leto VB., št. 180. PoStnlna plačana v ijoS©v!ssl. V UubBJsns, ¥ soboto 12. avgusta 1922. Posasn. št. IflPIEJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Svoboda v sovjetski Rusiji. Iz »Arbeiter Zeitung« z dne 9. L m. posnemamo: Pred nekaj meseci je v Moskvi izšla knjižica z naslovom: »Diskusijsko gradivo«. Vsebina te knjige je: »Naziranje sodruga Mjasnlkova; Leninovo pismo; Sklep organizacijskega urada osrednjega odbora ter revolucija delavcev iz Matohvjla. Na ovitku je še zapisano: »Samo za člane komuni- stične stranke. Tiskanih je 500 izvodov. Dovoljeno od vojaške cenzure.« Zares vredno je čitati dobesedne izvlečke iz brošure, ki jih je zbrala švicarska sodru-žica E. Teslin v nekem letaku. komMjasnikov Je dolgoleten, zvest član suri f^čne stranke Rusije. V tej bro-moje^^bpveduje: »Od teh enajst let •sem n * i°vanja v stranki pred 1. 1917. in npj !YeI sedeiu in pol leta v zaporih sku* • Posiljenem delu, kjer sem vsega Bre? £*adoval 75 dni v znak protesta. Ostal Usn?'*jet,ia so me tepli in mučili. -p.r1 *n pol leta sem preživel na bete nJTi1?4 sem zbežal iz prognanstva, Ue na t za PrSsiiiieno delo v Sibiriji, kakor je zbežal sodrug severr!” mu Je bilo mogoče, kupiti si jec« J16 jelene, ne, tekel sem »kakor zarij 'k;3 p® v inozemstvo, kakor je to sto-dein^P0. 1 temveč v Rusijo na zopetno M-"16 V stranki. J1arcevaSK-^ov’ ec*en oc* tistih revolucio-žrtev ’ ?° bili pripravljeni za vsako > °n, ki se je boril z vso strastjo za rusko revolucijo v komunistični stranki, ki je še danes član komunistične stranke — nam pripoveduje v tej brošuri o gospodstvu svobode, kakor jo pojmuje boljševizem, za katero pa ravno on nima ■nikakršnega razumevanja. V komunistični stranki je stopil v opozicijo. Zato ga je — kakor on sam poroča —; poslal osrednji odbor koncem 1. 1920. iz Moskve v Petrograd »na povelje«. »Pregnali so me, da bi se poboljšal«. Pripoveduje, kako se mu je tam godilo: »Ko sem dospel v Petrograd, je tamkaj vladalo slavnostno razpoloženje. Vsi listi so pisali, naj se zbude zaspanci, da se petrograjska industrija zopet oživi itd. To pa so bile neresnične vesti. Ko sem si pa stvar bliže ogledal, sem videl, in sicer ne brez začudenja, da ni bil Petrograd v nobenem oziru slavnostno rdeč. V tovarnah in v železniških delavnicah so večkrat stavkali; tu ni bilo komunističnega vpliva. Za vse stavke so dolžili menjševike in socialne revolucionarje, te »zlobne agitatorje«. Da odpravijo nemire, so jih kratkomalo zaprli. Kljub temu so se stavke nadaljevale.« Tako je bilo v obratih! Kako pa se boljševiška »svoboda« v obratih, pa celo v komunistični stranki udejstvuje, nam Mjasnikov tako-le pripoveduje: »Imamo svobodno besedo na trgu, na kolodvoru, na železnici, v pristanišču, ne pa po tovarnah in delavnicah, tudi ne na kmetih. Čeka (izvanredna komisija) tu ostro nadzoruje s posredovanjem komunistov »dobro vedenje« delavcev in kmetov. V stranki sami se vsako svobodno mnenje sramotno zatira. Če se kdo od navadnih članov usoja misliti s svojo glavo, ga začno vsi smatrati za krivoverca. Vsak poizkus, izreči kako kritično besedo, jc vzrok, da postavijo drzneža na listo menjševikov ali socialnih revolucionarjev, kar ima seveda uso-depolne posledice za dotičnega.« Dobre komunistične voditelje, ki postavljajo menjševike in socialne revolucionarje na črne liste, nam slika Mjasnikov tako-le: Med vojno (t. j. državljansko vojno. Opom. uredn.), se je ustvarila neka posebna vrsta komunizma. Ta komunizem je neprisiljen, spreten, vsegaveden, predvsem pa razume ugajati predstojniku, kar oblasti že doigo časa zelo rade vidijo. Če uživa pri delavcih ugled ali ne, kaj to njega briga? Oblasti ga imajo rade — in konec ... Do oblasti pa ne prideš brez prijave, zakaj vsepovsod je zmešnjava, zavlačevanje. Astoria (nekoč imeniten hotel in restavracija, danes hotel vladajočih boljševiških krogov. Op, uredn.), zastražena s strojnicami, je postala škandal za celo mesto — vse je tam pijano. O razmerah v Petrogradu pred upo-' rom v Kronstadtu nam piše Mjasnikov. sledeče: Komunist je imel dolžnost, reči, da je vse dobro. Popolna neodgovornost je' med delavstvom, pri organiziranih, kakor tudi pri neorganiziranih, kajti delavske mase molče ali pa stavkajo. Stavkajočih namreč ne zapro — kajti vsi stavkajo — kdpr pa govori, tega gotovo preženejo ali ga pa zapro. Zato vsi vedno bolj in bolj molče. Tako dolgo molče, da se naenkrat med' seboj razumevajo v tem smislu, da ni ničesar več, o čemer bi se še izplačalo govoriti. Samo to še ostane: klofutati se med seboj. Tako je tudi bilo v Kronstadtu. Vse je mirno in v redu in kar na- Pismo s Češkega. (Konec). ne J/.e b°ni popisoval moderno opremlje-DrerV n}ce mesnih izdelkov, hladilnic, halim eva^nic' topilnic slanine, loja. ku- .J 1*1 D?lTlrair L-1 aKoo nn.rn.VI 11 n j l/\ ija , . naprav za klobase, povem naj le, Prod - Ves ^an trideset mesarjev in da ,,ovkia Prodajalna je razdeljena tUr besnico, kolonijalno blago, manufak->11 ekarr>o. povsod vlada skrajni red niiuH .a'i Dostrežba je točna, vestna in žado r stranke so videti prav j0 jcY> e' Podajalci in prodajalke ima- •r1 ,sr>eg bele plašče. Nisem videl ne ^a,an3a. in no tehtanja, temveč samo hlag; ^tavanje gotove količine že zavitega $K~a' Postrežba je na ta način hitra do rkrainnct; m--, _____ le d 0st>. Nad prodajalniškimi prostori Uje Tana za tehtanje in merjenje špece-ina? obrati, kar sem jih omenil, za- vsebu >9 ogromno perila. Osredni zavod, ki s n Je. Pralnico in likalnico, skrbi točno s Urn Jo-1 'n nnlom za lično zunanjost konvoj uslužbencev. Moje pripovedo- ba ne bi bilo popolno, če ne bi omenil še lastne konsumne točilnice piva in raz-ppšiljalnice istega. Tu smo za ta dan končali svoje pregledovanje zmučeni, toda zadovoljni nad sijajnim uspehom delavske zavednosti. Nadpivar nas je pogostil s par čašami sveže natočenega piva, ki nas ie poživelo in še bolj navdušilo. V popoldanskem programu je bilo ogledovanje »Pekla«, zvečer pa spremljanje D. T. J., ki odhajajo v Lipsko na mednarodno tekmovanje. Pismo ne bi imelo konca, če bi hotel vse le malo natančneje popisati. Organizacije, ki se nahajajo v »Peklu«, sem že omenil, pripomnim naj le. da je treba take reči videti, povedati se to ne more tako točno. Stavba kakor ljubljanski hotel Union, ne zadošča danes delavskim strokovnim, političnim in gospodarskim organizacijam. S tem je vse povedano. Več kot dve uri sem hodil iz sobe v sobo ter se_čudil i.n čudil. Geslo: »Vse iz lastne sile!«, je ona čudodelna skrinjica, ki jo nosi plzensko delavstvo povsodi s seboj, ki čara iz nič boljše življenje svobodnih, bratskih, enakih družin! Ob devetih zvečer je mrgolelo pro- j storno letno telovadišče Delavske telo- I vadne jedenote Plzen starih in mladih, malih, velikih, ki so prišli, da spremijo mile brate na prvo pot v svet. na mednarodno tekmo v Lipsko. Zbralo se je gotovo nad 5 tisoč ljudi; godba je igrala, živahno čebljanje in izpraševanje je spremljalo odhajajoče sodruge in sodružice. oblečene v lične, priproste kroje, sive barve, rdeče srajce in črne čepice z rdečim šopom. Telovadkinje imajo enak kroj z belo bluzo, sivim baretom. Skoro je zatrobil rog, godba se je postavila v čelo, za njo telovadci in telovadkinje, potem pa ostaio občinstvo. Daljši sprevod kot od »Zvezde« pa do južnega kolodvora se je začel med najživalmejšimi aklamacijami pomikati proti kolodvoru, kjer je že čakal posebni vlak. da odpelje nezlomljivo delavsko silo proti zapadu. kjer trdno upa, da pribori zmago češki delavski himni Z vaji s kladivi. Še en gromovit »Na zdar«, vlak se pomakne in odpelje naš up in našo nado, ž njimi pa naše najiskrenejše želje uspehov sijajne zmage! S sodrugom liroutom sva se tiho poslovila. \ enkrat, ne da bi ti Kdo kaj povedal — dobiš klofuto. Kaj je Kronstadt? Nekaj sto komunistov se bije z nami. Kaj to pomeni? Kdo je kriv, da vladajoči ne govorijo niti nekomunistom niti pripro-stim komunistom? To medsebojno ne-sporazumljenje je šlo tako daleč, da so prijeli za orožje. Boljševiške vladne čete so namreč »govoreče delavce« postreljale... Kako globoko da je komunistična stranka v ruskem proletariatu ukoreninjena, o tem nas Mjasnikov natančno podučuje: V Moskvi, v Petrogradu, v uralski pokrajini, v vseh tovarnah in obratih obstoja danes ostra nezaupljivost na-pram komunistom. Ge se izvenstrankar-ji v obratih po skupinah zbirajo, tedaj govorijo med njimi, menjševiki in socialni revolucionarji; če pa vidijo bližajočega se komunista, tedaj se raidejo ali pa začno o nečem drugem govoriti. Kaj je to? Išorska tovarna za železnino prežene v času stavke iz svojega zborovanja vse komuniste, med njimi tudi one, ki tam delajo. Na predvečer skoro splošne stavke v Petrogradu (pred uporom v Kronstadtu. Op. ur.) nismo ničesar vedeli o tem. Da pa je bila stavka pripravljena in da je imela svoje voditelje, to prav dobro vemo. Vendar nismo sanjali o njej, ker imamo v vseh obratih komuniste. Kaj pomenja vse to? Delavski razred se je ločil od komunistične stranke z neprodirno steno, tako da ne morejo komunisti kakor nekdaj detektivi, ničesar vedeti. Delavci ne imenujejo komuniste komunistične, stanice, temveč komunistične vohune. Zakaj? Kje tiči vzrok? ! Morebiti boste rekli, da delavski razred krivično kaznuje komunistično stranko? Da se je delavskemu razredu svoboda govora vedno priznavala in tudi sedaj priznava? Jaz izjavljam, da to ni res. Delavski razred kaznuje komunistično stranko radi tega, ker je 1. 1921. pri delavskem razredu uporabljala tiste metode, ki jih je izdelala v letih 1918. do 1920. za buržoazijo.« Mjasnikov, ki je vse to globoko potrt doživel, pravi: »Prišel sem do prepričanja, da ne smem več molčati.« »Ali se mi sme«, tako nadaljuje na drugem mestu, potem ko je pripovedoval, koliko In kako strahovito je trpel za delavski razred, »podeliti samo trohica svobode, četudi samo v stranki? Ali — takoj zbogom, če se izkaže, da sem z vami sporazumen?« In obupano kliče: »Zmelite svetovni buržoazijl kosti, pa bo vse v redu! Nesreča pa je ta: Mahate proti buržoaziji, zadenete pa delavca. Koga danes vsepovsod najbolj zapirate. če ne protirevoluclonarje, delavce In kmete; tega ne morete tajiti. Ali ne veste, da sedi po sto in tisoč proletarcev v zaporih zaradi takega pogovora, ki ga jaz sedaj imam? Niti en kapitalist ni zaprt, ker kapitalist tudi ne bo tako vpraševal. Jaz sem samo radi tega prost, ker sem že petnajst let komunist, ki je svoje komunistično prepričanje s trpljenjem plačal. Kazen tega pa me še delavski razred dobro pozna. Ce bi bil priprost ključavničarski komunist v kakem železniškem obratu, kje bi pač sedaj bil. V rokah »čeke« ali še huje: ustrelili bi me bili »na Pr,av talco’ kakor sem jaz nekoč Mihajla Romanova (carjevega brata. Op. uredil.) »na begu« ustrelil ali kakor so Rozo Luksemburg in Liebknechta »na begu« ustrelili. Ponavljamo. »Mahate proti buržoa* zijl, kri pa teče iz mojih rob, kosti pokajo pri nas delavcih** Mjasnikov zahteva potem: 'J. Ožlv-ljenje sovjetov delavskih delegatov, predvsem pa njih zbližanje s tovarniškim življenjem; 2. organizacija prostovoljnih kmečkih zvez z dalekosežnimi pravicami; 3. ukinjenje smrtne kazni ter razglasitev svobode govora in tiska. Osrednji odbor ruske komunistične stranke se je moral baviti z naziranji so-druga Mjasnikova, ki je pri delavstvu zelo priljubljen. O tem nas podučuje sledeči odlok št. 4771 z dne 23. avgusta 1921, ki je tudi natisnjen v omenjeni knjižici: Razprava o sodrugu Mjasnikovu (Mjasnikov je bil prisoten). Sklenilo se je: Naziranja sodruga Mjasnikova se ne strinjajo z interesi stranke; sodruga Mjasnikova dolžnost je, ne nastopati s svojimi naziranji na javnih strankinih shodih. S tem so boljševiško »svobodo« zo^ pet rešili! Kdo hoče pri vsem tem še trditi, da je delavstvo pri komunistih v dobrem varstvu? Politične ¥@sti. + V Zagrebu se bo vršil od 13.—16. t. m. III. kongres judovskih ©mladinskih udruženj. Javnosti bodo pristopne sledeče prireditve: športne, koncertne, prikazovanje palestinskega filma in umetniška razstava. Vstopnice izdaja kongresni urad v Palmotičevi ulici. + V Novem Sadu je izdala nacionalistična omladina proglas z naslovom: Za čast Francoske. V proglasu je omenjala napade novosadskega lista »Deutsches Volksblatt« proti — Francoski. Nacionalistična oz. fašistovska ornladina je pozivala oblasti, naj ustavijo ta list. ki napada Francijo, zaveznico Jugoslavije. —• Mladiči so 10. t. m. po objavi svojega proglasa vdrli v uredništvo »Deutsches Volksblatt« ter odnesli s seboj zalogo knjig in spisov, ki so jo zunaj mesta slovesno zažgali. Oblasti so se zganile šele po storjenem dejanju. V Jugoslaviji se v resnici dogajajo .neverjetne lopovščine, ne da bi jih pristojne oblasti zabranile. Zakoni, ki so jih vladni mogotci sami skovali, veljajo seveda le za delavstvo. f-V Belgradu zboruje konferenca za konkordat z Rimom. Konferenci prisostvuje tudi papežev nuncij PelegrinettL Obravnavali so že več točk konkordata, vendar pa še niso prišli do zaključkov. -h Vodstvo italijanske socialistične stranke je objavilo proglas, v katerem pravi, da se ne čuti premagano, temveč da bo nadaljevala svoj boj proti oboroženi sili. — V Turinu so fašisti razdejali uredništvo »Stampe«. — Ministrski predsednik De Facta je dobil v parlamentu zaupnico z 247 glasovi proti 121 glasovom. H- Iz Ženeve poročajo, da je komisija za skupno delovanje duševnih delavcev, končala svoje delo 9. t. m. Komisija je izdelala načrt za internacionalni kongres duševnih delavcev, ki se bo vršil v najkrajšem času. + Na Dunaju je stopilo v stavko 2000 krojačev, ki zahtevajo na uro 2200 kron, poleg tega pa še premog zastonj. Stavku-jočim so se pridružili vsi krojači damske stroke. + Varšavska »RzcczpospoHta« prinaša podatke iz službene statistike »Ruske komunistične stranke« za 1. 1922. Po teh podatkih šteje sedai komunistična stranka 300.000 Članov, tedaj za 200.000 manj kakor jih je štela lansko leto. Posledica tega nazadovanja so bile odredbe strankinega kongresa, ki se ie odločil za ,£86ente«. Središča stranke v Rusiji so oreamzactie mOTKOT ske gubernije, petrogradske, _ - vlodjimirske. nižgorodske, ^novoz J zenske, tulske in brijanske. V te gu niiah šteje komunistična stranka • aktivnih članov in 10-000 na samo Moskvo odpada 33.907 Čla Petrograd pa 24.183. -1- V Elsas Lotringemi scpripiaUiaJ cele pokrajine na izselitev vsled kih namer, zasesti deželo. + Ruski delegat Litvinov je v .var šavi konferiral s poljskim predsed Piisudskiiem. Litvinov je izjavil, aa se pričela Rusija pogajati s poedtnimi a_. vami, ker so ostala pogajanja v in Haagu brez uspeha. • x » + V Moskvi zboruje kofflun»stičn kongres. Na dnevnem redu so: 1. P , šanje zunanje politike. 2. Delo strani zadružništvu. 3. Pregled dela strok _ organizacij na novih temeljih. 4. 1 ~ vprašanja strankine agitacije m P £ j*, gande. 5. Organizatorična vpr^. ‘ stranke in C. Sklicanje kongresa nistične internacionale. . s«, -f- Moskovska internacionala ^ dala v berlinskem komunističnem -»Rote Fahne« poziv nemškemu pr riatu, v katerem poziva nemško stvo, naj prekine vsak stik z m ra2, skimi strankami ter da naj zahte pust parlamenta. Berlinska vlada .-e v: testirala proti temu vmešavanju k notranje razmere Nemčije. g i + Višji sodni dvor v Moskvnepfotj m. izrekel svojo sodbo v Pr0C:e‘T Ve#" ruskim socialnim revolucionarje^1- no izmed njih je obsodil na sm • njimi so: Gotz, Donski, Gerstein. jva-delmann, Qrabo\vski, Lihartscn® ’^oT°' nov, Ratner, Elking, Timotejev, zov, Aganov, Altovski in Helen* va. Vseruski centralni kongres j p05a' obsodbo potrditi, z izvršitvijo P ob* kati. Vendar pa so mnenja, da - pren^ sodbo takoj izvršili, če ne boa soVraZ' hali socialni revolucionarji »» tjo^P nostmi in špionažo«. ^wp£°v. vjUci. „ obširno poročali v jutrajsnji s cer pa opozarjamo sodruge uvodnik. , Rprlifl*1.?^ + Dopisnik »fimesa« v " 0&W roča, da je vseruski eksekuti je xi razveljavil smrtne obsodbe, 110 oti & ' reklo revolucionarno s0“ls ki f vlada postreliti večje število _ v sever' se udeležile pred dvema lle*?n1,nistoin> °a nem Kavkazu boja proti kom . ^il ge« so bile zajete. Med ustreljen veg vis neral Muravjev. 4 polkovm^ aujne-jih častnikov. Ustrelili so J^1 vlada ^ stijj, ki jo je izdala sovjetska sko jesen. , nat0®0. + Generalni tajnik ^v‘^-r1:strskein,f jc sporočil madžarskemu ™ st)reierl1 predsedniku, naj zaprosi za jjra ra Zvezo narodov, ki bo 4. septe^.^i pravljala o sprejemu f^ske. in eventualno tudi Madzats ■ v -r Vse zavezniško v nih mestih premaganih držav tobru prenehale s sva^dtaS^ctoJ‘jffi-4- Svetovno središče ina. Dva znana belgijska “J. fes0r A sta senator Lafontatne m P jajanje sta začela snovati odbor: in w nih spisov za odločno akcijo, da se posta- i mednarodno svetovno središče v Bru-5>UU. lo središče bi otvorili 1. 1930. počelom proslave stoletnice belgijske in-ernacionale, imenovali bi ga pa »Citc Internationale«. Tu bi moralo biti osredo-oceno vse. kar bi pospeševalo splošni •h!iP , človeštva. To središče bi nai no nekakšna ustanova, ki bi io upravni /az^e nai‘odne vlade in mednarod-e zAiruzitve; mesto pa. na katerem bi , a poslopja »Cite Internationale« bi mo-nS avtornno in nevtralno. V teh 2W v b' op večini nastanili muzeje in v ostalih pa mednarodno trgovsko mednarodni delavski urad, medna,-0?1 ? banko mednarodno borzo, medeni urad za iznajdbe in patente, med-no °r\e umetniške razstave, mednarod-redP -e’ .mednarodne muzikalne pri- velesejm°^imi>^S^e lffre in mednarodne •rili nt ? Helsingforsu so 10. t. m. otvo-Se ™edaarodni kongres esperantistov, ki 's j,1udeležujejo zastopniki 32 narodov, renco Kopenhagenu so otvorili konfe- sPešev° • vene svet°vne zveze za po-ma n u]e internacionalnega sporazumov ,a-,ilonferenci l’e zastopanih 25 naro-v * 200 delegati. VoosL „ Lof5donu so 7. t. m. otvorili izjavo socialistične angleške zveze z okiipa .P^dsednika. Eeea, dn vojaška ^r3nco p nemškega ozemlja s strani Vnms . ne more rešiti reparacijskega “sanja. zahtev ^mer*ško vojno ministrstvo je ldovov ^fedit za gradnjo 1000 zrako- v »defenzivne svrhe«. ^evne vesti. sooro^a^?s*Pvaški konzulat v Ljubljani nanjih tv ,1e pooblastilo ministrstvo zu-s^°Dnike V b>rafifi češkoslovaške za-°nim k,- X mozemstvu. da izstavijo vsem valotn 1, dokažejo s zdravniškim spriče-v kakn i D0^e'o v svrho zdravljenja Public rpvilišče v Češkoslovaški re-ho visum za polovično normal- za doti~ °‘ ba visum pa velia samo °znag CnP zdravilišče, kar je natančno vanje č1? d1 je ž njim vsako drugo potočeno h1, S;Oškoslovaški republiki izklju-y„Pi.°9ba velja do konca leta 1922. zleta, p. mstv° ob priliki vsesokolskega zahteva °^ri sloves ljubljanskega mesta z Ozirot, se. vsako navijanje cen, ki bi Vsesokra ina izredne razmere ob priliki Preč; 7 * ?a zleta utegnilo nastati, pre-gistrat + 0T>0zaria podpisani mestni ma-§ 152 roč? folom, da se bo na podlagi ^®CemK reda (ces- Patent z dne 20. Ces n, a, 1869> drž- zak. št. 227 in § 1 Zak. tfrendbe z dne 20. aprila 1854 drž. njeva • ,) v svrho preprečenia nadalj-cen začasno zaprlo do 16. jiikp (tr obrtni lokal vsakemu obrt-itd 1 mesarju peku, gostilničarju ' , * na kakršen način v nasprot- W^5\0nc>m ° Pobiranju draginje in ^21 T Tr i špekulacije z dne 30. decembra Pa se h iet navijal cene. Obenem Pemu nemudoma ovadil pristoj- sodne« du zaradi uvdbe kazenskega uroga i D03lopanja. Občinstvo se pa na-gistrai v lavnom interesu pomaga matija p, Dr* izvrševanju tega nadzorovali jf3,'110 naznani vse navijalce cen čii0 . Kitajskem se je smrtno ponesre-vet0zadnjem tajfunu (t. j. pomorski ierA 50.000 ljudi. LiubSfa^a. semeni od 2—11 mora. Med zadnjimi vestmi.iz sejm- \ skega urada je bilo pomotoma javljeno, da stane običajni format reklamnega plakata 63 X95 cm za dobo velesejma K 120 in reklamni plakati, nalepljeni na karton in viseči v istem formatu 63 X 95 cm K 120 za en reklamni plakat. Oba plakata staneta K 160 po komadu, kar naj blagovolijo vsi interesenti vpoštevati. Že seda.i so najavljeni nadvse pričakovanje številni obiski iz vseh krajev tu in inozemstva, zato priporočamo vsem tvrdkam, da se noslu-žiio te redke, zelo ugodne prilike. Legitimacije Obrtne razstave v Celju, ki se vrši od 12.—22, avgusta 1922 so vsem interesentom pri uradu Ljubljanskega velesejma brezplačno na razpolago. Z legitimacijo ie združena polovična vožnja po vseh železnicah naše kraljevine od domače postaje do Celja in nazaj. strok, slbapfa. Protidraginska anketa. Dne 10. t. m. se je vršila pod predsedstvom pokr. namestnika Iv. Hribarja protidraginjska anketa v knjižnični dvorani pokrajinske uprave v Ljubljani. Zastopnik mestnega magistrata dvor. svetnik dr. Senekovič je zagovarjal zadnjo podražitev kruha v Ljubljani na prav klaveren način, ker je trdil, da so pomočniki zalite vali 40% poviška na mezdah. Pokrajinski namestnik Hribar je med drugim imel popolnoma prav, če je trdil, da po njegovem mnenju tudi pekovski mojstri niso popolnoma nedolžni. Dr. Senekovič ima pač najmanj pravice kot nestrokovnjak, zagovarjati ljubljanske pekovske mojstre, še manj pa prepričavati javnost, da je posledica zvišanju cen kruhu, povišek na mezdah. Ne zdi se nam vredno, zagovarjati se zaščitniku pekovskega opravičenja cen, toda resnici na ljubo, da informiramo javnost, povemo, da so se zvišale mezde in sicer samo na draginjske doklade, ne pa na celotno plačo, kakor si to g. Senekovič zamišljuje. Zvišalo se je: v I. i kateg. za 20% in v II. kateg. za 10%, kar znaša na teden povišek: v I. kateg. 128 K 62 v in v II. kateg. 64 K 31 vin. Po mnenju g. Senekoviča bi moral znašati povišek na teden v I. kateg. 357 K 24 v, in v II. kateg. 337 K 24 vin. kar je pa velika razlika od resnega poviška, katerega so pomočniki z dne 7. t. m. sprejeli. Na tokratni podražitvi cen na kruhu povemo, da mojstri niso bili nikakor opravičeni, ker povišek na draginjske doklade je na skupne dohodke proti izdatkom komaj pol odstotka. Kako ugotoviti dejanski zaslužek pekovskih mojstrov, bo vedel povedati najbolje pekovski mojster Dolinar in inšpekcija dela, katera je morala vsled nevolje Dolinarja brez opravila zapustiti komisionalni pregled in tehnično ugotovitev obratovanja v pekovskih obratih in obratovanju. To bi naj bil ključ centralni vladi kakor tudi pokrajinskemu namestniku Hribarju, katerim lahko ugotove dohodke na-vijalcev cen. Kar se pa tiče nadaljnega poteka ankete, nam ni potreba več raz-motrivati, ker je zadosti, če povemo, da Hribar ni vzdržal predsedstvo do konca, marveč ga je nadomestoval g. Ribnikar! Članom abstinenčnega odseka ljubljanske »Svobode«. Sestanek odseka dne 16. avgusta (v sredo) točno od 19. do 20. v upravništvu »Napreja« Frančiškanska ulica 6/1. (skozi dvorišče)! Pridite tudi tisti, ki ste člani »Svobode« — abstinenti, pa do sedaj še niste pristopili k odseku. — Predsedstvo. Vsem socialistom - abstinentom v Sloveniji! Abstinenti - člani »Svobode« (Kdor še ni član »Svobode s naj se organizira pri podružnici v svojem kraju; če tam ni podružnice, more vsakdo pristopiti k ljubljanski podružnici »Svobode«), ki niso še nikjer organizirani kot abstinenti, bodisi da v njihovem kraju ni podružnice »Svobode«, bodisi da pri njiho- vi podružnici ni za ustanovitev abstinenčnega odseka dovodnega števila abstinentov, morejo pristopiti direktno abstinenčnemu odseku ljubljanske »Svobode«, ki je bil pred kratkim ustanovljen in prav energično deluje! Obrnite se na naslov »Angelo Cerkvenik, uredništvo »Napreja«, Frančiškanska ulica št. 6/1«, nakar dobite v najkrajšem času vsa potrebna pojasnila! Vrednost denarja. 1 dolar velja 82.50 Din, 1 Lira 3.82 Din, 100 avstrijskih kron pa 18 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.57 švicarskih frankov. Dopisi. Hrastnik. Dne 6. 8. 1922. so imeli delavci Zveze rudarskih delavcev shod, na katerem je bil glavni referent g. Emil Stefanovič, nekdanji poslanik SHS na Dunaju. kateri je spisal brošuro »Moji zapiski«, v kateri opisuje, kako zvesto je služil v času prevrata belgrajsko vlado. Dne 6. avgusta pa je prišel v Hrastnik s pozivom za »enotno fronto«. Mi predlagamo g. Stefanoviču, naj še poprcjc preštudira nauke Karla Marksa. če hoče priti do »enotne fronte«, potem pa naj pride med proletariat! Mi namreč poznamo »enotno fronto« samo takrat, če ie organiziran vsak zaveden proletarec v vseh štirih organizacijah in je prepričan socialist na podlagi naukov Karla Marksa. G. Emil Stefanovič, v naukih, katere vi učite med proletariatom pa ni enotnosti, ker vabite vse brez razlike strank v svoje organizacije, naj si bodo kateregakoli imlitičnega mišljenja. Kako se to ujema z nauki našega očeta znanstvenega socializma? Mi se stem ne strinjamo, ker sem na ta način na eni strani lahko za svoi procvit. na drugi strani pa moram biti za kapitalizem. Mi g. E. Stefanoviču, čestitamo, ker prihaja med bedne delavce iz »enotne fronte«! Zakaj se na takrat še niste tega zavedali, ko ste bili poslanik na Dunaju? Ko so prihajali misleči proletarci za enotnost — kaj ste pa vi ukrepali, to je razvidno iz vaše brošure, ki io še sedaj slcoro zastonj predaja uboga Jugoslavija. G. Stefanovič, mi in Kars Marks pravimo: proletarci vseh dežel združite se. vi na pravite: vsaj v Sloveniji, mi pa že vemo, zakaj! G. Stefanovič, ker vam ie na srcu enotnost zakaj pa niste prišli v Celje na vsedelavski zlet, ki ie bil razvit proti reakciji kapitalizma in buržoa-zije? Kličemo: proletarci vseh dežel združite se. proč pa z demagoštvom. — Več zavednih rudarjev. Po swefw9 — Haaška konferenca ie končala kakor konferenca v Genovi. Definitivne rešitve ni prinesla, ker je ni mogla. Vseeno, približala je Rusijo zapadni Evropi in ostalemu svetu in slednjega Rusiji. To je najvažnejše. kajti Rusijo je treba rešiti iz osamljenja. Drugo pride pozneje. — I