'.mr TRST, petek 8. julija 1955 Leto XI. - Št. 160 (3089) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. «, III. nad. — TELEFON 93-M* IN »4-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2» — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republtoa Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. št. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 60. finančno- Poštni tekoči račun Založniftvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ' Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna zalozoa »loven je, “pravni 100, osmrtnice 90 lir . 7.a FLRJ za vsak mm Širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7, - 375 • Izdata Založništvo tržaškega tiska D. zuz - ir SKUPNA DEKLARACIJA O TITO-NEHRU Izboljšanje splošnega svetovnega položaja in širše možnosti za reševanje mednarodnih vprašanj Krepijo se težnje, Hi so že dale pomembne rezultate pri pogajanjih - Obstaja resno upanje, da bo sestanek štirih v Ženevi prispeval k nadaljnjemu izboljšanju mednarodnega položaja - Vprašanja razorožitve, prepovedi nuklearnega orožja, uporabe atomske energije v miroljubne namene, Nemčije, Formoze, nerazvitih držav in univerzalnosti OZN Nehru fe včeraj s posebnim letalom JA T odpotoval iz Pulja v Rim BEOGRAD, S. — Danes zjutraj ob 5. uri Je bila v Novem Delhiju in Beogradu istočasno objavljena skupna deklaracija Predsednika republike maršala Tita in predsednika indijske »lade Nehruja o razgovorih •ned bivanjem predsednika Nehruja v Jugoslaviji. Razgo-vori, ki so zajeli splošni razvoj mednarodnega položaja in Medsebojne odnose, so potekali v ozračju prisrčnosti, ki označuje vedno tesnejše nted-•ebojne odnose. Razgovori so Pokazali enotnost pogledov o vseh proučenih vprašanjih, Ugotavlja deklaracija. Predsednik republike in Predsednik vlade sta ugotovita. da se je splošni svetovni Položaj izboljšal, kljub tenden-cam, ki ta razvoj otežkočajo. Ugotovila sta, da se krepijo t*fcnje, ki so že dale pomemb-ne rezultate pri reševanju Mednarodnih vprašanj in pogajanjih. Te težnje so se manifestirale v Bandungu, ob Podpisu avstrijske državne pogodbe, v občutnem približeva-nJu pogledov o vprašanju razorožitve, med sovjetsko-jugo-*lovanskimi razgovori v Beogradu in indijsko-sovjetskimi razgovori v Moskvi ter na Jubilejnem zasedanju OZN. Obdaja resno upanje, pravi deklaracija, da bo sestanek predsednikov vlad Velike Britanije. Francije, Sovjetske zveze i» ZDA prežet z istim duhom in da bo prispeval k izboljša-»Jii mednarodnega položaja. Predsednik republike in premier Nehru sta ugotovila, da bi ozračje večjega zaupanja in 'Mlelpvgnja v mednarodnih Onosih pripel lalo do širših v nosti konstruktivnega reše-zlai? met,narodnih vprašani. ■ sti vprašania razorožitve in y Povedi nuklearnega orožja. .Mednarodnim sodelovanjem t m°*°če doseči pomemben „.,V°J na področju izkoriščali . a,omske energije v miro-Pne namene. V tem pogledu f n*Povedana konferenca v nevi posebne važnosti. yPrašanje razvoja nerazvitih . v Je velikega pomena ne Za zainteresirane nerazvite aye, temveč tudi za svetov-0 gospodarstvo in za mir v ugotavlja deklaracija. '•Proljubna rešitev vprašania v»i?L.čiJe in Formoze bi odprla eiike možnosti za miren na-in sodelovanje v svetu. kJi.rrtnaro<,ni pogoji, ki se iz-JSuJejo, zahtevajo in ob-.em omogočajo vedno večjo °go zaj v mednarodnem živ- Da bi pa Združeni na-v, ,ahko uspešno odigrali to og°, p0jrfpno doseči unl---7zal.nost članstva, priznati h|.T)ni,e pravice Ljudske repu-sp i ^',aJs,fe na članstvo in žav* V orgnuirsirifo vse dr- Lis' ki izP°lnJuJeJ° P°*°Je hru redsednik republike in Ne- »nr -Sta i?razila zadovoljstvo Innii ra7V0Ja odnosov med 'a žeM*n Ju*os,avi,o in izrazi- JejSe " Pred odhodom je premier Nehru v spremstvu predsednika republike obiskal puljsko areno. Od arene do letališča je premiera Nehruja in predsednika republike pozdravljala ogromna množica meščanov, ki so vzklikali ju-goslovansko-indijskemu prijateljstvu. Pri prisrčnem in toplem elovesu je predsednik republike rekel premieru Nehruju; «Upam, da se bomo ponovno videli#. »Gotovb, jaz sem poln upanja, da se bomo ponovno videli#, je odgovoril Nehru. Na sinočnji poslovilni večerji na Brionih sta predsednik republike maršal Tito in premier Nehru izmenjala zdravici. Maršal Tito je poudaril, da je obisk premiera Nehruja ponovno pokazal, koliko skupnega imata Indija in Jugoslavija. «Ko smo bili v Indiji in sedaj tu smo vedno govorili, da nar vežeta skupna borba za neodvisnost in mučeniška zgodovina- Danes bi dodal, da nas veže tudi velika skrb. ki vznemirja človeštvo v tem nemirnem času#. Predsednik republike je izjavil, da je zelo srečen, da je spoznal premiera Nehruja, odločnega človeka, ki gleda vedno stvarnosti v oči ki se ne boji težav, ki ne boleha na iluzijah, zlasti na takih, ki bi v današnjem težkem položaju lahko bile nevarne. Ker s-e dogodki v svetu hitro razvijajo in ker je polo-žuj kljub popuščanju še vedno moten in nevaren, so po mnenju predsednika republike potrebni pogosti stiki in izmenjava mišljenj. Maršal Tito je izrazil prepričanje, da bo vsebina skupne deklaracije velikega pomena ne samo za Indijo in Jugoslavijo temveč za vse države, ki si prizadevajo za okrepitev miru v svetu in ki skrbe za dobro človeštva, kajti samo ena država in narod ne moreta biti rrečna. če so drugi narodi nesrečni. Danps je svet celota, ki jo sestavljajo vsi narodi, je ugotovil predsednik republike in zaključil: »Želim prepričati gospoda predsednika, da je Jugoslavija s srcem in dušo, z vsem svojim razumom za ohranitev miru, za sodelovanje z državami, ki imajo iste težnje za ohranitev miru in ki se žele mirno razvijati#. Premier Nehru je v odgovo. ru poudaril, da težko odhaja iz Jugoslavije, ki ga je med drugim pozdravila z navdušenjem in toplimi simpatijami svojega ljudstva. »Te vezi, ki niso materialne, so mnogo močnejše od jeklenih in železnih vezi#. Premier Nehru je izjavil, da se strinja z maršalom Titom glede skupnih pogledov in »kupnih na- log. in poudaril, da sedanja objektivna stvarnost nalaga sodelovanje. #Na tiskovni konferenci sem opozoril, je dejal Nehru da ima vsak narod, vsaka država svojo razvojno pot, svoje izkušnje, svoje tegobe, svoje probleme in skrbi.. Želel bi. da bi druge države to doumele. Toda na žalost so tudi take, ki hočejo drugim vsiliti svoje poglede in ki zapirajo okna za vsako tuje mišljenje. Ne vem. ali nanje vplivajo tudi mišljenja, toda smatram, da bo to postopoma moralo vplivati nanje, če temelji na stvarnosti, a jaz verujem. da to temelji na stvarnosti#. Premier Nehru je izjavil, da je srečen, ker je »poznal narode Jugoslavije, ki jih je razumel, in izrazil željo, da se bo ponovno sestal z jugoslovanskimi prijatelji. Priprave za konferenco o Cipru LONDON, 7. — Britanski minister za kolonije bo jutri ali pojutrišnjem odpotoval na Ciper, kjer bo imel pripravljalne razgovore za bližnjo konferenco med Veliko Britanijo. Grčijo in Turčijo o vzhodnem Sredozemlju in o Cipru. Veliko Britanijo bodo na konferenci zastopali zunanji minister MacMillan, minister za kolonije Lennox-Boyd in obrambni minister Selwyn Lloyd. Kakor je znano, sta pristanek grške in turške vlade sporočila britanskemu zunanjemu ministru grški in turški predstavnik v Strasbourgu. V nekateri političnih krogih so mnenja, da bodo na konferenci navzoči tudi ciprski nadškof Makarios, voditelj turške manjšine na Cipru in voditelj ciprskih komunistov. Ti trije pa bodo baje »nepovabljeni gostje# in se ne bodo aktivno udeležili konference. NEHRU PRISPEL V RIM na kratek uraden obisk Včeraj je imel uradne razgovore s Segnijem, zunanjim ministrom Martinom in s predsednikom Confindustrie Michelijem RIM, 7. — Indijski mini-[vpisal v častni register. Jutri stiski predsednik Nehru je pa ga bo sprejel predsednik danes' prispel s svojim sprem- republike. stvom z jugoslovanskim dvomotornim letalom iz Jugoslavije v Rim. Ob njegovem prihodu se je ob letališču zbrala velika množica. Na letališču je Nehruja v imenu italijanske vlade pozdravil ministrski predsednik Segni. Med raznimi osebnostmi so bili tudi člani diplomatskega zbora. Nehru je ob prihodu na letališče med drugim izjavil, da bo njegovo bivanje v Italiji zelo kratko, da pa bo gotovo zadostovalo, da še bolj poglobi odnose med obema državama v korist svetovnega miru. Segni je v svojem odgovoru poudaril, da »Italija z veliko simpatijo sledi naglemu napredku Indije in njenemu stalnemu dvigu na področju mednarodnih odnosov#, ter je izjavil željo po gospodarskem sodelovanju med obema državama. Z letališča se le Nehru odpeljal v Kvirinal, kjer se je Segnijeve težave z demokristjani zaradi imenovanja podtajnikov Demokrlstjansklh kandidatov za podtajnike je petkrat preveč - Na prvi seji vlade je bil asa sedaj Imenovan samo podtajnik v predsedstvu vlade - StallSče PSI do nove vlade (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Danes sta bila sklicana senat in poslanska zbornica. Sestala se bosla v sredo 13. julija, zbornica ob 16.30, senat ob 18.00, na dnevnem redu pa je čitanje programski izjave nove Segnijeve vlade. Po nekaj dneh debate bo nato glasovala o zaupnici novi vladi poslanska zbornica, ki se ji bo Segni najprej predstavil, nato pa se bo začela diskusija s končnim glasovanjem v senatu. Medtem je imela vlada danes že prvo sejo, ki bi po običaju morala biti posvečena imenovanju podtajnikov V raznih ministrstvih. Podtajnikov je za majhen bataljon — 36, od katerih jih 29 odpade na demokristjane, trije na liberalce, štirje na socialne demokrate. Tako vsaj je bilo v prejšnji vladi in vse kaže, da Še-gni ne bo hotel dregati v osir. Na današnji seji. ki je trajala samo eno uro, je bil imenovan edinole prvi podtajnik v predsedstvu vlade, ki je obenem tudi tajnik ministrskega sveta. Na to mesto, ki ga je doslej zasedal znani Scalfaro, je bil imenovan demokristjan Carlo Russo, ki so ga tudi takoj poklicali v sejno dvorano. Imenovanje ostalih podtajnikov je bilo odloženo na prihodnjo sejo. Medtem ko ni posebnih težav glede liberalnih in aocialdemokratskih podtaj- Razprava o Tuniziji v francoski skupščini *a Pritateljstva od časa do Med ’zvr** Izmenjava mišljenj tuai ,obema državama o ak- Žav • vPrašanjih. Visoka dr- *ed • Sta ul°tovi,a' da aiji obseg trgovinske iz.me- ort V* med obema državama ne S0Var.la tesnim odnosom in sn Potrebno obojestransko skl *n?vanJe gospodarstev ter dar*i',a zato Omenjati *ospo-Mns k* bosta proučili žnosti in predložili konkret-gj. "ittepe in oblike gospodar-. *a sodelovanja. Sporazume-im se narta|Je- da J« potreb-v~ razviti medsebojno sodelo-anJe na znanstvenem in teh-vnem področju. Predsednik 'Publike in premier Nehru ki*n u*0,ovila velike možnosti ki ,!l,rn'h tradicij za razvoj »n#! sodelovanja in se j !’azumela, da bosta obe dr-vložili vse mogoče napore razvoj raznih oblik kultur-ne*a sodelovanja. 1U?®PG8AD. 7' •— Predsed-Ji#. kf vlade Nehru ie skrn,S p,°. 7'dnevnem prijatcli-svnio v 'Jugoslaviji r ii, hčerko Indiro Gandi sehni em,s,vom odpotoval s po. v Jetalom JAT iz Pulja Dd premiera Nehruja so se vili puljskem letališču puslo-,«a] Predsednik republike mar. »edniJ soPro8°, podpred-sveta KMZVerneKa izvršnega »ro-n Edv«rd Kardelj s srv Valu,’ PJfd^dnik sabora Hr-ža,,t . Vla,Umu' Bakarič, di-v« ii taJn‘k zunanje zade-in koču Popovič, predsednik Strofti policijski ukrepi ob lirandvalovem prihodu v Rabat - V Alžiru se neredi nadaljujejo PARIZ, 7. — V francoski skupščini se je danes popoldne nadaljevala razprava o ratifikaciji francosko-tunizij-skih sporazumov. Tri resolucije, ki so jih danes zjutraj položili golisti Barrachin, Flan-din in Dronne, in s katerimi se je zahtevala odložitev razprave. so bile umaknjene. Prvi govornik je bil danes socialistični poslanec Lejeune, ki je obrazložil poročilo, ki ga jo on pripravil kot poročevalec za obrambno komisijo. Med debato je govoril tudi minister za maroške in tuniške zadeve July, ki je obrazložil vsebino sporazumov. Pripomnil je, da bodo sporazumi ustvarili pogoje za neposredno sodelovanje med Francijo in Tunizijo, in je dodal, da je tudi francoska «navzočnost» v Tuniziji zajamčena. Na nočni seji je med drugimi govoril Maurice Schu-man, ki je predlagal, naj bi že sedaj pripravili «organsko pridružitev Francije in Tunizije z medsebojnimi jamstvi#. Iz izjav kominformista Gio-vonija, ki so sledile, se da sklepati, da se bo ta skupina verjetno pri glasovanju vzdržala. Socialist Savary pa je sporočil, da bodo socialisti glasovali za sporazume. Seja je bila zaključena opolnoči in se bo nadaljevala jutri popoldne. V Rabat pa je dane«, prispel novi francoski rezident v Maroku general Gilbert Grandval. Maroške nacionali- stih francoskega Maroka. Ze več tednov je namreč bila večina arabskih trgovin zaprta. Grandval pa je pozval krajevne oblasti, naj formalne ceremonije ob njegovem prihodu zmanjšajo na najnujnejše Predsednik eodišča v Casablanci je sporočil, da se bodo arabski sodniki in uradniki sodišča danes vrnili na delo na čast Grandvalovemu prihodu. Na tamkajšnjem sodišču je bila že tri dni stavka. ker so sodniki in uradniki dobivali grozilna pisma maroških nacionalistov. V Casablanci je policija sprejela stroge ukrepe, zato da bi preprečila morebitne demonstracije francoskih ekstremistov proti Grandvalu. V Alžiru pa se neredi nadaljujejo. Včeraj je zaradi teh neredov zgubilo življenje ljudi. Zlasti se opaža na področju Costantine večje delovanje upornikov, ki so na tem področju zažgali več kmečkih poslopij, sol, slame in koruznih polj. 'h podpredsednik ul3 . Slovenije izvršnega . Boris Krai- ter dru*i Marijan Brecelj sv< čh*r Stavka v Cilu SANTIAGO, 7. — V čilski prestolnici je danes vse delovanje ustavljeno zaradi splošne stavke na vseh področjih. Jutranji listi so izšli v manjšem obsegu, popoldanske izdaje pa sploh niso izšle. Delujejo samo radijske postaje, ki oddajajo le registrirano glasbo in informacijske biltene. Stavke se je v vsej državi udeležilo nad milijon delavcev. BUENOS AIRES, 7. — Prvi-stične organizacije so pozval« krat po 37 letih je včeiaj v svoje pristaše, naj ob priho- Buenos Airesu zapadel sneg-du Grandvala zopet odprejo I Melo je okoli 4<) minut, toda trgovine v vseh glavnih me-'sneg se je naglo talil. nikov, pa je stvar zelo zapletena z demokristjani, kjer je kandidatov petkrat preveč. Vodilni odbor demokristjanske poslanske skupine je včeraj sestavil seznam kakih sto imen. ki bi prišla v poštev. Vodilni odbor senatorske skupine je bil «skromnejši» in predlagal samo poledeset senatorjev. Pač pa bodo morali ministri v večji meri upoštevati senatorje, ki so se slabo odrezali pri razdeljevanju ministrskih mest; v prejšnji vladi so jih imeli šest, v sedanji pa so samo trije člani senata (Vanoni, Gava in Braschi). Poleg tega sestavlja Segni vlado prav v času najhujših notranjih borb med demokristjani, ko je treba zadovoljiti vse skupine. Precejšnjo vlogo igrajo nadalje lokalni interesi in končno tudi mnenje pozameznili ministrov, ki jim ni vseeno, kdo so njihovi najbližji sodelavci. Zdi se, da bodo socialni demokrati obdržali dosedanje podtajnike: Preti (vojne pokojnine v finančnem ministrstvu), Bertinelli (obrambno ministrstvo), Ariosto (promet) in Treves (zunanja trgovina). Podobno bo verjetno z liberalci, ki bodo obdržali Capuo v kmetijskem ministrstvu, medtem ko bi Badini Confalonieri presedlal iz zunanjega ministrstva k državnemu zakladu namesto Corte-seja, ki je postal minister; tretji podtajnik bi bil Bozzi, sedanji namestnik tajnika pi.l. Na razpolago mu je zunanje ministrstvo, toda vodstvo PL[ bi ga rajši videlo v notranjem. Da bi pomiril nezadovoljne demokristjanske senatorje, pa je Segni baje tudi obljubil, da bo med nje razdelil ministrstvi za državne u-deležbe in za šport, gledališče. film in turizem, ko bo parlament odobril zakonski u-krep o njuni ustanovitvi. Zatrjujejo, da je predsednik demokristjanske senatorske skupine Ceschi, ki bi naj postal minister brez listnice za sklad Juga, zavrnil imenovanje iz protesta proti premajhnemu upoštevanju demokristjanskih senatorjev v primerjavi s poslanci. pri Segniju je baje protestiral tudi predsednik senata Merzagora. Sicer pa priznavajo v političnih krogih Segniju, da je dokaj spretno doziral ministrska mesta med raznimi denm-kristjanskimi skupinami. Tako so prišli v vlado trije zastop niki koncentracije (Gonella, Andreotti in Braschi), nadalje «gronchijevec» Angelini ter dva mlada zastopnika Fanfa nijeve »iniciative#. Moro in Colombo. Skupno je v vladi 8 novih ministrov, od katerih sta le dva. Gonella in Andreotti, že bila v vladi, ostalih 6 pa je prvič sedlo na ministrski naslanjač. Tudi ugi banja o verjetni razdelitvi podtajniških mest kažejo na podobno ((doziranje# Na današnji seji 'je vlada nadalje razdelila posebne naloge članom vlade. Tako je bil Campilli potrjen za predsednika ministrskega odbora za sklad Juga, Gonelli so poverili koordinacijo izvajanja ustavnih določil in reformo državne uprave, Vanoni je bil imenovan za podpredsednika medministrskega odbora za obnovo in za stalnega delegata pri OEEC, Visoki komv sar za higieno in zdravstvo bo tudi doslej demokristjan ski senator Tiziano Tessitori posle visokega komisarja za prehrano pa bo začasno oprav, ijal kmetijski minister Co lombo. Medtem se počasi kažejo stališča raznih strank do vU' de. Segni ima zagotovljen podporo samo med štirimi strankami centra. Nenni, ki je včeraj izjavil, da je »zadovo1 [jen in nezadovoljen obenem# >** sporočil, da bo njegova skupina glasovala proti zaupnici, je bil danes nekoliko previdnejši in dejal, da je ((glavni podtalni problem krize, namreč razširitev v>adne osnove na PSI, še vedno aktualen#. Obljubil je, da bodo socialisti «poskušali prežagati zapornice, za katere so zaenkrat zaprli ministre z odkritim socialnim duhom#. Nenni je tudi de.ial, da bo z veseljem pozdravil vsako pozitivno pobudo vlade. Desnica se doslej še ni jasno izrekla. Predstavniki MSI so danes izjavljali, da hočejo najprej videti vladni program. Zvečer je vodstvo PSI izdalo poročilo, v katerem »obžaluje, da so s sedanjo rešitvijo vladne krize ostali nerešeni politični in socialni problemi, ki jih zastavlja položaj v deželi#. Poročilo pravi, da je Segnijeva vlada «s povratkom k itiristranski formuli in s kompromisom o zemljiških pogodbah, o IRI, o petroleju, i javnokoristnih investicijah n o davčni politiki že takoj spočetka izgubila značaj socialnega odprtja in se postavila na raven konsolidiranja konservativnih pozicij#. Poročilo PSI zaključuje, da bosta parlamentarni skupini proti novi vladi v taki opoziciji, ki bo «še jasneje pokazala organsko nesposobnost štiristraW EVI Na <š»nairvji dan je t*vl leta 181* rojen Vatroslav Lisinski, Or v at ski skladatelj. s Danes, PETEK I. julija Evgenij, Milojka Sonce vzide ob 4.113 in zatona ob 19.57. Dolžina dneva 15.34. Luna vzide ob 21.26 in zatone ob 7.40.' Jutri, SOBOTA ». Julija Nikolaj, Hvalimir NADALJEVANJE STAVKOVNE BORBE VARILCEV CRDA V ladjedelnici Sv. Marka suspendirali $e 157 delavcev Število suspendiranih delavcev je že preseglo 700 - V soboto skupščina kovinarjev - Kovinarski sindikat OZ za zaostritev borbe Ravnateljstvo CRDA je suspendiralo nadaljnjih 137 delavcev ladjedelnice Sv. Marka, tako da jih Je sedaj suspendiranih že nad 78*. Na ta način je izločenih iz proizvodnje okoli 900 delavcev, upoštevajoč, da stavka okoli 200 varilcev. Ce k temu dodamo, da delajo ostali delavci samo 40 lir na teden in da je zato ladjedelnica ob sobotah zaprta ter da so ukinjene tudi vse nadure, tedaj vidimo, kako veliko škodo trpi tudi podjetje in z njim vse trZaško gospodarstvo. Medtem p* delavci nada-, Izjavili 10, da je treba borbo ljujejo svojo akcijo. V sobo-1 razširiti in zaostriti, Jter se to ob 20.30 bodo imeli enotno zborovanje kovinarjev na vrtu Delavske zbornice, v ponedeljek ob 18. uri pa se bodo sestali sindikalni aktivisti kovinarske stroke na sedežu Delavske zveze, ki bodo razpravljali o nadaljevanju borbe. Tovarniški odbori v CRDA so obvestili ravnateljstvo, da bodo sklicali sestanke po posameznih oddelkih. Ravnateljstvo je odgovorilo, da hoče vedeti, kdo bo govoril in kaj bo govoril. Delavci se vprašujejo, ali gre za predhodno cenzuro in pravijo, da ta zahteva krši člen 13 sporazuma o tovarniških odborih, ki določa, da se morajo domeniti z ravnateljstvom samo glede kraja in ure se-ltankov. To je nov dokaz, kako pojmuje ravnateljstvo pravice delavcev na delovnih mestih. Nabiralna akcija za stavkajoče varilce se nadaljuje. Branjevke so nabrale 3.000 lir, žene v Miljah 10.000, o-sebje ECA v Miljah_ 15.000, skupina meščanov 3.950, skupina mizarjev 4.000, občinski uslužbenci nadaljnjih 10.000, delavci podjetja stisnjenih plinov 13.500, podjetja Orion 7.350. Pred nekaj dnevi se je sestal odbor sindikata kovinarjev Delavske zveze in razpravljal o položaju, ki je nastal zaradi dolgotrajne stavke varilcev ladjedelnice Sv. Marka ter o načinu, kako bi se najugodneje rešil ta spor. Na sestanku so prejeli resolucijo, v kateri so najprej- ugotovili vso odgovornost ravnateljstva CRDA, ki je prekršilo zakone in kolektivno delovno pogodbo ter hotelo samovoljno vsiliti nove akordne tarife. Poudarili so tudi, da so vedno pripravljeni na pogajanja s pogojem, da ravnateljstvo spoštuje pravice in dostojanstvo delavcev ter zakone in pogodbe. V resoluciji so tudi pohvalili vztrajno in enotno borbo delavcev in se zahvalili drugim kategorijam, organizacijam in strankam za podporo. bo tako skrajšal čas stavke, k.i je nastala zaradi nasilja delodajalcev. Obenem so obsodili nekatere poskuse razbijanja enotnosti, ki so se seveda izjalovili. Zato enotnost in vztrajnost varilcev lahko služi za zgled vsem o-stalim delavcem. Končno so v resoluciji pozvali vse kategorije delavstva, naj prispevajo k uspehu nabiralne akcije. Vrenje med delavci gradbene stroke Vrenje je nastalo tudi med delavci gradbene stroke, ker so se zataknila pogajanja za sklenitev dopolnilne pogodbe. Delodajalci ne morajo priznati delavcem pravice do odškodnine za menzo. Prav tako niso hoteli ugoditi delavcem, ki zahtevajo, da jim naložijo pri kaki banki 21.70 odstotka mezde, ki jo dobivajo namesto 13. plače, plačanih praznikov itd. Zato sta oba sindikata gradbenih delavcev zahtevala, naj se pogajanja nadaljujejo s posredovanjem urada za delo. Sindikat gradbenih delavcev se je pogajal z Zvezo obrtnikov in Zvezo malih industrij-cev tudi za sklenitev pogodbe za pleskarje in dekoraterje. Tudi ta pogajanja so se prekinila in je sindikat predlagal njihovo nadaljevanje na uradu za delo. Na skupščinah so se sestali tudi tesarji, zidarji, težaki itd. in pooblastili sindikat, naj začne akcijo za sklenitev zadovoljivih sporazumov za razne stroke. Voditelji sindikata so obiskali tudi razna gradbišča ter razpravljali z delavci o raznih vprašanjih gradbene stroke in jih opozorili na važnost borbe varilcev, za katero so tudi zbrali 12.000 lir. IZ POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA MESEC MAJ Gospodarski položaj v maju odraža vsestransko poslabšanje Trgovina na drobno je zabeležila nadaljnje upadanje - V primerjavi z lan. skim majem nad 1200 manj zaposlenih . Nedonosni promet pristanišča Gospodarski položaj Trsta se stalno slabša, To žalostno dejstvo dobro pozna vsak Tržačan, ker ga občuti v vsakodnevnem življenju, bodisi kot delodajalec, svobodni profesio-nist, delavec ali brezposelni. Vendar pa skušajo kljub temu določeni krogi tržaškega političnega življenja prikrivati to bridko resnico. Včerajšnji «11 Picčolo« tako (menda v duhu gesla «Več divizij« kot zdravila za vse tržaške težave) gospodarski položaj Trsta v maju označil « sledečim močnim triko-lonskim naslovom «Govore statistike o maju — Znaki o-življanja v tržaškem gospodarstvu«. Zal pa čitamo v poročilu tržaške trgovinske zbornice za maj sledečo oceno stanja trgovine na drobno, na katero «11 Piccolo« sramežljivo »pozablja«: »Trgovina na drobno je v maju po podatkih združenj zainteresiranih kategorij, zabeležila šibke prodaje, ki so bile po ob-egu manjše kot v maju 1954. Trgovci posebej opozarjajo, da sezona ni privedla do nikakega povečanja zanimanja kupcev za obutev in oblačila«. PRED RAZPRAVLJANJEM V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU VEDNO uničeval BOLJ aja i AKTUALNO VPRAŠANJE• in izkoriščanja odpadkov! te pred časom je občinska uprava predlagala zgraditev posebnih naprav za sežiganje it, odpadkov, pri čemer pa ni upoštevala možnosti predelave smeti v organsko gnojilo Stalno nižanje prodaj vrste mesecev in tako tudi v maju žal govori o nadaljnjem poslabšanju stanja in ne daje niti upanja na izboljšanje. Zato pa naj bi po mnenju omenjenega lista predstavljal velik napredek povečanje števila zaposlenih za 97 oseb v primerjavi z aprilom. Za deset-ti“oče tržaških brezposelnih, ki je vidijo edino rešitev v Avstraliji, pomeni povečanje zaposlenosti za 97 oseb, kaj šibko tolažbo. Pa tudi za resne gospodarstvenike to povečanje ne predstavlja nikakega znaka o izboljšanju. Treba je namreč upoštevati sezonske vzroke, ki nujno vplivajo na gibanje zaposlenosti in brezpo-elnost,. Vsem je dobro znano, da se število brezposelnih v poletnih mesecih nekoliko zniža v primerjavi z zimskimi. Edino realna primerjava, ki dejansko odraža gospodarsko stanje, je torej možna z istim me-ecem preteklega leta, Ta primerjava pa kaže, da se število zaposlenih ni zvišalo, temveč je padlo za 1267 oseb, kljub temu. da se je v letu dni na tisoče Tržačanov odselilo. Promet tržaškega pristanišča pa kljub temu, da ne samo v maju. temveč v vseh prvih mesecih tega leta beleži vedno višje številke naloženih ton blaga, ni ugoden.. Res je siti* j* je na primer v ma- Zborovanje v Miljah V Miljah je bila snoči javna diskusija o »Obrambi dostojanstva delavcev v podjetjih«. Prvi je spregovoril tajnik sindikata uslužbencev carine CGIL dr Pappalardo. Opozoril je zlasti na člen 43 ustave, ki omejuje pravice zasebne lastnine, ki se mora zato vskladiti s pravicami delavcev in dela sploh. Sindikalist Calabria pa je v zvezi s tem opozoril na kratenje pravic delavcev v CRDA. Med raznimi mestnimi vprašanji higienske narave je mestna čistoča in še posebno odnašanje in uničevanje smeti eno prvih vprašanj, ki ga mora občinska uprava temeljito proučiti. Tehnični razvoj in vedno nove nevarnosti na zdravstvenem področju, ki se vzporedno pojavljajo, kot tudi nujnost, da se prebivalstvo zaščiti pred nalezljivimi boleznimi, zahteva od javnih upraviteljev higiensko zaščito vseh zunanjih oblikah in primerih. Ni dovolj, da so mestne ulice ciste, da je ro.eštm kanalizacija urejena in zadostna za tekoče odpadke, ampak je potrebno. da se pobiranje in odvoz odpadkov iz stanovanj, skladišč, trgovin in drugih po-slovnih prostorov izvaja na najbolj higienski način. Priznati moramo, da smo tudi v našem mestu v tem pogledu v zadnjem času dosegli velik napredek z uvedbo posebnih hišnih nabiralnikov in z odvozom odpadkov s posebnim) modernimi kamioni, ki omogočajo trenutno najbolj higienski način odvoza. padkov v mestih stalno naraščajo. Naj omenimo v tej zvezi, da na primer v New Yorku poberejo letno 4 milijone ton odpadkov, v Milanu so lani pobrali in odpeljali 230 000 ton odpadkov, v našem mestu pa 45.000 ton. To so ogromne količine, ki zahtevajo vsakodnevno uporabo številnih motornih vozil. Toda te količine, kot smo to že omenili, ne smejo biti nagrmadene kar tja v dan, ker bi povzročale resne posledice zdravstvene narave. Prav zato je to vprašanje na dnevnem redu ne samo v Trstu ampak tudi v drugih mestih, kjer iščejo najbolj sodoben način uničevanja in hkrati tudi izkoriščanja v industrijske in druge namene teh ogromnih količin odpadkov. V preteklosti so v Trstu vozili odpadke v morje. Na raznih mestih bližnje obale, kjer so imeli namen zasuti del morja, so se grmadili odpadki, kjer so se na naravni način s trohnenjem, uničevali- Toda to gotovo ni bilo higienski. Predvsem v poletnih mesecih so bila ta mesta skoraj nedo- Vse to pa še pi dovolj. Ob-jstopna zaradi smradu, ki je činska uprava mora šele nato prihajal i* _ nagomil jepih^ od- poskrbeti kam bo te ogromne količine odpadkov, ki se vsak dan nagrmadijo, odpeljala in kako jih bo uničila, da ne bodo mogli škodovati. To vprašanje ne zanima samo naše mesto ampak je postalo svetovnega pomena, ker količine od- padkov in ki se je širil daleč naokrog. Hkrati pa je bilo morje v bližini neprimerno za kopanje. Poleg tega pa so se na teh mestih zbirali reveži, ki so iz odpadkov prebirali papir, železne in druge kovinske predmetč, da so jih pro- ČEŠKOSLOVAŠKI TRANZITNI PROMET SKOZI REKO Trst mora upoštevati zahteve zalednih držav Zanimiv intervju dopisnika reškega lista z ravnateljem češko slovaškega podjetja «Metrans» o perspektivah prometa skozi Reko Češkoslovaški promet skozi tržaško pristanišče v povojnem obdobju iz različnih vzrokov ni nikoli dosegel predvojnega stanja. To deloma zaradi drugačne preusmeritve zunanje trgovine CSR. v znatni meri pa tudi zaradi pomanjkljivosti tržaškega gospodarskega organizma. Eden Klavnih vzrokov pa je dejstvo, da je ministrstvo za zunanjo trgovino že pred leti odbilo češkoslovaške zahteve po plačevanju vsaj dela pristaniških stroškov v blagu, namesto v svobodni valuti. Z izpremenjenim političnim položajem med Jugoslavijo in CSR so se upostavile ne samo trgovinske vezi, temveč je Reka ponovno stopila v konkurenčno bitko za tranzit CSR, katero je prekinila 194«. leta. Lani so tako šli skozi reško pristanišče manjši tovori češkega blaga, letos pa kaže. da bo Reka lahko pritegnila znaten del prometa CSR na škodo tržaškega pristanišča. V tej zvezi je izredno zanimiv intervju posebnega dopisnika reškega lista »Novi list« z ravnateljem češkoslovaškega podjetja za mednarodni promet »METRANS« Oldrihom Mickim o perspektivah tranzita skozi Reko. Ravnatelj Oldrih Micki je v začetku intervjuja izjavil, da so do sedaj šle skozi Reko le manjše količine blaga, na-menjega povečini v Albanijo, da pa se bo ta promet povečal posebno proti Bližnjemu in Daljnemu vzhodu, ker je za CSR reško pristanišče zelo ugodno, prekladanje hitro in kvalitetno, kot so u-godne tudi železniške usluge. Na vprašanje, kako kaže za bodočnost, pa je ravnatelj Metransa odgovoril, da je to odvisno v prvi vrsti od načina plačevanja pristaniških in ladijskih tarif, to se pravi, če bo mogoče plačati te usluge v blagu namesto v valuti. »Poleg tega je važna tudi višina tarif« je nadaljeval di-rekto 'Metransa. »Ce bodo tarife reškega pristanišča vsaj enake tarifam Trsta, tedaj bo imela Reka prednost glede našega tranzita, kot je bilo to že obljubljeno«. Vendar pa je na sledeče vprašanje dopisnika, v koliki meri bi se povečal ta tranzit, če bi bil tako način plačevanja kot vprašanje višine tarif ugodno rešeno, ravnatelj Metransa odgovoril, da je premestitev pošiljk iz Trsta na Reko zvezana s številnimi administrativnimi, bančnimi, zavarovalnimi in drugimi težavami ter da zaradi tega do premestitve ne bo moglo priti tako hitro. V zaključku intervjuja je ravnatelj še poudaril pomen, katerega je imela pri odločitvi o povečanju tranzita skozi Reko jugoslovanska mornarica, ki vzdržuje »odlične zveze« zlasti z deželami Bližnjega in Daljnega vzhoda, kot tudi s Severno Ameriko in drugod. Izjave češkoslovaškega predstavnika so izredno resen o-pomin za tržaško pristanišče, ki v sedanjih pogojih, brez resnih izprememb tako pristaniškega ustroja kot tudi novih pomorskih zvez, znižanja tarif itd. ne ho moglo vzdržati konkurenčne bitke. Železniške tarife iz CSR skozi Madžarsko in Avstrijo proti Reki so namreč že se- daj enako visoke in v neka, terih primerih celo nižje kot proti Trstu, kar velja prav tako za ceno pristaniških uslug. Ni tudi dvoma, da bo gospodarstvo CSR in Jugosla, vije kaj lahko uredilo plačevanje tako pristaniških uslug kot ladijskih prevozov vsaj delno v blagu namesto v va, luti. Razen tega pa deluje v ko rist Reke tudi izredno pomemben mednarodni faktor kateri ni bil poudarjen zgoraj opisanem intervjuju. V Trstu namreč še vedno velja nadzorstvo in zapora tranzi ta tako imenovanega »strateškega blaga« proti deželam na »železno zaveso«. Tu ne gre niti za topove ali muni-cijo, temveč za najrazličnejše surovine, ki so potrebne gospodarstvu vsake dežele. Razumljivo pa je, da kadar se lahko nekdo poslužuje nekega pristanišča tudi za prevoz železa, jekla, kavčuka, niklja in drugih surovin, bo tudi v drugih primerih usmeril svoj promet proti temu pristanišču. Popolna svoboda proste cone. kar so že mnogokrat zahtevali tržaški pristaniški krogi in česar sedanji sistem v tržaškem pristanišču, uve den v začetku tega leta, ni obnovil, predstavlja torej prvi pogoj, da se bo lahko Trst v enakih pogojih boril za pritegnitev prometa ne samo CSR, temveč tudi Madžarske Nič manjšega pomena pa seveda nimajo tudi ostale tržaške zahteve, kot zahteva po ustanovitvi proste cone, po vrnitvi pomorskih zvez, sklicanju mednarodne konference o tržaškem pristanišču itd. dajali. Toda ti ljudje so bili v stalni nevarnosti, da se nalezejo kakšne bolezni, da to bolezen v dotiku z drugimi osebami razširijo z veliko nevarnostjo epidemičnih pojavov. Sedaj pa občinsko podjetje za mestno čistočo vozi odpadke v kraške jame v bližini Opčin. Tudi ta rešitev ne more hiti zadovoljiva, ker obstaja se vedno nevarnost okuževanja bližnje okolice. Pri tem pa obstaja tudi nevarnost, da se deževnica, ki filtrira skozi te odpadke, odteka v podzemsk- vode, ki se stekgjo v ;-cko 'fi-mavo iz katere črpajo vodo za mestni vodovod. Zato je občinska uprava že predlagala gradnjo pošebnih naprav za uničevanje odpadkov. Te naprave naj hi zgradili v bližini mesta, kjer naj bi odpadke sežigali. Takšen postopek uničevanja odpadkov je sicer najbolj enostaven in higiensko popolnoma zadovoljiv. Toda mnoge osebe so mnenja, dr bi se ti odpadki izkoristijo za izdelavo organskega gnojila, kar bi občinski u-pravi prineslo lepe dohodke, s katerimi bi lahko vsaj delno krili vzdrževalne stroške zgrajenih naprav. V ta namen je bil v Trstu ustanovljen tudi poseben konzorcij, ki bo skupno z občinsko upravo proučil možnost izkoriščani« odpadkov za izdelavo organskega gnojila in za njegovo prodajo za domače kmetijske potrebe Toda to vprašanje je vredno temeljitejšega proučevanja predvsem v tržaškem občinskem sveto, ki bo prej ali slej poklican, da izreče o tem dokončno besedo. Zato Je odbornik za zdravstvo in higieno dr. Zacchi te dni razdelil vsem občinskim svetovalcem in tisku svoje osebne predloge, kako naj bi poiskali pot, da se to vprašanje končno reši. Tudi on je mnenja, da je najbolje in najbolj gotovo sežigati odpadke. Toda poudarja da je treba celotno vprašanje podrobno proučiti in ne izključuje možnosti izkoriščanja dela odpadkov za organska gnojila. Del odpadkov, ki je za to predelavo neuporabljiv in celo škodljiv, pa naj bi sežgali. Žitaneč,- kar v.a dr. Wsa-sela«, G. Cooper. • . Armoma. 16.00: «C»roline Che- rie«. Mladoletnim prepovedano, Arlston. 16.00: «Otok na neb '■ J. Wayoe. Garibaloi. 16.00: «Maščevana«. M. Vilale. A. Fernese. Ideale. 16.30: »Dvoboj v džungli« J. Crain. Im pero. 16.00: »Bell angel«. A. Nazzari. ltalia. 16.00: «Zavržena», Alberto Farnese, Helene Reniy. S. Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: »Italija K-2«. Moderno. 16.00: »S.O.S. Scotland Yard«, L. Redmond. Savona. 16.00: »Moški z Vzhoda« T Povver. Viale, 16.00: »Zadnji Apaš«, B. Lancaster. Vlttorio Veneto. 15.45: »Kraljica devica«, S. Granger. Azzurro. 16.00: »Pozor na žogo«, D. Martin. Belvedere. Zaprto. Marconi. 16.30: »Sabrina«, H. Bo-gart. Massimo. 1630: «Velika noč Casanove«, B. Hope Novo cine. 16.00: »Cena dolžnosti«, R. Tay!or. Odeon. 16.00: »Ljubimci lz Verone«. A. Aimče. Mladoletnim prepovedano. Venezia. 16.00: »Alkohol«, J. Ma-son. Skedenj. 1930: »Gospodične, ne škilite za mornarji!« Kino na Opčinah. 18.00: »Sa- mota«, R. Milland. POLETNI KINO Arena del flori. 20.30: «Zbogom mr. Harris«. M. Redgrave. Ariston. 20.45: »Otok na nebu«, J. Wayne. Paradiso. 20.30: »Rob Roy, škotski. razbojnik«, K. Todd. Ponziana. 20.30' »Plima in oseka smrti«, B. Stanwyck Roajn. 20.15: »Haitski upor«, D Robertson Garibaldi. 20.15: »Maščevana«. M. Vitale. Secolo. 20.30: «Vedno sem te ljubila«, A. Nazzari. r r s ’» Ul. sv Fran-čiška 20/111 tel. 37-331 sprejema Id- ser« te. male oglase, osmrtnic* in arugu od 8. do 12.110 in od 1». do 18. ure. ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze. Sprejema od 10. do 12. m od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. Carducci) tel. 37-118 ADRIA EXPRESS TRST - Ulica Cicerone 4 tel. 29-243 IZLETI 12. - 17.8.1955 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE OB MORJU, V HRIBIH, 1 OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje) pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstvene ureditve) Preskrba trgovskih, navadnih. turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobusne proge iz TRSTA v VELDEN (Vrba) • VVOER-THER SEE (Vrbskojezero) - CELOVEC -GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TOLMEZZO - RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 6.30 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.30 CANAZE1 - ORTISEI, v torkih, četrtkih, nedeljah ob 6 z zvezo za PRIM1ERO, GORTINO, MOENO, MERANO. GRADEZ - dnevni odhodi ob 8.30 MILAN - dnevni odhodi ob 21 GENOVA - v ponedeljkih, sredah in petkih ob 21 COMO - CH1ASSO, odhodi ob torkih, četrtkih, sobotah in v nedeljah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 6.30, 7.30, 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30 BOLEHATE P I ) T E na jatrih, na žolču, na ledvicah, na ženskih motnjah, na izčrpanosti ? RADENSKO NAKAVAO TIIMCKA l..\0 VODO poHvzame u-Vrednost na- GIORGIO CRESTI rojen v Motovunu 21. 9. 192? umrl 24.6.1949. Posledice vojne iz rastline, ki ima svojo pradomovino v Afriki, v Etiopiji. Tudi sladkor, ki g« nasuje v kavo, je po poreklu VLADNA KRIZA SE JE ZAKLJUČILA TAM, KJER SE JE ZflCELfl Sh vedno v runimmrii Mnenje italijanskega demokratičnega ljudstva je x ne-Prikritim zanimati je m in za-uP«nj*m spremljalo napore Poslanca Sepnija pri njegovih Poskusih, da doseže sodelo-u«Hje strank tako imenovane-Ot demokratičnega centra pri Pisdnem programu, ki ne hi v prevelikem nasprotju * napredno usmerjenimi poli-hčttim naziranjetn novega Predsednika vlade. Ze v prvih dne h vladne krite, in »e pre-je vodstvo dtmokričanske »trenit* sprejelo resolucijo, s katero se je zavzemalo za oh-*ovo štiri strankarske, vladne koalicije, je demokratično ja«-"o mnenje pričakovalo, da se ho najmočnejša italijanska stranka vendarle odločila za nove poti, spričo dejstva, da sedanjega tajništva liberalne stranke ni mogoče pridobiti Si politike, ki bi upoštevala težnje delovnega ljudstva v m«stih in na deželi. Znano je k'lo, da se je vladna koalicija štirih strank razbila v pran ** vprašanjih, ki zadevajo *»odo IRl in zemljiških no-J°db, fcer liberalna stranka m ®il* in ni pripravljena sodelovati v vladi, če ta ne sprej-**• njenega stališča glede teh vPrašanj, stališča, ki je odraz razrednih koristi industrijskih Monopolov in zemljiških kapitalistov. Zanimivo pri tem pa te dejstvo, da se demokrščan-'ka stranka ni mogla spustili na nove poti vprav zaradi ^»Jprotovanja socialnih demokratov, ki so — is slepega sovraštva do ffennija — zahtevali od Segnija, da popusti Malapodiju, če hoče doseči tudi njihovo sodelovanje, bkratka: če je. Šepni mora! kapitulirati pred liberalci, se ,m« za to zahvaliti »sociali-**u» Saragatu! Tako je. v svojih naprednih stremljenjih Šepni naletel na odpor pred.vse,m ® svoji lastni stranki in pri socialnih demokratih, ki so zahtevali od njega kapitula-cjh pred Malagodijem, rned-tfn' ko so rljepoui edini zavezniki, republikanci, ostali Povsem izolirani; obljubili so sicer svojo podporo, odklonih J'a so svoje sodelovanje v hlodi, ki v bistvu ni dosti boljša od prejšnje Scelhcve Vlade gnilega kompromisar-*tua med demokristjani. Ubežnici in socialni demokrati. Tako se je sedanja vladna kriza zaključila v bistvu skifa prav tam, kjer je pred nedavnim izbruhnila. S tem ” zvezi je zanimiv komentar, Pa'1)*, 1 s £ -pred sestavo no-* vlade priobčil v svoji’ zad-1 Jt stevilkj neodvisni liberal-tednik «J( Mondo«, in ki zaradi točnosti ugotovitev ''našama v celoti v sloven- skem «Ko Prevodu . pišemo, še ne vemo, _* se b0 poslancu Segniju osrečilo prijadrati v pristan: V u- ses,avil novo vlado, s j-* sn° formulo in s kakšnimi udmi bo to storil. Naj gredo v vaf' kakor koli, se nam cndarle zdi, da niti krita ni Pripomogla k tistemu razči-sc®nju odnosov med. raziični-j"1 Političnimi silami, s ka-*ri_m se že nekaj mesecev *u®i n*še javno življenje. Ni-Prvi koraki novega pred-ednika niso bili taki, a“ bi opuščali večji optimizem za Piiznjo bodočnost. Ce naj «™z-^'ščenje* pomeni jasnost, so m načrti, sestanki, kompro-J".,sne formule, ki so se zad-n.ie dni vrstile pred nami, na- azal« vse prej kakor jasnost. Segpj — da začnemo nri •'»vni osebi — j« v krščaii-"iti demokraciji najbolj jasno označen predstavnik levice, •'egova agrarna politika; sta-lsc®> ki ga je zavzel v zad-vladnih izkušnjah; ne-smiljena kritika nepravično-* 1 Scelbove vlade, so napra- N vile iz njega človeka, ki ie .. Pri desnici najbolj nepri-lubljen naravni kandidat Enobarvne vlade ali koali-rijske vlade «odprte na levo«. ljub temu pa je bila ena njegovih glavnih skrbi, čim je bil zaupan predman-*t. poskus, da doseže kom-Promis z Malagodijem, ki naj 1 mu dopustil obnovo štiri-,tr*nkarske koalicije. Se več; Poskusil je dati čim več pro-*tor* ljudem iz demokrščan-s'te skupine »concentrazione«, Ponujajoč vladna mesta Pelli ln Andreottiju, Gonelli in Tomiju, z radodarnostjo, ki je ni zmogel niti Scelba. . Socialni demokrati so mogli, ln to upravičeno, videti v Se-En'ju idealnega predsednika z» sodelovanje z demokrščan-*ko levico, ki je najbližja njihovi programski zamisli. Bi-1 80 pa vprav oni njegovi Pejhujši nasprotniki .Morali 1 biti, dosledno, najodločtiej, 81 nasprotniki tajništva lilic-'«lne stranke; bili pa so, na pr°tno Malagodijevi zagovor-P*^!; kakor da bi bili z njipi ovezani z neke vrste «krvno Pogodbo«. A kaj naj rečemo I PREJ ELI SMO o integralistu Fanfaniju, možu, ki ni nikoli skrival svojih ponyslekov glede štiri-st ratluk* koalicije in svoje naklonjenosti enobarvni vladi, ki naj bi pripeljala krščansko demokracijo -— v prevladujočem položaju — k predčasnim splošnim volitvam, ki se je pa uveljavljal kot najbolj vnet zagovornik demokratične koalcije? Da ne govorimo o opozicijah, desni in levi, ki se nista še nikoli tako kakor v tem trenutku pokazali tako malo opozicija, in ki sta izjavljali. da »ta pripravljeni odobriti vse, le da krščanska demokracija prevzame nase vso težo oblasti. Nadaljuje se komedija dvoumnosti, orgija zmešnjave, tako in slabše kot prej. Vprašujemo se kaj bo javno mnenje zaključilo glede tega labirinta manevrov ln protima-nevrov, z voditelji, ki se obnašajo vprav nasprotno od te- ga, kar se od njih pričakuje; glavne osebe, ki igrajo vlogo statistov; statisti, ki se oblačijo v glavne osebe, in nihče, vprav nihče, ki bi se pokazal za to kar je in kar mora biti. Jasnost, premočrtnost, moralna nepopustljivost niso čednosti, ki bi bile pri našem političnem razredu zelo v čislih- Toda ne gre morda le za pomanjkanje ljudi in zavednosti. Biti jasen in dosleden bi, na primer, pomenilo tvegati zlom politične enotnosti katoličanov, radikalno revizijo politične razvrstitve strank laične demokracije, odločno razločevanje med politično in gospodarsko desnico, na levici pa nič manj odločen prelom z dvoumno socialistično politiko možnosti. Jasnost stane preveč v naši deželi in gre za ceno, ki je noče nihče plačati. Potreben bi bil kirurški nož, toda preveč so navajeni na kamilice«. IDRSKA VLAUA SE JE DOSLEJ PREVEC OPIRALA NA ZUNANJO POMOČ Turško (fospndarstvo v resnih težavah Judi če bodo ZDA vendarle pristale na posojilo, se bo turško gospodarstvo moralo v bodoče opreti bolj na lastne sile, ker bo sicer v trajni Nekje v začetku prejšnjega meseca se je napotil v ZDA podpredsednik turške vlade Zorlu z nalogo, da bi vodil tam pogajanja glede kredita :t0() milijonov dolarjev, ki ga je Turčija želela dobiti od a-meriške vlade- Glede na tur-ško-ameriško prijateljstvo in na posebni položaj Turčije v okviru obrambnih načrtov jugovzhodnega Sredozemlja, je t;.ko v tisku kot v javnosti prevladovalo mnenje, da bo ta vsota Turčiji vsekakor odobrena. Lahko si predstavljamo razočaranje, ki je nastopilo z vestjo, da so ZDA prošnjo za kredit zavrnile. Izrazile ro sicer pripravljenost, da nudijo Turčiji nadaljnjo brezplačno pomoč v vrednosti 30 milijonov dolarjev, toda nakazilo na- prošenega kredita v celoti so odklonile. Istočasno je znana agencija Associated Press pojasnila razloge, ki so dovedli ZDA, da so na turško prošnjo odgovorile negativno. Razlogi so v določenih pridržkih glede turške gospodarske politike in razvoja njihove demokracije, posledice česar se baje negativno odražajo v naraščajoči inflaciji, pomanjkanju načrtnosti, nepotrebni graditvi ne-katerih tovarn, pomanjkanju odločne gospodarske politike na vasi ild. Nekako v istem času ko »o se v VVashingtonu vodila pogajanja za nakazilo kredita, jo prišlo v sami Turčiji do ostrega spopada med vladno in r-pozicijsko stranko. Generalni tajnik Republikanske stranke LEPA PETMESEČNA BILANCA JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE l I proizvodnje Nado večanje in še večje povpraševanje po tem hlapu Če primerjamo jugoslovansko industrijsko proizvodnjo prvih petih mesecev letošnjega leta s proizvodnjo istega obdobja lani, bomo ugo tovili, da se je proizvodnja povečala relativno za 23 odst., absolutno pa za 10 odst. LES. Revija za lesno gnspodar-**vo. Leto Vil. St, s, 1955. Ljubljana. Svijet, Izdaje Izdavučko — »tamparsko polzeče »VJesmk« Hrvata**.. Broj 7. Godi-n» III, Zagreb 1955, Čeprav je petmesečno obdobje kratko, da bi na njegovem temelju delali podrobne ocene o razvoju nekega državnega gospodarstva, se na temelju zbranih podatkov vendarle lahko opazi »plošna tendenca jug. gospodar, razvoja v lelošnjem letu. Povsem razumljivo, da je treba jemati j vse prvo obdobje letošnjega leta več- ali manj kot odraz gospodarske situacije preteklega leta in da brez popolnih podatkov o letošnjih pridelkih osnovnih poljedelskih kultur ni mogoče podati slike o gospodarstvu, ki bi ostala nespremenjena do konca leta. Kljub temu pa se lahko lotimo tistih panog gospodarstva, ki> So nespremenljive, ožigoma na katere letni časi nimajo neposrednega vpliva. 'Potemtakem je petmesečno obdobje sicer nepopolno za celotno slike, hkrati pa vendarle nudi glavne smeri gospodarskega razvoja. Oglejmo si jih. Jugoslovanska industrijska proizvodnja beleži porast za 23 odst. v, odnosu na isto obdobje preteklega leta Tako visok porast proizvodnje prav gotovo predstavlja pojav, ki je vreden podrobne analize in to predvsem zato, ker se ta pojav vrsti, na čeprav v manjši meri. 'iz leta v leto. Moramo pa tu omeniti tudi dejstvo, da sta bila prva dva meseca lanskega leta za jugoslovanski industrijski razvoj in predvsem za njeno industrijsko proizvodnjo dokaj slaba zaradi pomanjkanja - električnega toka in premoga. Ce vzamemo tudi to okolnost v poštev, se je industrijska proizvodnja v letošnjih petih mesecih povečala v primerjavi z lansko proizvodnjo skoraj za 10 odstotkov. Posebno važen je porast e-ektrične energije, in sicer 129 odstotkov lanskoletne proizvodnje. Ce lanskoletno proizvodnjo črne metalurgije označimo s številom 100, bomo letošnjo petmesečno proizvodnjo ocenili ze s 145. elektroindustrijo s 132, kemično industrijo s 143, tekrtilno s 126. To je dokaz lepega razvoja važnih industrijskih panog. Polog tega je predvideno, da bodo v teku let« začele delovati še nove tovarne, ki bodo omogočile. da se bodo te ravni, k' so v stalnem naraščanju, celo povečale. Analiza industrijske proizvodnje sc ne sme omejevati edinole na številke, ki dokazujejo obseg proizvodnje. Nič mani važni niso namreč podatki, ki kažejo število zaposlenega osebja, torej podatki, ki dokazujejo učinkovitost dela. V zadnjem času je odnos zaposlenih ljudi in obsega proizvodnje vedno boljši, seveda kar se tiče ekonomskega gledanja na ta pojav. S tem hočemo reci, da se vzporedno z naraščanjem proizvodnje opaža manjše število na novo zaposlenih oseb Dočim je v prvih petih mesecih letošnjega leta industrijska proizvodnja narasla za 26 odst. v primerjavi z istim obdpbjem lanskega leta, se je število na novo zaposlenih ljudi povečalo komaj za 14 odst. Ne moremo sicer še trditi, da ta odnos povsem zadovoljuje. vendar kaže, da bo praksa to potrdila. Tako nagel vzpon v proizvodnji bi prav gotovo ne bil mogoč, če bi se ne spuščale v pogon nove tovarne, ki so se začele graditi že prejšnja lcla. Samo od konca prejšnjega leta pa do začetka maja leto so začeli obratovati ali vsaj začeli svoje poskusno obratovanje sledeči večji objekti; e-lektrarna Jablanica in elektrarna Glava Zete, plinarna ((Metanu v Kutini, rudnik železne rude Bešlinac, livarna železa in jekla z železarni Si-sak, valjarna lahkih kovin cBoris Kidrič« v Šibeniku, kemični oddelki posameznih industrijskih podjetij v Jogu-r.ovcu, Lukovcu. Vidmu in l'ri-jedoru ter mnogi drugi, Vzporedpo z začetkom obratovanja omenjenih podjetij se odraža tudi drugi važen pro- ces, ki ga lahko označimo kol modernizacijo in razširjenje že obstoječih podjetij. V prvih petih mesecih lanskega leta so iz amortizacijskih in investicijskih skladov porabili za obnovo oziroma modernizaci- jo raznih podjetij 23.B00 milijonov dinarjev. V istem obdobju letos se je ta vsota skoraj podvojila. To dokazuje, da sta se omenjena dva gospodarsko zelo važna sklada začela racionalno izkoriščati. To dej“tvo pa lahko označimo tudi z druge strani. Bruto investicije prvih petih mesecev lanskega leta so znašale 77 milijard 900 milijonov dinarjev. V prvih petih mesecih letošnjega ldta pa so porabili v iste namene 110 milijard 400 milijonov dinarjev. Preteklo leto in predvsem še prvih 6 mesecev je bilo še vedno v znaku kreditiranja posamez- nih objektov. Poleg tega so i-mele posebno težo že ome-niene vremenske razmere. Vendar pa to še ne pomeni, da bi šla velikanska razlika med lanskimi in letošnjimi investicijami izključno na račun omenjenih dveh činiteljev ter morda na povišanje cen posameznim artiklom. Ce vzamemo v poštev, da so se cene dvignile za 27 odst. v odnosu na cene lanskega istega obdobja, gre velikanska razlika letošnjih investicijskih sredstev dejan"ko po veliki večini na račun novih razpoložljivih sredstev in tn v nova ali obnovljena podjetja, ki s svojo proizvodnjo omogočajo naraščanje celotne proizr vodnje v smislu oziroma obsegu. ki smo ga navedli že v začetku. Posebno vprašanje v jugoslovanskem industrijskem gospodarstvu je vprašanje razpoložljivih surovin. To vprašanje se posebno zaostruje v primerih nepredvidenih tež-koč m tudi v primerih prenaglega naraščanja proizvodnje. To se je opazilo tudi v prvih mesecih letošnjega leta. Stanje se je sicer kmalu popravilo, vendar se jugoslovanski gospodarski krogi pogosto zaustavijo pri vprašanju, kako bi se ta pomanjkljivost odstranila, posebno ko gre za surovine, ki jih mora Jugoslavija uvažati iz tujine. To vprašanje je posebno važno v letošnjem letu, ko je Jugoslavija zmanjšala svoj izvoz in se bo njena plačilna bilanca s tujino zaradi tega zmanjšala. Industrijske panoge, ki delajo za izvoz, oziroma tiste industrijske panoge, ki izdelujejo blago, ki se lahko plasira na tujih tržišcin, bodo morale svoj izvoz zato povečati. In še nekaj. Bistvena značilnost jugoslovanskega domačega tržišča v preteklih petih mesecih letošnjega leta je razlika med ponudbo in povpraševanjem. Čeprav se je proizvodnja, kot smo že prej o-menili, zelo povečala, se je povpraševanje še bolj povečalo, kar je odraz višjih denarnih skladov kakor tudi povečanje kupne moči prebivalstva. Res je sicer, da se to odraža tudi na sicer neznatnem, vendarle nepotrebnem višanju cen, vsekakor pa je to hkrati znak. da se kupna moč ljudstva veča. da se veča torej potrošnja prebivalstva. Ro uradnih anketah je ugotovljeno, da je potrošnja prehrambenega blaga v mestih in na podeželju ostala nespremenjena v primerjavi z lanskim letom. E-dina razlika se opaža pri sladkorju in masti, ki se je od 1952. leta do konca lanskega leta povečala za nad JO milijonov kilogramov in je po letošnjih prvih petih mesecih narasla, v odnosu na isto obdobje lanskega leta za celih 45 odst. Drugačna slika je v potrošnji industrijskega blaga kot celote, kjer se je potrošnja znatno povečala in to v celotnem obsegu. Posebno je narasla potrošnja tekstilnega blaga, obutve, elektrotehničnih izdelkov itd. Na podeželju se v zadnjem času opaža nekaj zelo značilnega. Kmetje vlagajo svoja sredstva v kupovanje živine in poljedelskih pripomočkov. Zaradi tega je povečanje potrošnje v osebne namene mnogo manjše v primerjavi s povečanjem potrošnje v osebne namene v mestih. Mnogo več sredstev pa trošijo kmetje za poljedelske stroje, umetna gnojila in razne pripomočke proti mrčesu. Če vse to upoštevamo, je to dober znak, saj razvija pozitivna stremljenja poljedelskih proizvajalcev, kar se lahko kmalu odraža v povečanju proizvodnje na podeželju, v ustreznem povečanju plošnega blagostanja in v nadaljnji stabilizaciji celotnega Veliki plavži v Zenici (detajl) H. Guelek je namreč začel o- stro in odkrito kritizirati vladine ukrepe. V tem, ko »o vsi z najveejo napetostjo pričakovali, kdaj se bo Turčiji odobril toliko pričakovani kredit je Guelek jasno izjavil, da s tem kreditom ne bo nič. Rekel je, da bi ne dvomil v o-dobritev omenjenega kredita, ko bi ta bil gospodarsko koristen. medtem ko bi trenutno naprošeni kredit, četudi bi ga /.DA odobrile, ne mogel Turčije izvleci iz težke gospodarske situacije, v katero je zabredla. Te izjave so povzročile pravo burjo ogorčenja. Časopisje je napadlo Gueleka z hajhuj-šimi očitki in oblož.bami. Toda prav kmalu se je izkazalo, da je imel prav, ker so ZDA kredit odklonile z domala isto motivacijo. Ogorčenje turškega tiska je bilo po zavrnitvi kredita tolikšno, da je moral sam predsednik vlade Mende-res poseči vmes in ga ublažiti. Dejal je, da je treba navzlic temu priznati dobro voljo ZDA, ki so pripravljene povečati svojo pomoč' Turčiji za 30 milijonov dolarjev (od 70 na 100 milijonov za tekoče finančno leto) in zagotovil, da se bodo pogajanja za kredit nadaljevala v Ankari, Ni težko razumeti razočaranja in jeze dela turškega časopisja zaradi ameriške odklonitve, saj je od omenjenega kredita bil odvisen celoten u-speh gospodarske politike, ki jo je vlada najavila ob priliki proračunske debate. V kolikor bi torej sredstev od zunaj ne bilo, je pretila nevarno; t, da s* ustavi vse delo na že začetih objektih. Turčija sama nima dovolj sredstev, da bi z njimi mogla izpeljati svoje načrte. Dohodki iz poljedelstva so neznatni, neposredni davek na zemljo je le bolj simboličen, država dobiva nekaj sredstev za nadaljnjo graditev samo iz trgovine in sU-bo razvite industrije, kar še zdaleč ne zadostuje. Upoštevati je treba tudi, da so proizvodni stroski turškega žita precej višji od onih na mednarodnem tržišču, tako da državno podjetje za odkup poljedelskih proizvodov. preko katerega se izvaja izvoz omenjenega blaga, beleži zaradi omenjene razlike v ceni zgubo, ki se vrti okrog 30 odst., kar znese blizu 300 milijonov dolarjev na leto. To je, med drugim, zelo močan argument v rokah pristašev ameriške kritike gospodarske politike, ki jo vodi Demokratska stranka. Ce k terhu dodamo še to. da letošnjem proračunu predvideva primanjkljaj blizu 150 milijonov turških lir, se z vso resnostjo postavlja vprašanje, kje bo vlada dobila po-tiebna sredstva za izpolnitev svojega programa. Glavni argument v rokah turske delegacije, ki je vodila pogajanja za nakazilo kredita, bi bil v tem, da je trenutno težko gospodarsko stanje posledica lanskoletne suše, zaradi katere ne le da Turčija ni mogla žita izvažati, ampak ga je morala celo v znatnih količinah uvoziti iz ZDA. Trenutna težka gospodarska situacija bi bila potemtakem samo začasnega značaja, ki bi jo že piva dobra letina mogla izboljšati. Toda ta teza kot kaže. ni bila prepričljiva, posebno ne, če se upošteva dejstvo, da je turški zunanje-tr-govinski deficit postaT že skoraj kroničen. Po odklonitvi kredita so se v Turčiji iznenada dvignile cene in vrednost turške lire je zato znatno padla. Opozi- zvali vlado, naj strežne ukrepe. « šega denarja je devalvirana.« je rekel Guelek, »stvarem je treba nfcmo dati njihovo pravo ime.« Strah pred devalvacijo. ki je že prej obstajal, a se je še povečal, ko so ZDA odrekle nakazilo kredita, povzroča med gospodarskimi krogi najresnejše motnje. Trgovci, ki prejemajo za uvoz devize od centralne banke, so prisiljeni vsakikrat podpisati nekakšno izjavo, s katero se obvezujejo, da bodo v primeru devalvacije izplačali banki razliko, blago pa prodajali po prej določeni ceni. Razumljivo, da to nikakor ne more vplivati spodbudno na poslovne ljudi, posebno ne v času, ko se na vse strani panično širi strah pred devalvacijo in ostalimi gospodarskimi težavami. Postavlja se vprašanje; ali bo turška vlada na osnovi vsega navedenega upoštevala ameriško kritiko ter spremenila svojo gospodarsko politiko? Dalje; ali bodo ZDA spremenile svoje stališče in navzlic vsemu odobrile naproše-ni kredit? Ko so turški časnikarji vprašali ameriškega veleposlanika v Ankari, kaj se mu zdi glede ameriško-turskih odnosov, jr ta odgovoril, da se n^ te odnose ne sme gledati [kozi prizmo trenutnih težav. «A-meriška pomoč, ki je bila Turčiji nudena v zadnjih letih,« je rekel veleposlanik Varren, »ne znaša milijone, ampak doseže milijarde dolarjev. Cernu bi potemtakem na naše odnose gledali samo s stališča nekega kredita?« Pristavil je, da se bo poiskal način, s katerim bo moč te težave prebroditi. Tej izjavi prisoja turško časopivje pomen, ki težko da ga v resnici ima. Izjavo si namreč tolmačijo tako, kot bi obstajala možnost, da bodo ZDA vendarle odobrile zaprošeno posojilo. V tisku in javnosti je naleteti na številne komentarje in ugibanja glede nadaljnjega raz voja tega važnega vprašanja, namfeč, ali še obstaja kako tipanje glede tega ali ne. Razširile so se govorice, da bo nadaljnja pogajanja vodil Men-deres sam, dokaz za to pa naj bi bil v tem, da ni šel na o-bisk v Libanon, kot je bilo prvotno vklenjeno. Menderes je te govorice demantiral z obrazložitvijo, da je v Libanonu že bil, a da tokrat ne more tja zaradi prezaposleno-sti. „ , Vprašanje kredita 300 mili jonov dolarjev jg za T.určijo življenjskega pomena, zaradi tega se ni čuditi, če je okrog tega nastalo tolikšno razburjenje. Nič' manjšega pomena pa ni za Menderesovo vlado, k: brez njega ne bo mogla izpeljati svojega gospodarskega načrta. Kdo ve. morda se bo glede tega med turško in a-meriško vlado le našel kak izhod v obliki kompromisa. Zna-biti na ta način, da bi deloma popustili tako eni kot drugi. Vsekakor bi za Turčijo bilo še najbolje, ko bi se vkušala iz sedanjega gospodarskega položaja izkopati z lastnimi močmi. na osnovi lastnih gospodarskih virov, za kar bi bilo treba v prvi vrsti prenesti večji delež finančnih naporov za graditev države na veleposestnike in industrijce, ki so se doslej tem bremenom izogibali. V kolikor se ne bo storilo tako, se bo turško gospodarstvo težko izvleklo iz zagate, težko tudi z zunanjo pomočjo, zakaj ta ne more nikdar biti odločilnega, am- cijski voditelji so odkrito za-jpak samo dopolnilnega znača-čeli govoriti o inflaciji ter po-j ja. Smešno kramljanje ki si je moral izposoditi celo ime V zadnjih letih vodijo določeni nazadnjaški krogi ZDA veliko in ostro gonjo proti tako imenovanim tujim »subverzivnim« vplivom. Namen teh krogov je ustvarili 160 milijonov »tipičnih Američanov«, ki bodo od jutra do večera živeli na značilen «ameriški način«. Zaradi tega so se ti krogi pognali proti vsaki i-de ji, ki prihaja iz »sumljive« tujine. Toda ta »americanus tipi-CUS» — to nenavadno bitje, ki bi ga težko mogli označiti —1 uporablja od zore do mraka povsem neameriške navade, uporabi ja neameriške izume in odkritja, neameriške predmete, tako pač kot bo to najbolje pokazala sledeča primerjava in ugotovitev, pa čeprav bo, zaradi smešnosti borbe zgoraj omenjenih ameriških krogov, imela dokaj smešno obliko. Brez subverzivnih namenov se skrivaj pritihotapimo v stanovanje tega »tipičnega Američana«. Opazujmo ga na vsakem njegovem koraku, pri vsakem njegovem gibu. tako da nas ne bo opazil. Sicer pa nas itak ne more opaziti, ker je preveč površen, da bi pazil na to, kaj se okoli njega dogaja, preveč je zaljubljen vase in svoje »ameri-kanstvo». Saj ne opnii niti, koliko različnih »zamisli« in predmetov tu vsega podobnega »neameriškega« se je vrinilo v njegovo stanovanje, u njegovo življenje, v njegovo civilizacijo. Kar začnimo: Noe je prespal v pižami, to se pravi v obleki, ki po poreklu ni ameriška, saj že samo njeno ime pravi, da izhaja ic vzhodne Indije. Spal je v postelji, to se pra- vi v napravi, ki se razen v nekaterih zunanjih oblikah v ničemer ne razlikuje od podobnih naprav, ki so jih že pred tisoč leti uporabljali v iste namene v Perziji in Mali Aziji- Ta »tipični Američan« je do vratu zakopan v predmetih, ki so po izvoru neameriškega porekla: bombažna tkanina izhaja iz rastline, ki so jo začeli gojiti že pred dolgo, dolgo dobo v Indiji, volneno tkanino so začeli tkali v Mali Aziji, svileno tkanino so prvi začeli izdelovati stari Kitajci. In vse te tkanine se sicer z novimi sredstvi in stroji tkejo, vendar še danes po metodi, ki je komaj nekoliko izpopolnjena metoda, ki s o jo odkrili narodi jugovzhodne Azije in to pred nekaj tisoč leti. Ko se je »tipični Američan« dodobra prebudil, je pogledal lin uro, ki tudi ni ameriško odkritje, ampak le moderna izdaja srednjeveškega evropskega izuma, lira kaže, da mora mož na delo in zato še prej v kopalnico. Povprečni Anieri-ča» smatra kopalnico kot »veliko ameriško dobrinos. Toda tudi v tem kotičku njegovega doma mu sledijo »subverzivne« ideje tujine. Tako na primer steklo na oknih njegove kopalnice, ki so si ga izmislili že stari Egipčani, keramične ploščice na podu in na stenah kopalnice so tudi izdelonalt stari narodi Bližnjega vzhoda. Poredim so izdelovali že stari Kitajci. Emajl, s katerim je prevlečena ko-puhla kini so odkrili že v bronasti dobi. Sicer pa sama kad in stranišče, im vodo, ki naj bi bila vrhunec »ameriške dobe«, sta le nekoliko izpopolnjeni tovrstni napravi iz rimske dobe. In tako ostane edini predmet v vsej njegovi kopalnici parni radiator ki je mlajšega porekla. Mož se je. začel umivati. Za to uporablja milo torej izum starih Galcev. Umiva si zobe, kar so si Američani prilastili šele v prvi polovici lil. stoletja, seveda od zunaj, iz Evrope, kjer je bilo že mnogo prej v rabi. Mož se tudi brije, pa tudi to ni ameriško odkritje, ampak niasohističiiii navada, ki'Je bila ’« navadi še pri pračlavekič in so jo izpopolnili stari Egipčani, dokler ni prišla, čedalje bolj izpopolnjena, v našo dobo. Za britje uporablja jekleno rezilo, toda tudi jeklo je stara le-gura železa, ki so jo odkrili stari narodi v Turkestanu in Indiji. Uporablja tudi brisačo, ki prav tako ni a-mertškega porekla, ampak prihaja iz Turčije. Sledimo mu n spalnico: mož sede na stolico, ki ni ameriškega porekla, ampak izhaja že iz pradavnine Bližnjega vzhoda. Mož se oblači, seveda v obleko po najno-rejši modi, uporablja pa gumbe, koikrsne so uporabljali že praljudje, verjetno že ob koncu kamene dobe. Tudi pri njegovih čevljih bi lahko rekli, da uiso ujepono odkritje, saj s n začeli usnje strojiti že stari Egipčani, let so si sicer delali drugačna obuvala, vendar iz iste snovi. Celo loščilo za čevlje ni njegovo odkritje, ker so podobno loščilo izdelovali že stari Grki za svoje sandale. Okoli vratu si še naveže kravato, ki tudi ni njegova, ker so podobno zadevo prtu uvedli hrvaški vojaki baronu Trenka že v IS. stoletju. Mož se še pogleda P ogledalo, da vidi, če je na njem vse v redu. In tudi o-glerialo ni njegovo, ker so ga odkrili že stari Feničani. Preden stopi mož na ulico, sede še k zajtrku, ki je pravi skupek »subverzivnih tujih idej«. Zena mu prinese zajtrk v porcelanastih posodah. Porcelan so začeli izdelovati ze lice so i--'*“ *•' vil v zgodnjem srednjem veku. Žlica pa je celo starejsg.jaj izhaja te Az-t, rimske d(n>e. Pije kavo, ki lufe ni po ^poreklu ameriškasaj izhaja suje iz Indije. In če bi hoteli s tem nadaljevati, bi prišli zelo, zelo daleč. Naš »americanus tipicus« bi nam sploh ne mogel uteči, ker bi ga ves dan, pri vsakem njegovem delu, pri vsakem njegovem gibu zasledovali in mn lahko očitali, da uporablja sicer zelo popolne predmete in naprave, toda vendar naprave, ki po svojem poreklu prav gotovo niso izumi Američanov. Saj Američan nima niti svojega pravega i-mena. ko je pa tudi Amerika sama skovanka po italijanskem plovcu Amerigu Vespticciju, ki je njegovi celini posodil ime. Vse to je torej le smešno kramljanje, vendar pa le v toliki meri. v kolikor bi lahko imenovali smešno tudi ono prenapetost določenih ameriških krogov, ki mislijo, da imajo oni patent na vse, kar je boljšega in seveda v kolikor vse to ne postane že nevarno in kozeri-ji tie itaden* resnejšega značaja, OB DESETI HHCI NK M Httl V • BRUNA UNUS1C AI.BKRT GRUDEN oni NA i muaiv Ai«nr,n i unuunn rojena na Konkonelu 11.1.1927 rojen v Prečniku 21. i. ttil umrla 1953 — posledice vojne pogrešan v Nemčiji JOŽE KOCMAN TEODOR KRALJ rojen v Samotorci 12. «. 192» rojen v Trebčah 24. 7. umrl I. 3. 1950. Posledice vojne padel 30. I. 1944 na Krn* COSTANTE CASSANO MARIJA OSTROUSKA rojen v Miljah 23. 3. 1924 rojena v Saležu 12. 12. 1921 padel 10. 5. 1944 pri Jurišču umrla 1947 — posledice vojne ANTON CUP1N (ZUPPIN) rojen v Trstu 20. 6. 1926 padel 11.12.1944 pri Sv. Heleni ALEKSANDER KRALJ ANTON PURIC rojen v Padričah 4. 4. 1915 rojen v Vel. Repnu 18.11.1921 umrl 5. 4. 1944 v Buchenvvaldu padel 6.6.1944 pri Sv. Mihaelu FULVIO VISKOV1C MILAN VISKOVIC rojen v Trstu 8. 1. 1928 rojen v Trstu 13. 10. 194| pogrešan od 1944 v Nemčiji pogrešan od 1942 v Netnči; GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK NOV PRIMER ZAPOSTAVLJANJA NOTRANJIH KOMISIJ Ravnateljstvo podgan hoče prenesti deluvne ;ke predilnice izmene za 2 uri Zadnja izmena bi se končala opolnoči namesto ob 22. uri, kar bi škodovalo zdravju delavk zaradi nočnega dela Prejšnji mesec je ravnateljstvo podgorske predilnice zahtevalo s pomočjo nadzorni-itva za delo v Vidmu, naj sindikalne organizacije delavcev dovolijo preložitev delovnega časa, in sicer naj bi s* izmena med d. in 14. uro prenesla med 8. in Id. uro, izmena med 14. in 22. uro pa naj bi se prenesla med ld. in 24. uro, vsaka izmena naj bi se torej pričela in končala 2 uri kasneje.. Ravnateljstvo naj bi svojo odločitev utemeljevalo s tem, da v elektrarni v Doblarju spuščajo in zapirajo, kar povzroča pomanjkanje vode za proizvajanje električne energi. je ravno v času ko potrebuje elektrarna največ' energije. Zahteva ravnateljstva je naletela na eoglasno nasprotovanje obeh sindikalnih organizacij, in sicer FIOT - CGIL in CISL. FIOT je « svoje strani zelo odločno odgovorila ravnateljstvu, da njegovega predloga v nobenem primeru ne sprejme, ker je neutemeljen in poleg tega v odločnem nasprotju z obstoječimi zakoni. Tako na primer federarija tekstilcev priporoča ravnateljstvu predilnice, naj ob pomanjkanju lastne električne e-nergije zaradi pomanjkanja vode kupi tok pri električni družbi SELVEG. Preložitev delovnega časa je v nasprotju z zakonom štev. 653 od 16. aprila 1935 o obrambi žen in otrok. Ta zakon prepoveduje ženam in mladoletnikom nočno delo. Obenem pa skuia ravnateljstvo izigrati notranjo komi- sijo in jo prezreti, ko se obrača do sindikalnih organizacij in od njih zahteva pristanek na svojo zahtevo. Ravnateljstvo skuša s tem prezreti med zvezni sporazum o notranjih komisijah (člen 2 točka 3), ki pravi; »Proučiti z ravnateljstvom pred samim uresničenjem; načrt notranjega pravilnika. ki ga je predložilo ravnateljstvo, čas dopustov, uvedbo novih delovnih sistemov in plačevanja, določitev pričetka in zaključka delovnika med tednom, primer izmen...* Delavke ne morejo dopustiti, da bi se spremenil delovni urnik in da bi namesto ob 22. prenehale z delom ob 24. uri. To bi temeljito spremenilo nji. hov način življenja, poleg tega pa bi uvedba takega delovnega časa slabo vplivala na njih zdravje, zaradi Cerar so vse moderne države, kjer se teži k očuvanju zdravja žena, poslužujejo zakonodaje, ki naj zajamči pravilen razvoj žena. ki imajo poleg vsakodnevnega dela pred seboj še drugo vzvišeno poslanstvo matere, katerega ne more o-praviti brez škode za človeštvo, če je podvržena nočnemu delu v nezdravih prostorih. FIOT namerava o poskusu ravnateljstva obvestiti inšpektorat za delo v Vidmu ter oblasti. Bližnja izvolitev notranje komivije nudi delavkam lepo priliko, da z izvolitvijo ter sodelovanjem notranje komisije pokažejo ravnateljstvu, da ne more prezreti obstoja in Spominčice Jc ret te leto dni — odkar pa »i? Kakor da pa vidimo že včeraj, očeta Trinka, Mojzesa naše domačije. Re« je, lant smo pokopavali natega profesorja, mo »-sipnorja Trinka. Leto je te, odkar so zaklenkali itnonoui. fužno zvonili preko naših vasic in bregov, ialostno jokali novico — ljudje božji, siročad Benetke Slovenije, tvojega Ivana Trinka ni več. Osiroteli smo klečali ob stezi, ko se je vil sprevod pogrebcev od •Pjernovih* na pokopališče. Ko so padale težke kepe. grude na krsto, so bile. na naša srca, na vso osamljeno Benetk o Slovenijo, Postalo nas je samih strah, ker smo brez njega... Toda, ne! Nat iivi rajnik je med nami„ On noče solz na grob, on hoče le spominčic; teli, da se zmislimo na njegova dela; no terja, da izpolnimo njegov testamenti Saj •On bil je pokonci mož, redno naravnost uprle oči, redno v daljine namerjen korak...* Zato ne spraiujte otročje »Kom si odšel, kdaj se vrneš mi spet*. Njega silni duh Žiri med nemi; kakor božji blagoslov je z vonjav o prežel naša srca in naše bolestno zemljo. Zato ob spominu na Trinka ne. žaluj, slovenska domačija, zavriskaj in zapojl Saj nam ja zapustil bogat dar svoje dediščine. Stari rimski modrec Seneka uči lepo, da ob smrti velikih mož tolaži vse globoka misel, da kar so oni zgradili ostane in bo reko-tuto. Zato pa raje, krepki fantje, zorne dere, povijte šopke v spomin in ponesite jih v duhu na grob, tja v Trčmun pod visoki Matajur. V šopke vpletite spominčice, modre in sinje, kot se pne nebo nad grobom, da bodo izpričale naš trajen spomin, da Trinka ne bomo nikoli pozabili. V šopek porežite tudi nageljnov rdečih, da bodo izpričali našo ljubezen, vročo in sveto, do njega. In tretja bodi bela roža vrtnica, ki naj bo priča plemenitih del m misli, fct »e žive vijejo iz groba in ne-strohnjenega Trinkovega srca. Ena teh njegovih misli ,e kot orientalska pravljica, ki prari o šopku in roži; »Rožni prm je imel cvet, ki je bil med vsemi najlepši, in temu cvetu je pel slavec svojo ljubezensko bol. Toda vrtnica je molčala, m ležala niti ena kapljica rose na njenih listih kot solza sočutja. Z vejico sc je sklonila nad nekaj kamnov. »Tukaj počiva največji naših*, je roža dejala. •Nad njegovim grobom hočem vonjati, nanj osuti svoje liste, kadar me vihar pretrese*. Pevec in naš prerok je svoje telo spremenil r prst in iz te prsti bodo vzklile nove rože in nove spominčice. Eno teh bomo, mi romarji ' na Njegov prob, odlomili in s: jo deli na srce ter v svet zavpili; •To je vrtnica s Trinkovega groba*. Ona nas spominja na njegovo oporoko, in na našo sveto dolžnost do nje in zemlje naše! (Iz »Matajurja«) pravic te komisije, kot to skuša doseči v navedenem primeru. Prihodnji torek seja obč. sveta Na zadnji seji občinskega upravnega odbora, ki je bila v sredo zvečer v občinski beli dvorani, so odborniki pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa razpravljali in odobrili razne ukrepe upravnega značaja. Med drugim so odobrili tudi dnevni red prihodnje seje občinskega sveta, ki bo prihodnji torek 12. t. m. ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Ul. Crispi. V sredo zvečer je bila tudi seja prefekture, kateri je predsedoval prefekt dr. De Zerbi. Odobrenih je bilo več sklepov raznih občin pokrajine. Obvestilo Odbor Dijaške Matice obvešča vse, ki želijo biti sprejeti v Dijaški dom v Gorici. Sve-togorska ulica št. 42, kot notranji ali zunanji gojenci v šolskem lelu 1435-56, da morajo vložiti prošnjo na posebni tiskovini, ki Jo dobijo na sedežu ZSPD v Gorici, lil. Asco-li 1-1. najkasneje do 31. avgusta t. I. Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo istotam. Razne nezgode Rešilni avto Zelenega riža jc včeraj zjutraj ob b.20 odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 19 mesecev staro Liliano Boniutti z Majnice. ki si je pri padcu po stopnicah ranila glavo. 13-letni Vincenzo Piazza iz Ul. Ristori štev. 31 v Gorici se je včeraj zjutraj ob 8. uri zatekel na sedež Zelenega kri. ža v Gorici, da bi mu tamkaj obvezali poškodbo na desni nogi, ki sl jo je povzročil pri igranju z žogo. Ker j« bila poškodba resnega značaja, ga j* rešilni avto odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Ob 14. uri včerajšnjega dne je rešilni avto Zelenega križa odhitel v podgorsko predilnico, da bi od tamkaj odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 38-letno Silvano Križman iz Borgo Castello štev. 144 v Gorici, kateri je na delu nenadoma postalo slabo. DAROVI Gospod Janko Cotič, pekovski mojster iz Sovodenj 111, je daroval šolskemu patronatu v Sovodnjah znesek 8.000 lir za ubožne otroke. Darovalcu najlep.ša hvala. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan iti ponoči lekarna pontoni-Bassi, Kaštel 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 17.00: «2enska kaznil nica*. C. Johns. VERDI. 17: »Hrabri*, W. Ped-geon in V. Johnson. CENTRALE. 17.00: »Čudovit pevec*, L. Tajoli. VITTORIA. 17.15: »Otok v asfaltu*, J. Havvkins in E Allan. MODERNO. 17.00: »Mrtveci ne govorijo*, G. Raft in N Foch. mm !»i ^ liani mu 'Si' it ^ ■ j ■'............... . ■ 1 . ii™ Ti SiHf 1 PRVI DAN KROŽNE DIRKE PO FRANCIJI Španec Poblet prvi zmagovalec Na dirkališču najboljše holandsko moštvo Prva etapa je potekla brez posebnih, dogodkov DIEPPE, 7. — Današnja prva etapa res ni povedala mnogo. Formalnosti so se začele ze ob 8.30. Kot znano, sodelujejo na letošnjem Tour de France dirkači iz 11 držav: Francije, Belgije, Holandske, Luksemburga, Švice, Italije, Španije, Anglije, Nemčije, Avstrije in Avstralije. Luksemburžani (4), Nemci (2), A.vstrijci (2) in Avstralci (2) so združeni v enem samem moštvu, ki se imenuje Luksemburško - mešano. Prvič sodeluje letos na Touru tudi Anglija. Ob 10.15 je župan Le Havra pretrgal trak in dal znak za začetek dirke. Vendar pa so vozili še po mestnih ulicah in pravi start je bil šele ob 11.01. Startalo je vseh 130 dirkačev. Čeprav je pihal nasproten veter, so dirkači vozili hitro. Prvi pobegel je bil že po ti km. Potem je še ta ali oni kaj poskušal, vendar brez pravega uspeha vse do 75 km, ko je zbežala skupina Sorgeloos, Hann, G. Voorting. Astrua, Co-letto, Van Genechten, Caput, Bulten, Schneider, Telotte, malo za njo pa se je napravila druga manjša skupinica, v kateri so bili Robič, Poblet, Wagtmans, De Bruyne, Masip. Ti dve skupini se 20 km pred ciljem združita. Vsi skupaj vedno bolj večajo razmah z glavno skupino in na cilju v Dieppu zmaga Spanec Poblet pred Caputom. Ob 15,15 starta belgijsko moštvo kot prvo v dirki na kro- nometer za moštva na dirkališču Esplanade. Tu so zmagali Holandci. Vrstni red na cilju prve pol-etape (Le Havre - Dieppe 1(12 km); 1. Poblet (Sp.) 2.39’31” pribitek 1'; 2. Caput (Ile de France) 2.3931” pribitek 30”; 3. Sorgeloos (Belg.) 2.39’31"; 4. VVagtmans (Hol.), 5. De Bruy-ne (Belg.), 6. Astrua (It.), 7. Coletto (It.), 8. Schneider, 9. Colette, 10. Robič, vsi s časom Pobleta; 12. Masip, 14. Darri-gade, 15. Bauvin, ld. Hassen-forder, 17. Ockers itd. Klasifikacija po dirki na kronometer za moštva: 1. Holandska (G. Voorting. VVagtmans, Van Est) 49T5”; 2. Francija (L. Bobet, J. Bobet, Geminiani) 49’30”; 3. ex-arquo: Italija (Astrua, Barozzi, Bene-dettl) 5009”, Nord-est-center (Anzile, Bauvin, Huchonnet) 50’09”; 5. Belgija (Adriaens- sens, Brankart. Couvreur) 50’ 39”; 6. Ile de France (Barone, Bober. Caput); 7. Španija (Alo-mar, Botella, Company); t. Zahod (Bouvet, Colfette, Le Ber); 9. Luksemburg - misto (Gaul, Gelhausen, Kemp); 10. ex-aequo: Švica (Cierici, Croci-Torti. Huber); Jugozahod (A-gut, Bergaud, Desbats); 12. Jugovzhod (Deledda, Molineris, L. Lazarides); 13. Vel. Britanija (Hoar, Krebs, Maitland). Klasifikacija po I. etapi (dVeh poletapah); 1. Poblet (Sp.) 2.55'29”; 2. VELIKA VESLAŠKA PRIREDITEV NA RLEDU Tnltmoi/nlci iz sedmih držav na m n d n a rci d ni regati Nastopilo bo tudi več italijanskih čolnov Na VI. veslaški regati na Bledu 9. in 10. julija bo sodelovalo več kot 100 veslačev iz Avstrije, Italije, Nemčije, Poljske, Romunije, ZSSR. Nizozemske in Jugoslavije. To tekmovanje je nekaka preizkušnja pred tekmovanjem za evropsko prvenstvo za ženske, ki bo 4. avgusta v Bukarešti in za moške, ki bo od 25. do 28. avgusta v Gandu (Belgija). V okviru te regale bo tudi tekmovanje za jugoslovansko prvenstvo (ženske), ki bo hkrati izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance. V skifu bo tekmovalo 8 čolnov: 4 iz Jugoslavije 2 iz Nemčije, in po eden iz ZSSR in Romunije. Favoriti so Perica Vlasič, Rus Berkutov in Nemec Schneider. V double-scullu bodo tekmovali 4 domači čolni, ter čolna »Fiata* iz Torina in »Krilja sovjetov* iz Moskve. Sedem čolnov Iz Jugoslavije ter po en avstrijski, italijanski in poljski bodo tekmovali v četvercu s krmarjem. 5 jugoslovanskih, 1 italijanski in 1 romunski pa v četvercu brez krmarja. V tekmovanju osmercev bo huda konkurenca. Tekmovali bodo: »Gusar* in Mornar iz Splita ter Crvena zvezda iz Beograda, iz. tujine pa »Pirat* z Dunaja, »Timavo* iz Tržiča (Italija), čoln »Garde* predsednika republike iz Rima, »CD KA» iz Moskve in neki romunski čoln. V tekmovanju žensk bo največja konkurenca v skifu. Med drugim bodo sodelovale 3 najboljše tekmovalke na zadnjem evropskem prvenstvu: Cuma-kova (ZSSR), Sicka (Linz -Avstrija). Reuter (Neptun -Rotterdam), sodelovale pa bodo tudi tekmovalke iz Romunije, Poljske, Nemčije. Italije ter ena Avstrijka in dve Jugoslovanki. V četvercu s krmarjem bodo sodelovali samo 4 domači čolni, v doublescullu pa po en čoln iz. Jugoslavije, Avstrije, Romunije in Poljske. Caput (Ile) zaostanek 26"; 3. VVagtmans (Hol.) 27”; 4. ex-aequo: Astrua (It.) in Coletto (It.) 45”; 6. ex-aequo: De Bruy-ne (Belg.) in Sorgeloos (Belg.) j 55”; 8. Tolotte (Me) 56"; 9. Ro-! bic (Zahod) l’0t”; 10. Schnei-| der (Lus.) 1 ’05” itd. Klasifikacija moštev po I. etapi: 1. Italija 8.50’58”; 2. Ile de France 8.50’58 ”; 3. Belgija 8.51’ 26”; 4. Zahod 8.52 09”; 5. Holandska S.52’14” itd. MEDNARODNISAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI Pirc in Karaklajic dohitela Stahlberga Prekinjena partija iz IV. kola med Bolgarom Padevskim in švedskim velemojstrom Stahlbergom se je končala z zmago mladega Bolgara. Stahl-berg je igral proti bolgarskemu prvaku na zmago. Začel je napadati na obeh krilih, središče pa je prepustil Padev-Skemu. Tako je črni dobil prostega kmeta .vendar so se pokazale «luknje» v njegovem položaju. V nadaljevanju igre je Padevski osvojil figuro, kljub temu pa je črni ob prekinitvi imel se majhno upanje na remi. Po 21. potezah nadaljevanja pa je moral švedski velemojster prvikrat na tem turnirju »kapitulirati*. Stanje na lestvici po VI. kolu: Pirc, Stahlberg, Karaklajič 4. Gabrovšek, Grosek, Udov-čič, Robatsch, Witkowsky 3,5, inž. Vidmar, Puc, Kieninger, Bertok 3. Padewski, Bogdanovič, Krivec, Milič 2,5, Persitz 1,5, dr. Paoli 1 točko. Visoka imaga SZ v dvoboju z ZDA Končni rezultat IV., zadnjega kroga šahovskega dvoboja med .reprezentancama ZSSR in ZDA je 7:1 za sovjetsko reprezentanco. V ameriškem moštvu sta remizirala le Reshevv-sky proti Botviniku in Evans proti Bronsteinu. Sodijo, da bo po prekinjenih partijah rezultat 25:7 za sovjetsko reprezentanco. Zanimivo je, da je Reshew-sky dosegel za ameriško reprezentanco največ točk in da je premagal Botvinika z 2,5:1,5. Rezultat sedanjih srečanj med Botvinikom in Reshewskym je E 5:5,5 za Botvinika. PRESENETLJIVA VEST IZ MOSKVE MMN-DMMO 4:2 (2:1) Gostje so pokazali zelo dobro igro in so bili na Itoncu deležni navdušenega aplavza obuinstva MOSKVA. 7. — Danes je tu nastopil Milan proti moskovskemu Dinamu. Milan je igral v sledeči postavi: Buffon; Mal-dini, Beraldo (Zagatti); Lied-holm, Pedroni, Bergamaschi: Soerensen, Ricagni, Nordhal, Vicariotto, Frtgnani. V 12’ drugega polčasa je Zagatti nadomestil Beralda, ki je šel na mesto Ricagntja. Tekmi je prisostvovalo okrog 80.000 gledalcev. Italijani so se pokazali boljši tehniki, Rusi pa so zapravili kakih 20 priložnosti za gol. Sicer so Rusi dosegli prvi gol in to že po 4 . Iljin je presenetil Buffona s strelom s 15 m. V 34’ izenači Soerensen s strelom iz daljave kakih 40 m. Pet minut pozneje poviša Ricagni na 2:1. V začetku drugega polčasa doseže gol za Milan tudi Nordahl z daljave 16 m. Potem dosežejo Rusi drugi gol iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik prisodil zaradi roke Zagattija. V 23’ je dosegel četrti gol Soerensen. Takoj po tekmi je trener Dinama Jakušin dejal, da so si bili posamezno igralci enaki, vendar so dinamovci prevladovali .Pač pa so upropastili nekaj golov. Italijani so odlični tehniki in imajo močno obrambo. Podpredsednik Milana Bu- sini pa je rekel, da so Rusi igralci prvega razreda in hitri, toda imeli so smolo. * * * CAGLIARI, 7. — Silvio Pio-la je podpisal pogodbo, ki ga veže še za prvenstveno sezono 1955-56 s Cagliarijem. Vznemirjenje zaradi Beare BEOGRAD, 7. — Prehod vratarja Beare od Hajduka k Crveni zvezdi je silno razburil Spličane Se zlasti zaradi tega, ker je sedaj Hajduk tik pred tekmo z Voeroes Lobo-gom brez pravega vratarja. Beara je kar na hitro odpotoval iz Splita z letalom in v Beogradu se zdi, da se je prav s pomočjo Crvene zvezde skril pred iskanjem vnetih privržencev Hajduka, ki jih tudi v Beogradu ne manjka. Hajduk je prekinil športne odnose s Crveno zvezdo. Predstavniki Hajduka, ki so danes prispeli v Beograd, pa so zatrjevali, da sc poslali celo svojo delegacijo na Brione k maršalu Titu, da bi posredoval. Plavalci in vaterpolisti za Sredozemske igre Italijanska plavalna zveza je sklicala na skupni trening, ki se bo zagel 11. julija kot priprava za II. sredozemske igre v Barcelloni od 21. do 24. julija, plavalce v Terni, vaterpoliste pa v Rim. Plavalci so sledeči: Elmi, Elsa, Gaglia, Galletti. Grilz, Lazzari, Lombardi, Massaria, Paliaga, Romani. Pozvani vaterpolisti pa so: Cavazzoni, Dennerlein, Gambi-r.o, Gionta, Mannelli, Marciani, Marcotulli, Pedersoli, Peretti, Pizzo, Pucci, Rubini. Odgovorni ureflnm STANISLAV BENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT • Trn Konferenca v Beogradu s Poljaki BEOGRAD, 7. — Zveza športov Jugoslavije je sprejela predlog vrhovnega komiteja za fizkulturo poljske vlade o skupni konferenci v Beogradu, na kateri bi razpravljali o medsebojnih športnih odnosih. Včeraj se je v prostorih Zveze športov pričela konferenca športnih funkcionarjev obeh držav. Po konferenci bodo poljski gostje obiskali Zagreb, Reko in Bled, kjer bodo prisostvovali mednarodnim veslaškim tekmam. Na svetovnem prvenstvu v rokometu je Jugoslavijo premagala CSR potem pa še Nemčija. 1!I\P SKi;i)H\,l predvaja danes 8. t. m. ob 19.30 film Italtranco: 21 .. .n Jano na Otičiiiah predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro film: „SAMOTA“ Igralci: RAY MILLAND, NANCY DAVIS Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru. ALFREDO MEULLO Ulica Antonio Caccia 3 - tel. 96-032 (na vogalu Trga Stare mitnice) TRGOVINA TRST DELAVNICA telefon 90-159 Vsakovrstna kolesa: ŠPORTNA, POTNIŠKA, za OTROKE in za DIRKE * SPECIALNA KOLESA ZA D1HKACE GUME najboljših tovarn za dirke: GARDIOL - CLE-MENT - PIRELLI GUME in ZRACN1CE vseh mer in to najboljših tovarn PIRELLI, MICHELIN, za kolesa in motocikle Velika izbira delov za dirkalna in turistična kolesa Predstavnik koles znamk BENOTTO - MELILLO - B1ANCH1 - LEGNANO In motociklov PARILLA (Milan) - motorjev NSU CENE ZMERNE Proizvodi za masažo aUNTO DEL MAGOa . Macerata Moštvo splitskega Hajduka, ki bo moralo Jutri v Budimpešti nastopiti v svoji prvi tekmi za Srednjeevropski pokal proti Voeroes Lobogu brez svojega dosedanjega vratarja, reprezentanta Beare, ki Je na zelo nešporten način zapustil svoje moštvo. Na sliki je Beara drugi z leve poleg starega Frana Matošiča. MOTO GUZZI I.J6II8KI, ZA TUKIZKM IN &HOKT TOVORNIKI • IS M l OTOV, PKKVKNI..IIVI V I* M N J A C I ■> K l. t. O R 'F O oo oo oo oo I* K I K O K - N AOO,9l KMTN I OKLI DELflUIIICA ZA POPRAVILA MOIONJEV AVTO 91 OTO R I K N KI. . BAT 9IONOIAL. TVRDKA CREMASCOLItrst Ul. Fablo Severo IS - Telefon 38903 5S$~S*~£=? iSSSgg Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 26. Drugo poglavje.* CIRIL-METODOVI SOLIJČITEU ADAMlC - NOVA KATASTROFA Vrabec mi ni kaj prida hasnil. MiaUm, da mi je gospo-16na Bianca, sestra gospe Marinijeve, posodila kletko zanj. ianarček Ji Je bil poginil in tako Ji Je ostala kletka prazna. Popoldne sem ga pustil skakati po kuhinji. Dal sem mu rdi nekaj Jesti, a ne vem, te Je bil za to ravtno pri volji, lama ki sicer za prirodo ni imela kdo ve kaj smisla, a Je nela globoko sočutje do živali, me Je opoaarjala. naj ga spustim, češ, poslušaj, kako se oglašajo starsl. Ko sem ji ekel, da to ne morejo biti njegovi, ker sem ga bil ujel daleč d tod. Je menila, da se bodo pač kateri koli odraali vrabci a vzeli zanj. , . Toda preveč mi Je bilo, da bi ga imel, in tudi preveč »m z njim v zepu v šoli prestal, da bi ga bil dal kar tak« s rok. Ko sem se naslednji dan vrnil is šole, vrabca ni bilo več kletki. Eni so pravili, da so ga otroci izpustili iz kletke, ,a Je skakal po kuhinji in da Je potem odletel. Drugi so rdili. da ga Je požrla mačka. A Jaz le mislim, da Je vrabčku damino sočutje odprlo pot v svobodo. Nekaj dni sem žaloval a njim, a sem se z izgubo sprijaznil, ko sem pomislil, da ri pravzaprav ne vedel z njim kaj početi. Saj Je bilo vrabcev olno vse dvorišče In vsa drevesa na vrtu. 5. Moja mama Je bila ena tistih mater, ki Jim čut dolžnosti, leizprostnl »moraš!*, tudi v pogledu otrok nekako zakrije iruga, nežnejša čustva. Gotovo nas Je imela vseh petero otrok na moč rada, vendar kakor Je bila doma nasproti nam popustljiva, tako je neizprosno od nas zahtevala, da izpolnjujemo obveznosti in dolžnosti, ki so nam bile v življenju naložene, v prvi vrsti In najprej glede šole. In še neko v bistvu za nas. otroke, zelo pozitivno lastnost je imela, ki pa se drugim navadno ni zdela taka in so se marsikateri zaradi tega zelo čudili. Bila je namreč nekako brez skrbi glede nas otrok, naj smo šli kamor koli, tudi v precejšnji nevarnosti. V tem pogledu je bila teta Tončka, njena sestra, povsem drugačna in se je večkrat Jezila na našo mamo, da nas pusti sem ali tja. Nekaj primerov naj to mamino lastnost pojasni. Leta 1919. ko Je bila italijanska okupacijska vojska že tukaj in smo se bili mi od Svetega Ivana preselili v mesto, v Ulico Monfort, sem zahajal skoraj sleherni večer, šestnajstleten, h Grmekovim, deloma iz velike navezanosti na Grmekove in svoje prijatelje, ki so prihajali k njim, v prvi vrsti pa zaradi tihega upanja, da bom tam pri Svetem Ivanu srečal dvoje črnih oči, ki so zanetile v mojem srcu požar. Prav tiste večere je bilo v mestu precej puškarjenja — množice so bile čvrsto revolucionarne ln ko sem se nekoč nekako opolnoči vračal domov, sem se moral prav pazljivo plaziti ob hišah, ker sem bil zašel med strelsko prasketanje. Teta Tončka Je izrazila svoje začudenje, da me mama ob takih večerih pusti hoditi skozi mesto, najprej meni, potem tudi mami. Mamin odgovor je bil: »Saj je dovolj velik, bo že vedel, kaj sme in česa ne sme * Ko sem se pozneje javil k vojni aviacijl — letala so bila takrat v stari Jugoslaviji vse prej ko zanesljiva, — ni imela proti temu nič in jo verjetno še vprašal nisem. «Kaj te tvoja mama pusti?* so me vprašali Proti plezanju v planine ni imela nič, bržkone si prave nevarnosti še predstavljala ni. Ko sva leta 1925 z Zorkom Jelinčičem temeljito zabredla v triglavski severni steni in se je samo požrtvovalnosti in iznajdljivosti mojega starega Zorka zahvaliti, če sva se proti večeru vendarle živa ln zdrava izvlekla, Je mami o tej prestani nevarnosti pripovedoval neki znanec, ki je bil slučajno prav tisti večer na Kredarici, ko sva se midva po celodnevni borbi s skalo tja privlekla. Mama me je bolj z narejeno kot s pristno strogostjo pokarala, češ, čemu iščem takih nevarnosti, m drugič zato. ker ji nisem ničesar povedal, češ, gotovo sem imel slabo vest. V resnici pa ji nisem pravil o tem. ker jo planinski podvigi nasplošno niso zanimali. Ko smo bili še šolarčki, nas mama zlepa ni pustila ostati doma, tudi če Je nad Trstom razsajala se tako silovita burja ali vršelo kako drugo hudo neurje. Oče je bil v tem pogledu bolj popustljiv, a Je šel navadno že pred nami v urad. Včasih je manjkalo pol in še več razreda, toda od nas, otrok, je le redkokdaj kdo izostal. V spominu mi je ostal dogodek, ko sem bil prvo leto na Akvedotu. To naj še omenim, da sem knjige nosil v nahrbtniku in to tudi še pozneje v gimnaziji v spotiko marsikaterega prijateljsko razpoloženega sosolca, ki je bil večji od mene m ga je nemara bilo malce sram, da zahaja v šolo s fantičem, ki prenaša knjige na hrbtu. Toda mami j.e bilo prav samo tisto, kar je bilo smotrno in poceni, in njena je obveljala toliko kot zmerom. Bila je ostra zima in v mestu je že nekaj dni brila burja. Bržkone nisem imel rokavic, kajti spominjam se. da so mi bili prsti otekli, vijoličasti in razpokani, ker se mi je bilo zanohtalo. Mami sem povedal, da ostajajo nekateri sošolci, ki stanujejo zunaj mesta, doma. Toda mama ni poznala šale. kadar Je šlo za dolžnost. Poslala me je v šolo tudi tisto Jutro, ko se je burja še močno stopnjevala Do Kandlerja sem še nekako prilezel, na pol po dveh, na pol po vseh štirih, toda ko Je bilo treba iti čez ulico na Akve-dot, me je nov, silovit sunek burje pritisnil k tlom. Po vseh štirih sem lezetl naprej, da bi zavij mimo ogla in prilezel na Akvedot. Toda komaj sem pokukal preko ogla, me je nov sunek burje, kljub temu da sem bil na vseh štirih, pahnil nazaj. Kaj mi Je preostalo drugega, kakor da sem, plazeč se po vseh štirih, milo zajokal. Neki gospod, ki je šel mimo in se Je sam krepko boril z burjo, se me je usmilil in me prijel za roko. Jezil se je, da pošljejo starsi tako majhne otroke v takem vremenu v šolo in me vprašal, kje je moja šola. Povedal sem mu, da na Akvedotu, pa me je pospremil prav do vrat. Pravzaprav me je hotel pustiti pri italijanski šoli, ki je bila nekaj hiš dalje, ko pa je videl, da hočem še naprej, me je pripeljal do šole. »Kakšna šola je to?» me je vprašal. »Slovenska*, sem mu odvrnil. Pa Je že sam videl napis ob vhodu. Zmajal Je z glaso in nekako sam zase zagodrnjal; »No se colpa del fioi, se 1 li manda in 'ste scole. I fiol 1 se tuti uguali.* Potem se mi je posmejal in me pozdravil; »Adio. picio!* «Grazie tante, signor!* Ko sem se nato vrnil domov, sem očital mami, da me je pustila ob taki burji v šolo, češ, neki gospod me je moral peljati do šole, v razredu pa da je manjkala najmanj polovica učencev. «Jaz sem šla v šolo, tudi če so padale preklje*. mi je mama odvrnila, »če bo jutri še tako huda burja, boš lahko ostal doma * Na žalost je naslednje jutro burja pojenjala in tako sem prišel ob prost dan. Ne more se ravno trditi, da bi v Trstu ljudje ne Imeli razumevanja za ravne težave in slabosti otrok. Naši učitelji so poznali navade Tržačanov, še posebej staršev, ln marsikdaj so nas tistih nekaj, ki smo prišli v šolo kljub slabemu vremenu, poslali domov. Morda Je bil tak dan prav tisti dan, ko me Je privedel oni gospod pred šolo, ali pa kateri drugi. Vsekakor Je bila mama bolj nepopustljiva, kar se tiče šolskih dolžnosti, kot marsikdaj učitelji sami. (Nadaljevanje sledi)