STROKA IN PRAKSA Ime in priimek avtorja: Naslov prispevka pozdravljanje ob vstopu v knjižnico Keywords manners, greeting, library, robot Izvleček Bonton veleva, da se ob vstopu v knjižnico pozdravi. Opažanja v knjižnici kažejo, da to ni več samoumevno. Zastavlja se vprašanje, ali je možno pozdravljanje izboljšati, in če, na kakšen način. Za aktualno tematiko se je odločil učenec Osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj in izdelal raziskovalno nalogo. Njen cilj je bil, da bi se pozdrav- ljanje v knjižnici izboljšalo. Najprej je potekalo opazovanje, da bi se ugotovilo, v kolikšni meri učenci in učenke sploh pozdravljajo. Sledil je tritedenski poskus z uporabo robota, ki je učence in učenke pozdravil: »Dober dan«. Sledilo je ponovno opazovanje z uporabo in po uporabi robota. Robot v knjižnici je prispeval k temu, da učenci in učenke poz- dravljajo bolj dosledno. Ključne besede bonton, pozdravljanje, knjižnica, robot Abstract The etiquette says that we should greet when entering the library. According to what was observed at the library, however, this is no longer a general rule. The question arises whether greeting can be improved, and if so, in what way. The topic was explored in a research paper by a student from the Karel Destovnik- Kajuh Primary School in Šoštanj. The aim of the paper was to make greeting a more common practice. This was done by first observing to determine to what extent students greet when entering the library. Then, a three-week experiment was carried out using a robot who greeted the students by saying: “Good after- noon. ” Another observation then followed during and after the use of the robot. It was found that the robot used in the library contributed to students’ more consistent greeting practice. STROKA in pRAKSA Greeting when Entering the Library Barbara Turinek UDK 027.8:395 30 31 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 30-34 UVOD Ni veliko dokumentov, ki bi govorili o bontonu v knjižnici, pa vendar se nam, odraslim, zdi samoumevno, da je učenje lepega vedenja tudi ena izmed nalog knjižničarja. Prav je, da otro- ke opozarja na kulturno vedenje, lepo ravnanje s knjigo in še bi lahko naštevali, tako pri urah knjižničnega informacijskega znanja kot tudi v knjižnici pri izposoji. Zato je potrebno biti dosleden in začeti z majhnimi koraki. Na naši šoli oziroma v naši knjižnici smo se odločili, da skušamo učence spodbuditi, da bi ob vstopu v knjižnico pozdravljali v večji meri. Učenec Se- bastjan Turinek je naredil raziskovalno nalogo na to temo. Opazoval je učence, ki so vstopali v knjižnico, ali pozdravijo, odzdravijo na poz- drav knjižničarja ali niti odzdravijo ne. Ugoto- vil je, da ob vstopu v knjižnico pozdravi le 40,6 % učencev in učenk. Nadaljnje razisko- vanje ga je pripeljalo do zamisli, da bi pozdra- vljanje v knjižnici lahko izboljšali s pomočjo tehnologije. V ta namen je sprogramiral robota EV3, ki je učence ob vstopu pozdravil z »Do- ber dan«. Po nadaljnjem opazovanju je prišel do zaključka, da je uporaba robota bistveno prispevala k bolj doslednemu pozdravljanju, saj se je delež učencev in učenk, ki ob vstopu v knjižnico pozdravijo, zvišal na 70,1 %. BONTON IN pOzDRAVlJANJe V KNJIŽNICI »Ob vstopu v prostor vedno pozdravi tisti, ki vstopi. Če vstopiš v razred, v katerem so že zbrani tvoji sošolci in učitelj, si ti tisti, ki vsem reče 'živjo'. Če se posameznik pridruži skupini, je on tisti, ki pozdravi druge« (Küntzel, 2012, str. 22). Zaradi tega pravila, ki torej tistemu, ki vsto- pa v knjižnico, zapoveduje, da pozdravi, smo raziskali, kako je s pozdravljanjem v naši šolski knjižnici. Poleg bontona smo knjižničarji vezani še na druge dokumente, ki posredno vplivajo tudi na to, da moramo med drugim skrbeti tudi za bonton učencev. Etični kodeks knjižničarjev nam v IV. členu pravi: »Knjižničar si prizadeva dosegati cilje svoje ustanove in nesporazume rešuje v odkri- tem in enakopravnem dialogu v njej sami. V javnosti je do svoje ustanove lojalen in s svojim delovanjem prispeva k njenemu ugledu« (Etič- ni kodeks slovenskih knjižničarjev, 2019). Šolski knjižničar je del osnovne šole. Naša šola ima naziv kulturna šola. Torej je naloga knjižničar- ja tudi, da pomaga na področju kulture, kamor pa seveda sodi bonton in z njim pozdravljanje. Slika 1: Priznanje za naziv kulturna šola Prav tako je v dokumentu Manifest o šolskih knjižnicah, ki ga je izdala Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA), zapisano, da je »šolska knjižnica integralni del izobraževalnega procesa« ter da so, med dru- gim, glavne storitve šolske knjižnice: »podpi- ranje in pospeševanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, opisanih v poslanstvu šole in učnem načrtu« (Manifest o šolskih knjižnicah, 2019). Tudi v vzgojnem načrtu naše šole je zapisano, da učenci »med seboj in do delavcev šole vodi- jo prijazno, sproščeno komunikacijo« (Vzgojni načrt šole, 2019). »Beseda komunicirati izhaja iz latinske besede communicare, ki pomeni razpravljati, vprašati za nasvet, posvetovati se. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot izmenjavati misli, informacije, sporazumevati se. Različni 32 STROKA IN PRAKSA Mag. Barbara Turinek: Pozdravljanje ob vstopu v knjižnico avtorji, ki so se ukvarjali s področjem komu- niciranja, so jo poskušali opredeliti na svoj način« (Ucman, 2018). Komunikacijo običajno začneš s pozdravom. Pozdravljanje se v različnih družbah razlikuje, pa vendar je skupno vsem, da tistemu, ki ga srečaš, na nek način pokažeš, da si ga opazil, in to je po navadi pozdrav. Mnogo je torej dokumentov, s pomočjo kate- rih lahko utemeljujemo, zakaj je bonton in z njim povezano pozdravljanje pomembno. Kot knjižničarko me je motilo, da učenci ob vstopu v knjižnico niso pozdravili. Kljub mojemu pozdravu jih veliko ni niti odzdravilo. S sodelavko sva si prizadevali, da bi se poz- dravljanje izboljšalo, a neuspešno. Zato sem začela razmišljati, kaj lahko storimo, da bi se pozdravljanje izboljšalo. Z učencem Sebastjanom Turinekom sva se lotila raziskovalne naloge z naslovom Ali lahko s pomočjo tehnologije izboljšamo pozdravljan- je? V njej se je učenec ukvarjal s podobnimi dilemami, saj je tudi njega zanimalo, na kakšen način bi bilo mogoče pozdravljanje izboljšati. RAzISKAVA IN RezUl TATI Raziskava je temeljila na metodi opazovanja. Opazovali smo, ali učenci ob vstopu v knjižni- co pozdravijo, če ne pozdravijo oz. odzdravijo na knjižničarkin pozdrav ali niti odzdravijo ne. Nato smo naredili tritedenski poskus z upora- bo robota EV3, ki je učence pozdravil z »Dober dan«. Ko smo robota odstranili iz knjižnice, smo ponovno opazovali, kaj se bo zgodilo s pozdravljanjem. Za raziskavo sva z učencem izdelala tudi opazovalni list, s pomočjo katerega sva dnevno zapisovala pozdravljanje glede na vzgojno- -izobraževalno obdobje in spol (na šoli je 729 učencev, in sicer 353 deklet in 376 fantov). pOzDRAVlJANJe pReD UpORABO ROBOTA Tri opazovane tedne pred uporabo robota je v knjižnico prišlo 347 deklet in 244 fantov, skupaj 611 učencev in učenk. Pred uporabo robota so učenci v knjižnici zelo slabo poz- dravljali. To lahko vidimo na grafu 1. Pozdravi- lo je 40,6 % učencev in učenk, na knjižničarkin SpOl pOzDRAVI ODzDRAVI Ne pOzDRAVI SKUpAJ 1. VIO Ž M SKUPAJ 2. VIO Ž M SKUPAJ 3. VIO Ž M SKUPAJ SKUPAJ Ž M SKUPAJ Tabela 1: Opazovalni list 33 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 30-34 pozdrav je odzdravilo 36,9 % učencev in učenk, niti pozdravilo niti odzdravilo ni 22,4 % učen- cev in učenk. tedenski poskus z uporabo robota. Kot je po- nazorjeno v grafu 1, se je delež tistih, ki so ob vstopu v knjižnico pozdravili, bistveno zvišal, in sicer s 40,6 % na kar 72,4 %. pOzDRAVlJANJe pO UpORABI ROBOTA Po odstranitvi robota iz knjižnice smo pričako- vali, da bo pozdravljanje zopet upadlo, vendar smo doživeli prijetno presenečenje, ko smo ugotovili, da se je prvi teden po uporabi robota pozdravljanje še povečalo. To je sicer drugi teden in en teden po enomesečnem presledku nekoliko upadlo, pa vendar je ostalo na 70,1 %. eVAl VACIJA Za vzpodbudo in motiviranje učenk in učen- cev k pozdravljanju smo na podlagi zamisli učenca naše šole odkrili zanimiv način: upora- bo robota. Ves trud in opozorila niso prinesla takšnih rezultatov kot majhna »igrača«, ki jim je bila zanimiva. Hodili so mimo senzorja in dobesedno čakali, da jih je robot pozdravil. Čudili so se. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko je ob odhodu učenec ali učenka rekel/-la: »Adijo, robotek!«. Drugi teden, ko je bil v knjižnici robot, je prišlo kar 466 učencev in učenk. Poleg tega, da smo jih želeli »naučiti« pozdravljati, smo mimogrede povečali tudi obisk knjižnice. Vsak knjižničar pa je gotovo vesel, če knjižnica ne sameva. Ker je bil robot tako zanimiv, bi ga bilo dobro uporabiti tudi za kakšno drugo nalogo. Mo- goče bi lahko robota sprogramirali tako, da bi pripovedoval zgodbe namesto lutk ali namesto predvajanja po kasetofonu. Idej gotovo ne manjka. SKlep Velikokrat pot do cilja ni enostavna. Ko smo začeli opazovati učence in jih pozdravljati z namenom, da bi vsaj odzdravili, nismo do- bili želenih rezultatov. Šele robot je bistveno pripomogel, da so učenci in učenke začeli pozdravljati bolj dosledno. Zavedamo se, da je to, ali bo učenec pozdravil ali ne, odvisno tudi od njegove vzgoje, pa vendar lahko tudi mi z Slika 2: Robot EV3 Graf 1: Odstotek pozdravljanja pred, z in po uporabi robota pOzDRAVlJANJe z UpORABO ROBOTA Robot je prinesel bistvene spremembe. Ves trud, ki sva ga s sodelavko v knjižnici vložili v pozdravljanje, ni prinesel tako pozitivnih rezultatov glede pozdravljanja, kot jih je tri- 34 STROKA IN PRAKSA Mag. Barbara Turinek: Pozdravljanje ob vstopu v knjižnico zgledom nekaj naredimo. V našem primeru je bil robot tisti, ki so ga učenci opazili in jih je tako pritegnil, da jih je zanimalo, zakaj je tam. In ker jih je robot pozdravil, je bilo seveda potrebno odgovoriti in odzdraviti. Robot je bil za njih pravi izziv. Hodili so v knjižnico, da bi robota lahko pozdravili. Pričakovali smo, da ko bomo robota odstranili, bo pozdravljanje zopet upadlo. Vendar je sledilo presenečenje. Tudi po dveh mesecih, ko smo robota odstranili, so učenci in učenke še vedno bolj dosledno pozdravljali kot pred uporabo robota. Zato lahko trdim, da je poskus z robotom dal želene rezultate in da je tehnologija izboljšala poz- dravljanje. Korak za korakom se trudimo, da bi knjižnica postala prostor, kamor bi učenci in učenke radi zahajali, hkrati pa bi pridobili tudi na osebni rasti. Uporaba robota je bila sprememba, ki je v knjižnico prinesla nekaj povsem novega. Učencem in učenkam je bil robot zelo zanimiv, zato so ga hodili gledat in so bili pripravljeni sprejeti idejo, da jih bo »naučil« pozdravljati. Kljub temu pa se s knjižničarko trudiva, da tudi midve dosledno pozdravljava, tudi kadar je gneča in v knjižnico pride več otrok. Verjamem, da imamo kot knjižničarji ali uči- telji mnogo idej, ki lahko spremenijo vsakdanji ritem, in z nečim novim obogatimo in nadgra- dimo učenčevo znanje. Zato jih izkoristimo, približajmo se z njimi učencem in rezultati bodo gotovo pozitivni. Viri in literatura Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. Pridob- ljeno 21. 1 2019 s http://www.zbds-zveza. si/?q=node3/20. Küntzel, K. (2012). Bonton za fante in punce. Ljub- ljana: Mladinska knjiga. Manifest o šolskih knjižnicah. Pridobljeno 21. 1 2019 s https://archive.ifla.org/VII/s11/ pubs/mani-sl.pdf. Turinek, S. (2019). Ali lahko s pomočjo tehnologije izboljšamo pozdravljanje? Raziskovalna naloga. Dostopno na: http://mladiraziskovalci.scv.si/ naloga?id=1748 (6. 3. 2020). Ucman, I. Koncepti in veščine komunikacije. Pridob- ljeno 29. 10. 2018 s https://www.leila.si/doku- menti/kom.pdf. MAG. BARBARA TURINEK, magistrica znanosti s področja sociologije, zaposlena kot šolska knjižničarka na OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj Naslov: OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, Koroška cesta 7, 3325 Šoštanj E-naslov: barbara.turinek@gmail.com