# +   )  “Kinematografija se je vedno zanimala za Boga.” André Bazin Zgodovina ustvarjanja filmov dejansko potrjuje to trditev francoskega filmskega kri- tika in teoretika (Bazin 1997, 61). @e v pr- vih desetih letih po rojstvu filma je bilo na- mreè posnetih najmanj šest odrskih uprizo- ritev Jezusovega `ivljenja. @e do leta 1920 je bilo posnetih kar 42 filmov, ki so poveèini prikazovali Jezusovo `ivljenje predvsem z vi- dika bogoèastja in pobo`nosti, medtem ko je bilo do današnjih dni posnetih veè kot sto dvajset tovrstnih filmov (Viganò 2005, 22). Toliko je torej zgolj kristoloških filmov, kaj šele, èe bi k temu prišteli še filme z bibliè- no in tudi splošno versko tematiko! Dejstvo je, da je zgodovina odnosa med religijo in filmom zaznamovana z nasproto- vanjem, nelagodjem in prerekanjem, pa tudi z navdušenjem, prièakovanjem in evforijo. Kinematografija lahko namreè uèinkuje kot šok v verskem centralnem `ivènem sistemu. V obdobju prvih petnajstih let od iznajdbe filma so bile v mnogih dr`avah ustanovlje- ne cenzorske komisije in skupne varuhov, ki so pogosto izhajale iz moralne skrbi verskih avtoritet, ki so zavraèale nespodobne prikaze na velikem platnu, predvsem prizore nasil- nih zloèinov in nespodobnih romantiènih zvez. Vse od zaprtja kina v Teheranu, kato- liških kri`arskih vojn proti filmu, pa do us- tanovitve italijanske komisije za ocenjevanje filmov leta 1909. Mnogi pisci in pridigarji razliènih kršèanskih cerkva so napadali film in svarili pred njim, med njimi tudi prote- stantski pridigar John Rice: “Svarim vas pred gledanjem filmov, saj vam ob tem lahko otrdi srce do te mere, da se boste zaljubili v greh.” Dan Gilber, predsednik Christian Newspa- per Men’s Committee, pa je še leta 1942 za- pisal: “Hollywood je nekaj, kar je najbli`je peklu na zemlji, ki ga je do sedaj satan us- pel vzpostaviti na tem svetu” (Mitchell 2007, 9-10). Odnos je torej šel v smeri delitve na pri- vr`ence in sovra`nike. Kljub temu je bil film pogosto dobro sprejet za verske namene kot uèni pripomoèek, kot prikaz dru`inskih zgodb, kot orodje za spreobraèanje, kot sre- dišèe moralne cenzure in kot preprost naèin privabljanja mno`ic. Prvi filmarji so pogo- sto snemali filme s svetopisemskimi vsebi- nami, predvsem z namenom dobrega zaslu`- ka, pa tudi, da bi predstavili svoja preprièa- nja. Rezultat vsega tega je bil, da sta insti- tucionalna religija in filmska industrija vèasih postali zaveznici, vèasih sovra`nici, vèasih pa tudi tekmici. Herbert A. Jump, pastor kongregaciona- listiène Cerkve, je `e leta 1910 prepoznal v filmu orodje, ki je religiji v pomoè. Najprej z vidika zabave in dru`enja, po drugi strani pa kot velik pripomoèek pri oznanjevanju in verskem pouku s posnetki Svete de`ele, igra- nimi prizori iz Svetega pisma ter dogodki iz zgodovine Cerkve. Po zaslugi filma so tudi svetopisemski junaki, kot so egiptovski Jo- `ef, Mojzes, Estera, Pavel in seveda Jezus, gle- dalcem bolj poznani kot kdajkoli poprej. Po- leg tega je film lahko tudi izredno misijonar- =,= *    @    ;            +   )  sko sredstvo, tako doma kot na tujem. Cerkev bi morala v svoje obèestveno delovanje vklju- èiti tudi vzgojo za kritiènost in dru`beno oza- vešèanje, kar se lahko vrši tudi preko poten- ciala, ki ga prinašajo filmi. Film je neke vrste slikovni esperanto,1 univerzalna govorica, s katero se lahko uèimo tudi skrbi za druge. Jump je seveda poglavitni vidik filma pre- poznaval v smislu pomoèi pri pridiganju, oz- nanjevanju moralnih vrednot in resnice, saj naj bi kvaliteten film slu`il kot element po- nazoritve mnogo bolj kot govorjena beseda, ker lahko naredi evangeljsko oznanilo vid- no, konkretno, dramatièno in zanimivo. Ob tovrstni uporabi filma naj bi se seveda po- veèalo število vernikov, ne zaradi senzacio- nalnosti, ampak zato, ker film naslavlja èlovekovo naravo tudi na psihološki, do`iv- ljajski ravni, èesar pridiga v tolikšni meri ne zmore (Jump 2010). "        )  Kljub posameznim poskusom je bilo v splošnem prouèevanje filmov z verskega in teološkega vidika predolgo prezrto, èe ga mnogi komentatorji, kritiki in teoretiki niso celo ignorirali. Kadarkoli izide knjiga o teo- logiji in filmu, se filmski teoretiki posmehu- jejo in prezirljivo zavraèajo cerkveno pisanje, ki si upa vnašati Boga v posebne kinemato- grafske razprave. Èetudi je podroèje religi- je in filma v zadnjih letih znatno napredo- valo, mora še vedno vplivati na naèin preu- èevanja filmov kot študijske discipline. De- jansko bi moralo biti religiozno “branje” fil- mov med središènimi temami sodobne film- sko-analitiène in znanstvene dejavnosti, ne pa na obrobju. Ko je mogoèe sprejeti, da se med filmom in teologijo lahko vzpostavi zelo ustvarjalen dialog, se lahko odpre vrsta pro- duktivnih mo`nosti. Seveda si pri tem ne smemo predstavljati, da se tovrsten dialog su- èe zgolj okoli filmov z versko tematiko, kot sta Kristusov pasijon re`iserja Mela Gibsona in Zadnja Kristusova skušnjava re`iserja Mar- tina Scorseseja, ampak zaobjema mnogo širše podroèje, ki vkljuèuje tudi filme s popolno odsotnostjo eksplicitnih religijskih vsebin. Lahko pa so te le minimalno ali implicitno navzoèe. To pomeni, da lahko sekularen film- ski ustvarjalec posname film, ki ga doloèe- no obèinstvo prepozna kot teološko pomen- ljivega, pri èemer seveda ne smemo zanema- riti re`iserjevega namena, èe ga je javno izra- zil, ampak ga moramo upoštevati in spošto- vati (Deacy 2007, 306-307). Vzorèen primer je gotovo uspešnica Clinta Eastwooda, drama Gran Torino. Za fasado obilice rasizma, neprimerne govorice in na- silja, ki preveva celoten film, se odkriva po- vsem druga perspektiva. Ne le, da se nekje v podtonih neprestano oglaša sooèanje z `iv- ljenjem in umiranjem na eni strani ter s spo- štovanjem, ljubeznijo in sovraštvom na drugi. Celotno dogajanje izzveni v nekakšni daro- vanjsko-odrešenjski perspektivi, nekako v smislu: “Nihèe nima veèje ljubezni, kakor je ta, da dá `ivljenje za svoje prijatelje” (Jn 15,13). Pri tem ikonografska navezava na kri`ane- ga Kristusa v zakljuènem obraèunu seveda ni zgolj sluèajna, saj jo trenutek poprej sim- bolno uvedejo zadnje besede: “Jaz imam ogenj (luè). Zdrava Marija, milosti polna ...” Darujoèi se junak oble`i pod streli v popol- noma nenaravni dr`i — s široko razprostrti- mi rokami in iztegnjenimi rokami — kot Kri- `ani. Preseneèa torej nenavadna verska eks- plicitnost v pozitivni in jasni katoliški luèi, pri èemer simbolika odrešenjskega darova- nja samo nadgrajuje teme, ki se jih film ne- posredno dotakne, kot so spoved, `ivljenje, smrt in ljubezen. Upi, strahovi, te`nje in skrbi, ki jih do- `ivljajo ljudje in jih v kršèanski tradiciji sre- èujemo v pojmih, kot so greh, odtujenost in odrešenje, so v vse veèji meri izra`eni z no- vimi izrazi, zunaj tradicionalnih okvirov ver- # +   )  ske prakse. Dogaja se, da so ljudje preplav- ljeni z verskimi spodbudami, èetudi sami niso povezani z vero in se ne udele`ujejo obredov ali pripadajo verski skupnosti. Religija je im- plicitna v mnogih vidikih posameznikove- ga `ivljenja. Pri tem film predstavlja le enega izmed mnogih sodobnih sekularnih posred- nikov religioznih funkcij, ki jih zgodovinsko povezujemo s tradicionalnimi verskimi us- tanovami. V sodobnem èasu se prav preko filma raz- cvetajo pomembni izrazi vere ter bogati pri- meri in vzori kršèanskega delovanja. Ne, da bi se spušèali v razpravo o tem, koliko je v filmih trivialnega in banalnega, je dejstvo, da prinašajo nekateri filmi v èisto sekular- ni obliki resne teološke refleksije (prim. Sviz- èev dan2 , Apartma, Ne imejte me za norca, The Crossing Guard ...). Ti filmi morda sploh ne vsebujejo nikakršnih eksplicitnih religioznih tem, toda gledalci se lahko prav ob njih soo- èijo s temeljnimi èloveškimi dvomi in vpra- šanji ter z univerzalnim izkustvom greha, od- tujenosti in trpljenja. Dokler bodo filmi, ki omogoèajo sreèevanje s temeljnimi èloveš- kimi vprašanji, bodo tudi filmski ustvarjalci nadaljevali z ustvarjanjem resnih in razumnih prispevkov k teološkim in religioznim ref- leksijam. To so rodovitna tla, na katerih ima teološko delovanje moè odkrivati, spozna- vati in opazovati v t. i. sekularni areni pri- mere in izraze kršèanskega delovanja, ki so koristni za gledalce (Deacy 2007, 310-311). *      Filmski teoretik Neil P. Hurley zagovarja tezo, da re`iser s filmom ponuja sekularno teologijo. To, kar je teologija za elito, naj bi bili filmi za mno`ice. Film je tako postal me- dij za do`ivljanje transcendentnega, ki je uko- reninjeno v èloveški duši: vest, krivda, svo- boda in ljubezen. Hurley s svojo kinemato- grafsko teologijo podaja prilo`nost za dialoški anga`ma, kajti tako udele`enci teologije kot tudi filma vstopajo na podroèje transcendent- nega prav preko (za)vesti. Za razliko od Hurleyja pa se James Wall v svoji teoriji osre- dotoèi na re`iserjevo vizijo kot na izraz se- kularnih kulturnih in dru`benih vrednot, ki ima pomemben vpliv na sodobno dru`bo. Filmar je umetnik, ki v svojem delu predstav- lja pogled na resniènost, ki lahko obogati tudi naš pogled, èetudi se z njim strinjamo ali pa ne. Vernik mora biti opozorjen in priprav- ljen na ta vir “razodetja”. Prav zaradi moè- nega kulturnega vpliva filma Wall meni, da bi morale krajevna cerkvena obèestva omo- goèiti filmsko vzgojo. Sodobna Cerkev bi rav- nala neodgovorno, èe bi v svojih izobra`e- valnih programih prezrla tako vpliven me- dij, kot je film, zgolj zaradi poenostavljenega razumevanja loèitve med verskim in posvet- nim. Film kot umetniška stvaritev ni sam na sebi teološki, toda prinaša re`iserjev teološki pogled. Zato Wall predlaga metodo dialo- ga s filmom, ki jo opredeli kot naèin “nepre- stanega dojemanja”, pri èemer si na eni strani zastavi vprašanje “O èem govori film?”, s èimer se osredotoèi na samo filmsko zgod- bo in njeno sporoèilo. Po drugi strani pa si zastavi vprašanje “Kaj film je?”, pri èemer mi- sli na predstavitvene vidike filma, ki impli- citno, bolj kot samo sporoèilo, prinašajo po- gled na `ivljenje. Ta metoda omogoèa, da raz- likujemo med vizijo celotnega filma in struk- turno zasnovo, preko katere je ta vizija pri- kazana. Tako Wall s svojo metodo prika`e, da re`iser s filmom ne prikazuje zgolj neke zgodbe, ampak nekaj veè: resnièno uèinkovit filmski ustvarjalec pritegne gledalca v neko izkustvo, ki implicitno vsebuje re`iserjev po- gled, ki prav preko tega izkustva vpliva na gledalce in oblikuje dru`bo (Gabig 2007, 55- 57). Prav zato je še kako pomembna in potreb- na tudi teološka obravnava filmov, v smislu prepoznavanja in opredeljevanja teologije, ki jo film prinaša. S tem se seveda pribli`amo    +   )  srèiki odnosa med filmom in religijo. Prav na podlagi analize tega odnosa je filmski teo- retik John R. May oblikoval tipologijo raz- liènih pristopov kritike in jo razdelil na pet ravni: 1 — duhovna diskriminacija: v ospredju je predvsem analiza moralnosti, etike in spo- dobnosti filma; 2 — duhovna vidljivost: gre za analizo ugotovljivih duhovnih in verskih elementov v filmu; 3 — duhovni dialog: po- dana je analiza teološkega dialoga v filmu, bolj kot pa moralnosti; 4 — duhovni huma- nizem: pri tem gre predvsem za analizo du- hovne transcendence v filmu, kot odloèilnega elementa èloveške narave; 5 — duhovna este- tika: vidik analize filma kot zakramentalne umetnosti, ki pomaga oblikovati transcen- denco (Gabig 2007, 57-58). Gre torej za pet kljuènih vidikov, ki pripomorejo k religiozni in teološki analizi filma. /     )  Teološke teme v filmih navadno niso v neposrednem odnosu s svetopisemskimi od- lomki, ampak izvirajo iz tradicionalnih ju- dovsko-kršèanskih konceptov o Bogu in veri. Tako so teme pridobljene iz sistematiènih teoloških konceptov o Bogu oziroma bogo- vih, ki jih najdemo v filmu. Pri tem ne gre za upodobitve svetopisemskih pripovedi, niti svetopisemskih tem, temveè za teme, kot so angeli, nebesa, hrepenenje, zlo ter mnoge bo`je lastnosti, ki jih sreèamo v povpreènih popularnih hollywoodskih filmih (tipièen primer je drama Mesto angelov). Teorijo o sekularizaciji izpodbija prav vztrajno filmsko prikazovanje bo`jega, ki ne- vsiljivo odra`a pomembnost vere. Mnogo verskih tem je prikazanih v filmih, ne da bi sploh izpadle kot verske. Prav zato so filmi eden najpomembnejših medijev, preko ka- terega se izra`ajo in poudarjajo dru`bena in verska preprièanja. Za razliko od ostalih oblik umetnosti, kot so gledališèe, glasba in opera, filmi ne predpostavljajo, da bi gledalec moral imeti kakšno znanje, a kljub temu spodbujajo pravo mno`ièno privlaènost. Teoretika Al- bert Bergeson in Andrew Greeley celo zago- varjata mnenje, da filmi oznanjajo verska in duhovna sporoèila mnogo uèinkoviteje kot mnoge cerkve in se pri tem sprašujeta, ali morda filmski ustvarjalci vedo o Bogu kaj, èesar škofje in teologi ne vedo. Ali pa vedo nekaj o temelju religioznosti in duhovnosti navadnih ljudi, èesar škofje in teologi ne vedo? Èesa se torej lahko nauèi Cerkev od filma pri oblikovanju `ivljenja mladih? Gle- dalci namreè prevzamejo sporoèila, ki nago- varjajo `ivljenjska izkustva, ne da bi jih pri tem imeli za verska, kar je pri obravnavani temi vredno pomembnega premisleka. Zato analiza filmskih teoloških tem ni namenje- na toliko teološki refleksiji, ampak predvsem dru`beni in kulturni praksi gledanja filmov z upodobitvami religijskih in duhovnih vse- bin. Na drugi strani Christopher Deacy pred- laga bolj kompleksno filmsko analizo z vi- dika filma kot prizorišèa teoloških refleksij na temo odrešenja. Ob bok predstavitvam cenenega odrešenja v filmih s sreènim kon- cem Deacy postavlja filme, ki prikazujejo te- `ave resniènega sveta, katerih konec je po- gosto bolj nejasen. Ti filmi naj bi prikazo- vali bolj realistièno podobo odrešenja, ki je v resniènem svetu pogosto nejasna in nego- tova. Protagonist je kristološki lik, ki preko trpljenja pride do odrešenja. Obèa èloveška izkušnja trpljenja je tista, ki ima odmevno moè v `ivljenjskih izkušnjah gledalcev, kar posledièno upravièi analizo tovrstnih filmov s teološkega vidika. Tako je kršèanska teo- logija odrešenja zavestno in nezavedno predstavljena prav v tovrstnih filmih (Gabig 2007, 64-66). Tema, ki jo predstavi doloèen film, na raz- liène naèine vpliva na gledalce. Zato lahko tudi gledalci ustvarijo mnogo pomenov, pri èemer se nekateri lahko razlikujejo od re`i- serjeve vizije in namena filma. Prav to nam " # +   )  lahko pomaga pri razumevanju teoloških tem, ki jih predstavlja film, saj nam prav mnoštvo pogledov in pomenov daje vpogled v vir, iz katerega gledalci èrpajo za svojo vsak- danjo versko in duhovno prakso, ravno z vi- dika njihove uporabe in interpretacije filma. To nam pomaga tudi pri razumevanju nji- hove izkušnje filma ter tega, kako so se od- loèili za dialog s teološkimi temami, ki jih predstavlja film. Film je moèan medij v sodobni dru`bi in navadno predstavlja sodobne kulturne vred- note. Predvsem mladi so vse bolj “pogoltni” gledalci filmov. Kolikor si ogledajo filmov, to- liko ti na razliène naèine vplivajo nanje. Ana- liza re`iserjevega pogleda in vrednot, ki jih film prinaša in razglaša, podaja vpogled v kulturni kontekst, v katerem mladi `ivijo, in v to, kako film vpliva na njihova ̀ ivljenja. Izkustvo trans- cendence, ki ga prinaša gledanje filmov, bolj s predstavitvenega kot pa pripovednega vidika, lahko osvetli pomene implicitno posredovanih vrednot, ki jih v ̀ ivljenja mladih sejejo filmski ustvarjalci. To lahko pripomore k razumeva- nju izkustva, ki so ga mladi dele`ni ob gledanju filma ter njihovega odnosa do re`iserjeve vizije (Gabig 2007, 67 in 58). >:   ? Navada gledanja filmov v prostem èasu ima tudi funkcije, ki so podobne religiozni. Film tako podaja `ivljenju strukturo, oziroma pomene, na podlagi katerih se ljudje usmer- jajo v `ivljenju, naj si bo v smislu vsakodnev- nega gledanja filmov ali v smislu sprostitve po dnevnem delu. Film namreè podaja skup- nostno podeljeno izkušnjo in okolje, ko ki- nodvorane uèinkujejo kot kapele, ki zvabljajo skupaj udele`ence, ki uporabljajo témo, pouèno za `ivljenje. Gledanje filma v smislu sprostitvene de- javnosti je lahko pomemben dejavnik v ver- skem `ivljenju. Potencialno religiozni vidik rednega obiskovanja kina izra`a potrebo po Jo`e Bartolj: Sv. Katarina, 2009, akril les, 125x25 cm.   ( +   )  poèitku in sprostitvi. To, da se religija ni zmo`na odzvati na potrebo po sprostitvi in jo umestiti v pravi kontekst, v katerem bi zmogli presojati svet medijev, lahko èlove- ka zmede. Ljudje namreè hodijo v kino z na- menom, da bi u`ivali. Kot veèina sodobne zabave tudi obiskovanje kina deluje kot ob- lika “sobotnega poèitka” za ljudi, ki potre- bujejo poèitek. Toda film je veè kot zgolj zabava. Pred- stavlja vir mitov, morale in obredov, podob- no kot religija. Po vrnitvi iz domišljijskega sveta filma v resniènost lahko gledalec iz filma povzame izkušnje, ki jih je do`ivel za svoje vsakdanje `ivljenje. Do tega pride, ker se vzpostavi intimna povezanost med vsebino filma in socialnim vedenjem obèinstva (Ga- big 2007, 190-195). Tako lahko na kino gledamo kot na kva- zireligiozno izkustvo. Ne le zaradi uporabe religioznih simbolov, vsebin in tem, ki jih prinašajo razlièni filmi, ampak predvsem z vidika dru`enja. V temi kinodvorane se na- mreè tako kot v cerkvi zbirajo ljudje, da bi preko gledanja in soudele`be pri dogajanju zadostili svojim `ivljenjskim hrepenenjem. Tako kot cerkev tudi kino ustvarja in preus- tvarja dru`bene vezi s tem, ko prikazuje dru- gaène naèine `ivljenja. Dejstvo je: èe vzame- mo svoje `ivljenje po veri zares, tudi iz bo- goslu`ja in zakramentov prejemamo moè za spreminjanje, spreobraèanje in rast. Ponav- ljajoèe se obiskovanje obreda namreè pod- pira ustvarjanje novih pogledov ter spremem- be naèina `ivljenja. Nekaj podobnega se lah- ko dogaja pri filmu. Ni malo gledalcev, ki so si kakšen zelo priljubljen film ogledali vsaj dvakrat. Slednjiè pa tako film kot bogoslu`je s spremembo vsakdanjosti prinašata razve- drilo in oddih. Z uporabo videokaset in kasneje DVD-jev je bil narejen še korak naprej. Ko je film iz- šel še na VHS-u ali DVD-ju, je postal del dru- `inske “pobo`nosti”, s èimer ni izrinil, ampak le dopolnil skupno “èašèenje”. Je nekaj takega kot sveèka, blagoslovljena v cerkvi, ki jo vernik prinese domov z romanja z namenom, da bi ob njej molil ali celo, da bi ga odvraèala od nesreè in bi si ob njej ponovno ustvaril izkuš- njo cerkvenega obreda. Gledalec kupi DVD z namenom, da bi si ponovno ustvaril social- no-“sakralni” spomin in izkušnjo filma iz ki- nodvorane, ko ga vedno znova gleda, v celoti ali po delih, sam ali s partnerjem ali s prija- telji (Loughlin 2007, 337-338). Na cerkev in kino lahko gledamo tudi z vidika, da gre za dva kraja, kjer se “projici- ra” idealna prihodnost. V zgradbi se prika- zujejo podobe “zunanjega” sveta, ki pa se de- jansko razlikujejo od dejanskega resniènega zunanjega sveta. Ko ugasnejo luèi, lahko èlo- vek gleda navidezne svetove in naèine, kako biti drugaèen èlovek. V obeh zgradbah za- sledimo “senco votline”, ki vzpostavlja raz- loèek med navideznim in resniènim. Ta raz- loèek je sam na sebi nejasen, izkljuèuje real- nost ter razodeva in razkriva svojo istovet- nost z domišljijsko pustolovšèino. Film ponuja pogled na svet, kakršen bi moral biti (z vidika filma), prav tako pa lahko tudi ka`e, kakšen v resnici je. Bistvo “obreda” filma pa je v tem, da zdru`uje oba vidika (idealnega in resniènega), pri tem pa gledalec postane del sveta, ki je projiciran na platno. Prav zaradi tega “obreda” naj bi film posle- dièno imel moèan vpliv na gledalèevo resniè- no `ivljenje. “Filmi in religiozni obredi vklju- èujejo kognitivne strategije, ki nam poma- gajo pri spopadanju (ravnanju) z našim `iv- ljenjem, prav tako pa tudi omogoèajo emo- cionalno sprostitev. Èe gledamo na film samo s kognitivne ali samo z emocionalne plati, potem spregledamo dejstvo, da takšen “obred” zadeva celotno osebo, v vseh njenih razse`nostih: mišljenju, èustvovanju in du- hovnosti.” (Gabig 2007, 73.) Filmi dejansko prinašajo mite ali zgod- be, ki prikazujejo idealen svet. Z “obredom” ) # +   )  gledanja filma gledalci pridejo do spoznanja s tem, da so s pomoèjo identifikacije z glav- nim junakom nadomestno udele`eni v do- godkih idealnega sveta. Film pri publiki vzbu- ja `elje in hrepenenja ter na neki naèin us- tvarja potrebo po zadovoljitvi, po drugi strani pa s “soudele`bo” z gledanjem omogoèa gle- dalcem vsaj virtualno izkušnjo. To posledièno vpliva na duhovno (moralno) dimenzijo nji- hovega `ivljenja. Ko se vrnejo v resnièni svet, so povabljeni, da to, kar so se v filmu nau- èili in odloèili glede `ivljenja, tudi udejanjijo, naj si bo s posnemanjem ali pa z odloèitvi- jo, da bi to v svojem `ivljenju spremenili. Tudi Cerkev, niè manj kot kino, predlaga izpolnitev `elja in `ivljenjske sreèe. Te so same na sebi oblikovane in usmerjane pre- ko zakramentalne uresnièitve tega, kar an- ticipiramo, upamo in `elimo. Seveda tu ne govorimo o kakih trenutnih, površinskih ali celo navideznih, ampak o temeljnih bivanj- skih potrebah, ki se dotikajo smisla `ivljenja, duhovnosti in konkretnosti. Kakor lahko filmski junaki gledalcu prestavljajo vzor, ideal, spodbudo in izziv, tako na drugi strani Cerkev ponuja svoje “zvezdnike”, ki so vzor in zgled kršèanskega `ivljenja in jim pravi- mo svetniki (Loughlin 2007, 340). Še zdaleè pa film ne more zares nadome- stiti religije, èeprav — kot vidimo — pogosto stopa na njeno mesto. Film nam namreè `elje in hrepenenja lahko zadovolji le navidezno s tem, da nas preseli v sanjski svet, ko nas za doloèen èas iztrga iz vsakdanje resniènosti in nas pritegne v svoje imaginarno dogajanje. Po koncu filma ostane gledalec napolnjen z vtisi in èustvi, ki ga lahko sicer pod`igajo in vznemirjajo ter morda prinesejo nekakšno na- domestno zadovoljitev, dokler jih spet ne “povozi” resniènost vsakdanjega `ivljenja. Bo- goslu`je pa nas po sreèanju z vzori pošlje v realni svet z nalogo, da te vzore prevedemo v današnji èas in jih na svoj naèin udejanjimo v svojem okolju. Prav zato bi se moral ozavešèen gledalec dobro zavedati te izumetnièene filmske re- sniènosti in njene nevarnosti, ko osvaja ozem- lje, ki pripada religiji. Dejstvo je, da ima film- ska “resniènost” moè, s katero vpliva na gle- dalèevo obnašanje in delovanje v resnièno- sti zunaj kinodvorane. Èe ne drugega, bo nav- dušenec po ogledu Rockyja vsaj še nekajkrat zamahnil s pestmi po zraku in tako ohranjal vzdušje boksarskega dvoboja.     )  Mladi uporabljajo filme predvsem kot sprostitveno kratkoèasenje, pa tudi v smislu pogovorov in klepetanj o filmih, posebno še na naèin, da se poimenujejo po junakih ali na- denejo vzdevek (npr. “Izgledaš kot hobit”) ali pa ob navajanju citatov v doloèenih okoliš- èinah, ki spominjajo ali namigujejo na kak do- godek iz filma (“Stay here, I’ll be back”3 ). Ti citati so pogosto mišljeni predvsem v smislu duhovitih in sprošèujoèih komentarjev, ki vna- šajo dinamiko v najstniško zdolgoèasenost. Film ima lahko tudi v `upniji moèan po- vezovalni element med mladimi. Ti se tako lahko zbirajo v ̀ upnijskih prostorih (verouèna uèilnica, soba za mlade, mladinski center ali klub ...), da bi skupaj gledali filme. Pri tem pa ne gre zgolj za prostoèasno dru`abno de- javnost, ampak tudi za ustvarjanje in povezo- vanje skupnosti še na drugi ravni kot zgolj ver- ski. Mladi tako pridejo skupaj z `eljo po dru- `enju in skupnem pre`ivljanju prostega èasa, pri èemer je film lahko moèan povezovalni de- javnik, ki na svojski naèin ustvarja, gradi in povezuje skupnost mladih. Vsebina filma, be- sedišèe in filmski citati so elementi, ki jih mladi uporabljajo pri svojem dru`enju, v pogovo- rih, pa tudi zabavi. Tako je lahko vsebina (tema) filma tudi dobro izhodišèe za pogovor o `ivljenjskih vprašanjih in problemih, oziro- ma slu`i kot sooèenje s svojim vsakdanjim ̀ iv- ljenjem in ponuja tudi doloèene odgovore in naèine za vsakdan (Gabig 2007, 192-193).   - +   )  Toda film ne more in ne sme postati nado- mestek ali mašilo pri pastoralnem delu z mla- dimi. Lahko sicer slu`i za skupno pre`ivljanje prostega èasa, vendar ne brez skupnega ovred- notenja ali kritiènega pogleda in diskusije. Dejs- tvo je, da mladi gledajo raznovrstne filme, tudi take s spotakljivimi in vèasih moèno proble- matiènimi vsebinami, kar predstavlja izziv mla- dinski pastorali. Èe je torej dejstvo, da so si mla- di doloèen problematièen film ogledali, potem bi to lahko bil za kateheta izziv, da bi si upal z mladimi film ponovno pogledati ter ga nato z njimi predebatirati in kritièno ovrednotiti. Tak izziv zahteva pogum in pripravo, je pa go- tovo eden moènejših vidikov osvešèanja in celo evangelizacije. Res je, da je nad filmi navdušena pred- vsem mlajša populacija, vendar si tudi sta- rejši radi ogledajo kak kvaliteten film. Ne- nazadnje ne smemo spregledati dejstva, da je Gibsonov hit Kristusov pasijon uspel v ki- nodvorane privabiti ljudi, ki njihovega praga niso prestopili `e nekaj desetletij! Tako lahko v okviru sodobne `upnijske pastorale ponu- dimo tudi kak kvaliteten svetopisemski ali svetniški film, naj si bo za obogatitev in kon- kretno ponazoritev bo`je besede ali kot pri- pravo na praznovanje npr. bo`ièa ali velike noèi. Lahko pa si ogledamo hagiografski film v okviru praznovanja patrocinija ali kot pri- pravo nanj, oziroma ob praznovanju godu svetnika ali spomina na svetniško osebnost. Zanimivo, da imajo filmi tudi doloèen vpliv pri sodobnih svetniških procesih, ne v smislu kanonizacijskega procesa, ampak predvsem “o`ivitve” svetnika oziroma svetniške osebnosti. @e v antiki, kot tudi kasneje, so ob branju svet- niških `ivljenjepisov, še posebej ob poroèilih o muèeništvu, svetniški liki postali “`ivi” med poslušalci. To vlogo danes vrši film. Tako je producent filma Romero, duhovnik Ellwood Kieser, poroèal, da so bili po ogledu filma pri- jatelji umorjenega salvadorskega nadškofa Ro- mera zaèudeni nad moèjo filma in so dejali: “Za hip sem pomislil, da je Oscar spet `iv.” Nekateri so dejali, da je bila to najmoènejša kinematografska izkušnja v njihovem `ivlje- nju; drugi so dejali, da je film omogoèil izkus- tvo Boga. Kieser je k temu mogel samo še do- dati: “Kaj veè bi si lahko duhovnik-producent še `elel?” (Sanders 2007, 348-349.) Jo`e Bartolj: Oblika po Roku in sv. Rok, 2009, akril les, 2x 125x25 cm. . # +   )  Filmi imajo moè. Oblikujejo naš svet ter naše dojemanje ljudi in sveta. Prav zato je zelo pomembno, da gledamo filme o svetnikih s spoštljivostjo, a tudi s kritiènim oèesom. Gle- dalci bi se morali spraševati o odnosu med tem, kar so videli v filmu, in zgodovinski- mi podatki ter bi morali biti pozorni na to, kaj od tega film izpusti, oziroma kaj vklju- èi. Tudi bi se morali zavedati teoloških pred- postavk, ki zaznamujejo film ter imeti pred oèmi razkorak med temi in svojimi lastni- mi predpostavkami. V svetu, pre`etem s po- dobami, si ne moremo privošèiti, da bi pa- sivno sprejemali vse, kar nam prika`ejo na filmskem platnu (Sanders 2007, 349). /      )  Film deluje kot vir, ki prinaša neko izro- èilo, tradicijo. Kino je potemtakem eden iz- med kanalov, po katerem k nam prihajajo zgodbe, s katerimi `ivimo. Naj se imajo ljudje za verne ali ne, se morajo sooèiti z nalogo, kako oblikovati svoje `ivljenje v smislu pris- vojitve ali zavrnitve doloèenih moralnih vred- not in filozofskih nazorov. Kljub temu se gle- danje filmov slednjiè ne bo izkazalo kot za- dovoljiv nadomestek za religijo, ampak bo morala religija na Zahodu znova odkriti samo sebe. Nekateri filmski teoretiki, med njimi tudi Clive Marsh, zagovarjajo mnenje (Gabig 2007, 75-76), da bi bilo treba podrobno preu- èevati filme, saj vplivajo na ljudi na mnogo naèinov: psihološko, socialno, duhovno, mo- ralno in filozofsko. Prav zato film predstavlja religiji pomemben izziv, saj spodbuja nere- ligiozne ljudi k obravnavanju teoloških za- dev, da bi si ob njih oblikovali pogled na svet in moralne vrednote. Èe je pri religiji glavni poudarek izkustvo, ki temelji v veroizpovedi, je nekaj podobnega tudi pri filmu. Izkustvo gledanja filmov je povezano z vsebino filma kot s teološko prakso, medtem ko se teologija izra`a preko religioznih izkustev, pri èemer ne gre samo za ideje in preprièanja. Teolo- gija mora dejansko biti kritièna do kulture in njenih stvaritev, obenem pa mora biti tudi kultura s svojimi stvaritvami kritièna do teo- logije z namenom, da bi teologija uèinkovito vplivala na dru`bo, saj se tudi sama pojav- lja prav preko kulture. Biti moramo torej po- zorni na vzajemno vplivanje filmske vsebi- ne in socialne izkušnje gledalcev. Tu je pri- zorišèe za teološki in ne zgolj za znotrajre- ligijski dialog, saj film deluje kot religija, a vendar to v svojem bistvu ni. Literatura Bazin, André. 1997. Bazin at Work: Major Essays & Reviews from the Forties & Fifties. New York: Routledge. Navaja Jolyon Mitchell in S. Brent Plate (ur.). The Religion and Film Reader, 1, op. 2. New York, London: Routledge, 2007. Deacy, Christopher. 2007. Faith in Film, v: Mitchell, Jolyon in S. Brent Plate (ur.). 2007. The Religion and Film Reader. New York, London: Routledge. Gabig, Jack. 2007. Youth, Religion and Film. New York: Lul Press. Jump, Herbert A. The Religious Possibilities of the Motion Picture, http://inscribe.iupress.org/ doi/abs/10.2979/ FIL.2002.14.2.216?cookieSet=1&journalCode=fil (pridobljeno 4. januarja 2010). Loughlin, Gerard. 2007. Alien Sex — The Body and Desire in Cinema and Theology, v: Mitchell, Jolyon in S. Brent Plate (ur.). 2007. The Religion and Film Reader. New York, London: Routledge. Mitchell, Jolyon in S. Brent Plate (ur.). 2007. The Religion and Film Reader. New York, London: Routledge. Sanders, Theresa. 2007. Celluoid Saints — Images of Sanctity in Film, v: Mitchell, Jolyon in S. Brent Plate (ur.). 2007. The Religion and Film Reader. New York, London: Routledge. Viganò, Dario Edoardo. 2005. Jezus in filmska kamera. @upnijski zavod Dravlje: Ljubljana. 1. Seveda ne smemo pozabiti, da smo še globoko v obdobju nemega filma! 2. V slovenskem prostoru obstajata dva prevoda naslova fantastiène komedije Groundhog Day: Neskonèen dan in Svizèev dan. 3. “Ostani tukaj, vrnil se bom.” Slavni citat Arnolda Schwarzeneggerja iz filma Terminator 2: Sodni dan.