Stev. 7. Ljubljana, meseca julija 1887. Tečaj T,
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
--K--
Izhaja vsaki mesec enkrat in »e pošilja udom brezplačno; neinlam za 1 gld. 30 kr. na feto. Inscrati in prikuje računijo ne po najnižji ceni. — Lelnina za ude znala nama 1 gld.
OI>n(>k : Napajanju čeliel — Vprašanja in odgovori. — Načrt kmetijske krajne razstave v Ter-liovljah — Naši dopisi. — Poziv kranjskim sadjarjem! — Naznanilo. — Novi dzieril-zouovi panji. — Inserat.
Napajanje čebel.
V prejšnjih časih iinel sem vsako pomlad tl-udapolno delo. — na pol premrle čebele sem moral pobirati in jih ogrevati, — pa to bi še bilo, toda misel, da še večja množina čebel med potjo vsled mrazu omaga in čebelnjaka še doseže ne, me je bolj mučila, kakor pa pobiranje in ogrevanje čebel. .Marsikatero pomlad sta se vreme in toplota pogostokrat prav hipoma spreminjala in ljudska moč v panjovih je kar vidoma zginjevala; več prav močnih panjov je na ta način pri očistevalnem izletu glede množine čebel popolnoma ubožalo.
Zguba jed ne čebele v spomladnem času je hujša, mimo 10 čebel zgubljenih v jeseni, kajti matica leže le toliko jajčič, kolikor jih njo obdajajoče čebele ogrevati morejo. Tako opešano ljudstvo (panj) si še lo pozno opomore, kar pa naravno tudi panju sposobnost rojenja zakasni in čebelam zabranjnje, da ne morejo ob dobri paši na sadnem drevji brati, kakor bi rade.
Z vso pravico se sedaj sine trditi in reči, da je zguba čebel pri donašanji vode važen delovatelj glede dohodkov pri čebelarstvu iu da, če je ta zdatnejši, je tudi zakasnenje in sploh vsak poznejši dohodek bolj občutljiv in manjši.
Marsikateri čebelar, čegar panjovi so dobro prezimili, stoji pozneje začuden pred čebelnjakom in si ne more domisliti, odkod izvira tolikajšnje ubožanje čebel-nega ljudstva, ker število čebel bi se po zalegi moralo le pomnožiti, ne pa še le zmanjšati. Kazvozljanje teh okolščin je blizo in lahko; vsak pazen čebelar je mora hitro zapaziti. Navadno imajo močni panjovi v tem slučaju nar večjo škodo, ker matica lakih panjov (se ve, če je dobra) bolj pridno zalego stavi, kakor one v drugih panjovih, zato morajo pa čebele več vode donašati.
K" sreči je. za čebelarje, ki iz nevednosti, ali če vedo, iz površnosti svojih čebel ne napajajo, da so hitro vremensko spreminjanje ne zgodi vsako pomlad. Zgodi so pa vendar še propogostokrat, tor s tem čebelarstvu veliko zgubo nakopiči in vsled tega moramo se čebelarji vsako leto vračajoči nezgodi izogibati iu se jo varovati.
Pri dobrem vrejenji čebel za preziinovanje po zimi ni treba čebelam vode polagati, prične naj se še le, ko že matica zalego stavi.
Za napajanje rabi naj se vedno prevreta ter potem ilo mlačnosli ohlajena voda.
Jaz sem za napajanje razne načine poskušal ter pri teli poskusili sledeče kot najlažje in najbolj priprosto našel:
Vzame se steklenica z ne preveč širokim vratom in ki drži kake '/., litra, ter da ima v medenem panjevein prostoru prostor. Steklenica se zamaši z navadno morsko (šolsko) gobo, pa tako trdo, da voda, če se steklenica narobe obrne, ne moro od gobo kapati. temveč je goba vedno lo mokra. V stoječih panjovih se nad zimskim ležiščem že precej \ jeseni napravi tolikšnja luknja, da irr«- ravno stekloničin vrat noter in črez zimo se tista luknjica s kako deščico zamaši. Pri ležečih panjovih se pa to napravi na zadnji končnici, ali če se je v panju prostor črez zimo z oknom zmanjšal, pa na spodnjem delu okna. Za take panjovc. se pa morajo vzeti nalašč zato narejene steklenice, ki imajo zavit vrat.
Ko pride čas čebelam vode dajati, napolni se jedrni steklenica z mlačno vodo iu zamaši, kakor je bilo zgoraj rečeno, odvzame se deščica, ki je na luknjici iu v luknjo vtakne se stekleničini vrat.
Pri zopetnem napajanji mora čebelar vedno jedno steklenico več imeti, nego je panjov. Z jedno roko se vzame prazna proč, z ilrngo se pa hitro polna tja nastavi.
Pri slamnatih pletenih panjovih (koških) se napajanje izvršuje na dva načina in sicer, dokler pomladi še zmrzuje. poklada se čebelam voda na poseben način in ko mraz odjenja, pa zopet drugače.
Vzemimo, da vsak čebelar, ki slamnate panjove rabi, le take ima. ki imajo na vrhu — v glavi — luknjo iu da je v tej lukuji narejena lesena veha.
V sredi te vehe se od spod na vzgor s kake 55 cm debelim svedrom prevrta luknja tako, da sveder zgoraj le toliko skoz pogleda, kakor je svinčnik debel, postavim '/4 cm. Vsled toga je v čepu nastala votlina, ki spodaj :■» in zgoraj '/a meri. Spodnja odprtina se pokrije z železno pletenino (dratenim omrežjem), nad zgornjo se pa napravi lesen zabojček, čemu? razvidclo se bode poznej še.
Preduo se pa v jeseni omenjeno omrežje na spodnji konec luknje pribije, vzame se precejšen kos šolske gobe, ter se v luknjo potlači, kakor je bilo spredaj od steklenice povedano, in zdajci se mreža pribije. Kakor hitro je to narejeno, mora se poskusiti, koliko vode more ta goba v sebi obdržati, da bi iz nje ne tekla ali kapala, postavim 2 ali 3 decilitre, in ta množina vode se mora zapomniti in kam zapisati, da se ne pozabi, za prihodnja napajanja. Goba se mora, kakor je bilo spredaj rečeno, že v jeseni v luknjo dejali, da tako vso zimo čaka dela, ktero ji je pripravljeno. Zgornji ozki konec. luknje zamaši se črez zimo s koscem lesa.
Ko pride čas, da je treba čebelam vode dati, vzame se majhen lij. ki gre v zgornjo vohino luknjo, les, s katerim je bila luknja zataknjena, se odstrani in popred zapomnjena in namerjena obilica vode se vlije na gobo. Vliva naj se počasi, da se vsa goba napije, pri hitrem vlivanji bi voda po sredi gobe tekla in potem od nje kapala, a goba sama bi ne bila še vsa mokra in napojena. Na to se zgornja odprtina zopet zamaši ali zatakne.
Ta luknja v vrhu koška ima poleg tega še drugo dobro stran. Poleti, ko vročina pritiska in čebele zaradi nje ne morejo v panju delati, odpre se. luknja in vročina skoz luknjo odhaja, v panju hladno postane, čebele pridejo zopet v panj iu
svoji; delo nadaljujejo. S takim odvodom preobilno vročine v panju so čebelam prihrani težavno delo, prašenje pred žrelom z namenom vročini v panj zabranjevati.
Ko potem gorkeje vreme nastopi, da so ni bati, da bi voda v steklenici zmrznila, se prejšnja veha vzame iz koška in se nova noter dene. V to (novo veho) naj se naredi tolikšuja luknja, kakor je bilo popred pri panjovih rečeno, da se namreč lahko steklenica noter vtakne. Napolni se tedaj steklenica z vodo iu zamaši z gobo ter narobe v luknjo v vehi postavi.
Skoro ni vrjeti, koliko čebele vode potrebujejo; moji panjovi je popijejo 6 do LO steklenic, vsaka po pol litra. Oe se pomisli, koliko čebel so pogubi, prodno ;5 do 5 litrov vodo nanosijo in to v času, ko je jedna čebela tolike vrednosti in ko Iii čebelo lahko, namesto da bi vodo nosile, zalego grelo in tako panju k moči pomagalo, razvidol bo lahko vsak čebelar, kolikšnega pomena je malotrudno napajanje čebel.
Jaz som za poskušnjo nekaj panjov pustil iu jim nisem vodo dajal, in ko so revne čebelice teh panjov pri neugodnem vremenu po vodo hodile, se v napojeuih panjovih nobena čebela ni ganila, kakor v zimskem času.
Pomanjkanja vode pri mojih panjovih ni nikoli; tega spominjam se le iz časa, ko som to pričel delati.
Ko žo ravno o napajanji govorim, moram še čebelarjevo pazljivost ua poletno napajanje opozoriti.
Več čebelarjev pravi: Le nekaj korakov od mojega čebelnjaka teče potok, ali jo vodnjak, iz čegar korita si čebele vodo donašajo, kolikor jim jo je treba. Čebele si res voile od tam dobivajo, a pomisliti in opazovati je treba, koliko čebel pri tem utone, kajti čebela jo pri tem delu zelo neukorna, zato pa čebele rajšo po listji roso srkajo, da jim ni treba hoditi k potoku ali koritu, kjer jim nevarnost proti.
Pameten čebelar bo v takem slučaju čebelam rad pomagal, ter jim nevarnost odstranjeval, naredil bodo kake 3 do 4 metre daleč od čebelnjaka v tla zakopano koritce, v katerega nalije vode in v to dene gosto prevrtane deščice, ali nadevlje mahu, da po vodo dospevše čebele, ako po nesreči v vodo padejo, ne utonejo.
Žalostna resnica je, da nekateri od čebelice zahtevajo, naj sama za vso skrbi, in človek bode le k večjem roje vgrebal in panjovom, ako so matico zgubili, do drugih matic pomagal. Jo li mogoče, da bi čebelarija pri takih okolnostih dobro napredovala? Nespametni čebelarji si vsako delo pri čebelah drago računijo in od čebel za storjeno delo obilnega plačila zahtevajo. O neusmiljenost! Ako preračn-nimo, koliko truda in stroškov imamo postavim z gojitvijo perutnine, videli bomo, da so stroški za čebelarstvo veliko manjši in delo (opravki) veliko bolj redki, dohodki pa v primeri s kuretnino iu njenim opravkom mnogo zdatneji. Kes, da ni vsako leto dobro, a posebne škodo čebelar nima nikoli, če ima svoje čebelo v redu in ve ž njim pravilno postopati. Nevednež in začetnik pa no moro doseči, da bi precej v začetku obilno žel, a sejal le malo in še to le neredno in deloma nepravilno. Pri nobenem delu ui nerodnost ali nevednost dobro plačana, ako se je vse po pravici vršilo, temveč se plačilo rednosti in vednosti odmeri, nni dve pa ostanete na cedilu, in odtod izvira toliko godrnanja zaradi premalega poplačila pri čebelariji. Čebelarija jo lopo, prijazno delo, ki čebelarju trud obilo poplača, ako ta razumno z njo ravna. Žapomui naj si vsak čebelar obilo pomenljiv pregovor, ki so glasi: „Po delu plačilo."	u. u. z.
-X-
Vprašanja in odgovori.
6.	Vprašanje: Kako so mod najhitreje iu najbolje porabi ali v prid obrne? (J. F. v T.)
Odgovor: Pri vporabi medu je korist tem večja, kolikor hitreje, ga porabimo, bodi si, da ga prodamo, ali i/, njega kaj naredimo; kajti med s easoiu zgubi nekaj na kakovosti (dobroti) in kolikor toliko tudi na obilici; vedno se dobe sladkosnedo, ki med rade ližejo, bodi si, da so več ali pa tudi samo dvonožno, zadnjo so še bolj nevarno mimo prvih, kajti dvonogo hodijo skrivaj mod lizat, a vcfinogo pa očitno in brez strahu, ker ne vedö, da, ako jih čebelar zasači, morajo na milost ali nemilost poginiti.
Premakljivi satniki v tej zadevi veliko pripomorejo, ker s takimi so med lahko loči ua pr. v lipovega, ajdovega itd. Posebno lepi beli iu polni sati s« lahko prodajo za namizni med, tako postopanje se pa s premakljivimi satniki v takem času lahko zgodi, ko oni čebelarji, ki imajo še stare piuijove, tega ne morejo delati. V velikih mestih je med v satovji veliko dražji iu sploh veliko bolj cenjen, kakor pa tisti, ki ga dobimo s stiskalnico (prcšo) in z izmctalnico. Začetniki v čobeloreji imajo pa tudi vedno veliko potrebo medu. Kjer se pa med ne moro prodati, porabi naj se doma za domače potrebe namesto sladkorja; naredi so lahko medeno vino, pivo, kis, milo, medica itd.
7.	Vprašanje: Zakaj so čebele nekatere večere bolj hudo ali silne, kakor druge; posebno je to slučaj takrat, kadar so podnevi dobro bralo? (J. C. v Zg. B.)
Odgovor: Ce je vreme popred nekaj dni neugodno, da čebelam zabrani iti na pašo, iu če za tem nastopi dan, da zopet kaj naberejo, sc boje za pridobljen med, še bolj se pa boje za mlado zalego, katero matica ob takem času hitreje nastavlja. Ako na večer taeega dno prideš pred čebelnjak, precej se ti jedna ali šo več čebel v lase zapraši; tudi po dnevu so čebele sitne, ter človeka, če pred njo pride, obletavajo, da se mora skoro nehote odstraniti, ako nima čcbclnc kape, ali če ni tolmkar, da nadležnice z dimom odpodi.
8.	Vprašanja: Pri nas so čebelarji dobili seme od neke cvetlice, ter so tisto sejali. Slišali so namreč, da njeni cvet čebelam obilo paše daje. Vlansko leto jo bilo one cvetice po vrteh, da še celo na pokopališči, vso polno. Zraste velika, kakor turšica in jo tudi po rasti turšici podobna; zato jej tukaj ljudje sploh le „d i v j a turšiea" pravijo. Njeno pravo ime je menda „velikanska balzamina" (Kiese n-balsamine). Ko je začela cveteli, prišle so prvi dan nekatere čebele iskat si medu na njeno cvetje, a pozneje ni bilo nobene več, le čmrlji so jo pridno obiskovali. Čebelarji so zbog tega zelo nevoljni bili. Pa vsaj ni čuda, ker ta cvetlica strašno zoprn duh razširja, ter tako čebelam se svojim smradom še drugo cvetje obiskovati zabranjuje. G. urednik, kaj mislite, ali je to samo pri nas? Je li morebiti naša zemlja zato nesposobna? Ali pa našo podnebje tej sploh malo izbirčni cvetlici no ugaja? (J. K. v D.)
Odgovor na Vaše vprašanje priobčimo v prihodnji številki, ker hočemo o tej rastlini nekoliko bolj obširno spregovorili.
9.	Vprašanja: Kako se med obvaruje, da ne poslane prgav ali pesknast? (A. v.l.)
Odgovor: Prgavost, peščenost ali bolj pravilno rečeno: kristalizovanje mednje
nar boljše in najgotovejše sredstvo, s katerim se da dokazati, da jo med čist, brez
drugo primesi, in čebelarji naj bodo ponosni na svoj med, če enakomerno in lepo krislalizujc. Povživalei modu pa to vse drugače mislijo in sodijo, ter o kristalizo-vanji medu nočejo nič vedeti, ter zahtevajo vodno le čist in tekoč med. Tomu se lahko pomaga in takemu nevednemu siinežu postreže, da bo dobil med po njegovi volji. Med se dene v lonce in ti se postavijo v toplo vodo ali na topel zrak — postavim po kruhu v peč, — ter se pusti, da se zmerno segreje in razpusti. Ako so mod primerno segreje, ne zgubi nič prijetnega duha. če ga pa, jo pa to lo malega pomena. To je edino sredstvo, s katerim se prgavost medu odstrani, druzega posebnega sredstva ui.
So še stari čebelarji, ki pravijo, da se mora med, ki se liočo črez zimo ohraniti, večkrat premešati, da se preveč v sladkor ne izpremeni: pa to je bosa! Z mešanjem ne doseže druzega, kakor kristalizovanje se malo bolj neredno vrši iu ui pravilno iu zato taki ljudje mislijo, da so z mešanjem medu zabranili peščenost ali prgavost.
to. VpraSanje: Ali smem jaz iti po roj, ki so je na sosedov vrt vsedel V (J. M. na H. na SI.)
Odgovor: Če je roj iz Vašega panju izletol, imato pravico roju slediti in ga ogrebsti, če tudi seje v sosedov vrt vsedel, samo dolžni ste škodo, katero tam napravite, poravnati. Tako določuje splošnja državljanska postavna knjiga za Avstrijo ; mislimo, da Vaša deželna postava skoro gotovo isto ukazuje.
-X--
Naši dopisi.
Dobeno. Moje čebele so dobro prezimile. imel sem IH) panjov, pa od teh je samo eden matico zgubil in postal trotovcc. Po cvetni nedelji so prav dobro bralo na mačkovcu in topoloveu, a konec aprila je čebelam pašo pokvaril, kajti štiri palca debel sneg jo vso naravo pokril in čebelam pašo zaprl. Polog izgubo pašo imamo še škodo pri tem, da so je veliko čebel na snegu pogubilo. Sadno drevje jo čebelam po svoje pomagalo k rojenji.	Franc ihicigaj.
Kompolje. Danes jaz prvič stopim med čebelarjeve dopisnike iu spregovorim nekaj besedic za razširjenje „Slov. Čebelarja in Sadjerejca". V tej zadevi to le na-svetujom: Po vseh županijah naj bi so poizvedlo za čebelarje, ki so v tistej županiji in tem naj hi se poslal list na ogled in za poskušnjo. Jaz tudi nisem vedel za list, dokler mi ga slavno vredništvo ni poslalo na ogled, akoravno jc list popred že dve leti izhajal Ta list je po mojem mnenji za nas čebelarje in sadjerejce veliko važnosti in koristi.
Prvi roj dobil som jaz dne 30. maja, pa glejte, čudo! Prvič je bil, in matica jo 3 dni prod rojenjem pola. kakor bi bil roj drugič. Ogrebcl som ga v novi panj, katerega jo. mi slavno čebelarsko iu sadjorojsko društvo poslalo. Za 2 dni odprem panj in privzdignem satnik iz njega in zapazim, daje matica že zalogo stavila. Tako tudi pri prvem roju matica poje in ne samo pri drugiču. Znahiti da kdo reče, da to ni res, pa je vendar lo, toda le takrat, kadar je roj pripravljen za rojenje, pa naglo deževno vreme nastane, da ne more panju zapustiti. Stara matica so boji, da hi se mlada zvalila in je uc umorila, zato leta po satovji in poje iz strahu.
Janez 1'irc.
Jsza Mžaklje. Vzsidnjie sem pisal, da Vam sporočim, k oda j nastopijo boljši časi. Danes sem že /.oprt tu, a nikar no mislilo, da so sedaj žo pogrešani dobri časi prišli. Ni jib še, in jih ludi 110 bo šo tako hitro. .Dobro je redko, slabo je pogostno. V zadnjem dopisu som mosecu juniju malo preveč zaupal. Pohvalil som ga, a on so mi je za pohvalo slabo zahvalil in svojo dobroto v zelo majhni meri delil.
Sadja pri nas ne bo skoro prav nič. ('ešpelj ni nič videli, le kaka hruška so kjo med vejami pokaže.	—
-x--
Načrt kmetijske krajne razstave v Terbovljah.
Namera razstave, ki bodo trajala od 24. do 2s. dne meseca septembra 1NK7, jo, kmetovalce vzbujati vsestransko k naprednemu iu marljivšemu delu ter jih opozoriti na izbornosti, kakor tudi pomanjkljivosti njihovega delovanja.
Vzprejemali se bodo vsakoršui kmetijski iu gozdarski proizvodi, stroji iu orodja, pridelki vinarstva, sadjarstva iu soči vja rstva: nadalje domači obrt-nijski izdelki, šolske oprave, učila iu šolarska dela, naposled tudi proizvodi, ki spadajo v obseg rudninske ter umeteljno-obrtnijske industrije.
Za razstavo in darila sposobni predmeti so toraj*):
I.	D o m a č a ž i v i 11 a.
E. Bučele. Celi panji, panji razno vrste; orodja, rabljiva pri bučoloreji.
II.	Živalski proizvodi.
Med drugimi rečmi je tu naveden tudi med (gotovo tudi vosek in umetno satovje).
III.	Zemljiški pridelki.
B. Pridelki sadjarstva, vinarstva in sočivjarstva: Vinsko grozdje, ovočjo (sadje) — sveže, posušeno in konservirano: vkuhano sadje, ovočni soki; sočivje sveže in konservirano; potem divjaki ter poplemoniteiia sadna drevesca; amerikauske trte in načini trsnega požlahtuenja. Opomba: Pri sadnih zvrsteh postaviti so ima krajuo ime ter od vsako vrste razstavi naj so po štiri kose. — Grozdi naj so — če je le mogoče — izlože z lesom in listi.
IV.	Kmetijski stroji, orodja i. dr.
V.	Kmetijska industrija.
VI.	Vrvežne (kuhane) in žgano pijače. Vina, pivo, žganje, tolkovoc, šampanjci, medica, kis, rudninske vodo (slatine ild.) Opomba: Od vsakega vina ali druge pijače, ki se misli razstaviti, naj so pošljejo vsaj tri steklenice. Pri vinih naj se izvoli zaznamovati tudi gorica, kjer so vzrastla, polom vrsta grozdja, daljo letnik in cena.
VII.	Budarstvo in lužinarstvo.
VIII.	Šolski vrti. Vravnava šolskih vrtov. Izdelki šolskih vrtov. Načrti šolskih vrtov, načrti otročjih vrtov ali zabavišč itd.
IX.	Šolstvo sploh in šolarska dela.
X.	Skupne (kolektivno) izložbo. Za večjo posestnike, podružnice ali družbo, ki nameravajo kaj rasfaviti, odločil iu prihranil so bode poseben prostor. Za vsak oddelek zaznamovanega razstavnega načrta odločena so znatna darila, recimo: denarji v srebru iu zlatu (cekini), srebrno in bronaste kolajno ter priznaiijske diplomo. Ta darila poklonila bodo država, dežela iu c. kr. kmetijska družba ter tudi zasebniki.
*) Tu so le tiste skupino bolj natanko naštete, ki spadajo v našo stroko.	Uralu.
Za T. oddelek umrejo le taki preminuli biti, ki so i z okrajev: Laško, Konjice in Šmarje, med tem, ko za razstavljene stvari iz vseli družili oddelkov ni omejitve glede ua obdaritev razstavljavcev. Razstavljavci iz tujih okrajev za oddelke I., 11. in III. prejemali bodo za izvrstne proizvode priznanjske diplomo. Dan, kedaj se bode živina labko prignala na razstavni prostor (odd. I.), bode se prijavljenim razstavljavcem posebej naznanil.
Razstavljavci, ki mislijo skupno razstavo v posebni zgradi (paviljonu) prirediti, morajo to zgrado na lastno stroške postaviti; najemnine za prostor ne bode odrajtovati.
Razstavni odbor namerava vrediti tudi pokušališče za razna vina. Zato bi bilo želeti, da so jib mnogo oglasi v to započetje.
t 'glasila k razstavi naj se hlagovole naznaniti do 15. avgusta t. 1. Pri tem ima vsak razstavljavec natančno povedati, koliko bode rabil prostora za svojo razložbo.
Načrt delitve daril (premij) objavil se bode pozneje.
V obroku osmih dni po zvršeni razstavi imajo se vse. stvari z razstavnega prostora odpraviti. i'o pretoku lega obroka ne prevzame izvrševalui razstavni odbor uikakega poroštva več.
Rastavljavei imajo razstavne stvari sami iz zabojev itd. spraviti, jih postaviti in v obče vrediti ali pa v to koga od razstavnega odbora nalašč pooblastili.
Za slovesnosti z godbo in peljem bode se pozneje objavil poseben, tiskan vzpored.
Vstopnice za jednokratno obiskovanje razstave stale bodo 20 kr. Vstopnice po 50 kr. dado lastniku pravico poljubno v teku celega dne razstavo obiskovati. Vstopnice po 2 gld. pa veljajo za poljubno obiskovanje razstave za vseh pet dni. Razstavljalcein je ogled razstave brezplačno dovoljen.
Trbovlje, 10. maja 1887.
Jurij Gossleth vitez Werkstatton I. r.,
industrijalec, predsednik.
Ferdinand Ecs I. r.,	Martin Terpotitz 1. r.,
veleposestnik, podpredsednik.	rnduinski vodja, podpredsednik.
Poziv kranjskim sadjarjem!
Vsled neposrednje zveze z virtemberškimi sadnimi trgovci zvedela je podpisana družba, da tudi letos namerava priti mnogo nemških kupcev na Kranjsko po sadje. Ze sedaj je pa bila družba od teh kupcev uaprošena pozvedeti, ali bode mogoče dobiti tudi letos na Kranjskem več vagonov jabolk in brušek za mošt.
Vsled lega prosi vljudno podpisana družba poročil iz vseh onih občin ali krajev, v katerih bodo mogoče dobiti jeseni vsaj po eden vagon takega sadja. Zlasti prosimo gospode duhovne, učitelje in one, kojim je kaj mar koristi naših sadjarjev, da naši prošnji blagoizvoljjo prav kmalu ustreči.
C. kr. kmetijska družba Kranjska.
V Ljubljani 8. julija 1887.
DkTsLZSXiSLXiilo.
Gospod ti. Spetzler, učitelj v llegunjah, pred v Lescah, so je za rad proobilega dola pri šoli itd. odpovedal blagajnikom in tajnikom našega društva, vsled lega prosimo do nove volitve vse dopise in pošilja t ve ua predseduištvo ua Jesenice adresovati.
Ker se mora list tiskarnici plačati, prosimo ono p. t. gg. ude, kateri letos iu eni že več let ltijso doneska (1 gld. ua leto) plačali, naj tu nemudoma store.
Ker imamo letnike 1SS4 razven št. 1.. poletu cele letnike 1885 in I886 „slovenskega čebelarja in sadjerejca" na razpolago, smo jilt pustili čedno vezati in pridali vsakemu letniku barvane podobe sadja; kdor želi take sprejeti, naj pošlje z
vsaki letnik 70 kr. dobi >ra potem lrauko po pošti.	... , M .
11	I'reilHtojnisiro.
Novi dzierdzonovi panji
so se razposlali do sedaj brezplačno sledečim šolam in osebam:
Ljudski šoli v Poljanah . .	8 panje,
„ „v Banjiloki . .	2 „
„ „v Medvodah. .	2 „
„ „v Dol. Logatci .	2 „
„ »v Prestraneku .	H „
.. na Trati ...	2 ..
Ljudski šoli v Velikem gabru 2	panja,
„ „v Veliki dolini . 2	„
„ „v Brusnicah. . 2	„
„ „ ua liakcku... 2	„
„ „ na Jesenicah . . 1	„
„ „ pri sv. Urbanu . 2	„
v Cerknici . . 2 „ „ „ na Uncu ... 2	„
v Vačah . . . 1 „ ,. „v Gor. Logatcu . 2	„
g. J. Pirc-ii v kompoljah . 1	„
Ljudski šoli v ('venu ... 1	„
„ „ Sv. Petru . , 1	„
g. Kavalar, učitelju na Mrežnici 1	*
pri sv. Florjanu .	1
v Hotiču ...	2
na Vidmu ...	2
v Hrušici . .	2
„ Grahovem. .	2
brez teh, je dobilo več udov panje po znižani coni, in cepiče brezplačno. Kdor je bil morebiti prezrt, naj se oglasi, ravno tako ono osebo in šolo, katere želijo panje še dobiti.
Naznanilo.
v
Čebelarjem, ki imajo satnike z okvirji, priporoča podpisani lipove remeljce za satnike, in sicer navadne (> mm debele in 20 mm široke 100 podolžnih metrov po 1 gld. 80 kr.; če pa kodo drugačno mero želi, tudi rad urežem.
Za prijatelje izrezovanja s peresno pilo (Laubsžlge) imam tudi »rezane funirje z orehovega, javorovega, hruševega in druzega lepega lesa po 4 in 7 mm debele po nizki ceni; pošilja so po pošti in železnici.
Jakob Žumer, Bled — Gorje.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik.
Lutnina „Čobclarakega In M4JnreJitkn|{« rlruJUva m Kmnjuka". — Natisnila Klein In Kovač t IJulilJanl.