Gospodarske stvari. Po odstavljenji teleta. Ni še dolgo, kar smo govorili na tem mestu o odstavljenji teleta in upamo, da ne zastonj. Iz srca bi pač radi, da bi si naši bralci, kolikor mogoče, odvrnili vsako nesrečo ali škodo in kdo ne zna, kako se ona ravno pri živinoreji tako rada pritepe ? Naj še dnes nekaj pristavimo o tem, kaj ugaja teletu, kedar ne stne več h kravi ali kar je tisto, po svojem odstavljenji. S tem, da odstavljamo tele z vso skrbjo ter se ne prenaglimo v tem, nič nismo še s skrbjo pri kraji. Ako sedaj ne ravnamo prav z njim, čisto lehko se nam mlado živinče izkazi. To velja še čisto posebej za prvi pol leta. V tem ne da bi tele pitali ali Bog zna kako ga umetno redili, moramo pa nm vse eno postreči z vsem, česar mu je treba, da se mu život krepko razvije in truplo gre na višek. Dobra hrana, red pri času, kedar se mu daje in pa snaga, to so reči, brez katerih človek v tem ne shaja ; ako pa ima to, treba še je samo za tele gibanja in tedaj mu ga privošči s tem, da ga ne privezuješ že k jaslom, ampak ga še puatiš, če je mogoče, v teletniku, v prostoru, kjer se lehko, kedar hoče in kamor hoče obrrie. Na to pa je že treba paziti, da ne pride b. kravi in se tako sopet ne privadi kje sesanja. Živež je v tem času za tele najbolji še tudi na dalje seno, otava in oves. Bolje ko je seno, bolje takne živali. Ker ima otava še več listja, kakor pa seno, zato jo tele ležje prebavi. Kislo ali seno, ki se je pokvarilo, tega Bog ne daj polagati teletu. S tako krmo si lehko človek napravi veliko škode pri živini v obče, tembolj pa še pri mladi. Da je poleg otave treba še tudi ovsa, vsaj za prvo pol leta, to se umeje in umni gospodar zna, da mu ta izdaja vrže o svojem času lepih. obresti. Ali oves, kakor je sam na sebi, ne kaže za živali, ampak treba ga je zdrobiti in še le zdaj se pomeša med^otavo, ta se pa tudi zdrobi ali najboljše zreže. če se oves le namoči in polaga tak teletu, za-nj ni veliko vredna hrana. Zastopi se, da je sedaj želodec pri teletu že čvrst in torej lehko prebavlja oves, ne da se kuha. Da se polaga živinčetom zdaj več, zdaj manj, to se razsodi po plemenu in v obče po rasti. Srednja teleta vzamejo 2 do 3 klg. sena in 1 do 2 klg. ovsa na dan, iz poeetka še manj, več pa tudi ne lehko kedaj. Preveč ovsa bi zaleglo le na škodo zdravja. Na kar pa še opozorimo posebej naše bralce, je to, da naj krmijo lepo v redu svojo živino. Ne enkrat preveč, drugikrat premalo, sedaj 5krat, sedaj le žkrat na dan. Tudi premenjevati krmo prehitro ne kaže in pa še to — snage je treba Živinče naj ne stoji nikoli v blatu, pa tudi na to se naj gleda, da ne bode ušivo, ali če bi vendarle postalo, naj se mu odpravijo uši brž, ko je mogoče. Sejmovi. Dne 15. marcija v Celji, v Poličanah (za svinje) in v Slov. Gradci. Dne 17. marcija v Lembergu pri Smarji, v Cmureku, v Podčetrtku in v Trbovljah. Dne 18. marcija pri sv. Trojici v slov. goricah. Dne 19. marcija v Ljubnem in v Svičini.