et m
ma Številka stane 2 kroni.
_______Jna Usta : Celo leto 35 din., pol leta
U din, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : USelo leto 65 din. Inserati ali oznanila se «arafeunajo po dogovoru; pri večkratnem ùteetiranju primeren popust Upravništvo *SP«f®|ema naročnino, inserate in reklamacije.
Telefon interurban štev. 113.
PoStnina v državi SHS pavialiranak
„Straža* izhaja v pondeljek, sredo In petak. .
Uredništvo In upravništvo Je v Maribor^ Koroška cesia štev. 5. - Z uredništvom s«
j.
NEODVISEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO UBOŠTVO
more govoriti vsak dan samo od 11. da 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosta. Telefon interurban štev. 113.
331. štet
Manibop, dnov 20. febnnavja 1029«
statik '3CTV.
Sporazum s poštenimi.
Politično ozračje so temni bolj in „„4* Članki o amputaciji rastejo kot gob® po dežju. Takozvani memoran-ium Hrvatskega bloka je izzval dvoj-XIo reakcijo : policajdemokratski listi kiičeio na pomoč kazenski zakon ter vojaške bajonete, radikalni glavni oi> van pa govori o nezrelosti bloka. Ne sme sé pozabiti, da se je ta takoime -Tiovana, spomenica pripravljala, inscenirala in končno naenkrat objavila — kot v kinematografu. Najprej so izšle male notice, namigavanja, svarila, potem naenkrat vprašanje, je-li zares se-stavJien kak memorandum, in končno
istotako nenadoma — evo ti memorandum v enem od takoimenovanih nevtralnih listov beograjskih političnih k rogov, ki pa nikdar ne tajijo svoje izrazite polioajdemokratske orijentacije. ..Politika“ je objavila takozvani memorandi» brez vsake pripombe. S tem ■ e, .markirala stvarnost in izvirnost — tiiiìK-i za druge liste so bili pa itak že poprej dogovorjeni in tako je nastal* vos trušč in krik lepo po programu in : o dogovoru.-
.¥ društvu centralistov so uloge iepc razdeljene: poljeajdemokrati kažem ob vsaki primerni in neprimerni uriliki „močno roko“, rožljajo z orož-mm, kažejo na vsakovrstne, zakone in zapore, radikali so pa oklepajo zmernejše vloge v vseli stopnjah in vseh aarvait, ti se pa po pofrebi tudi preji jevo in strnejo s kričanjem demokra-mvi Od vseh radikalnih listov je „Balkan“ v tem najoolj vešč, danes prekosi „B Dnevnik“, ki ponuja Pribičevi-r-u diktaturo nad državo, jutri se zo -pet 'ss Mo spretnostjo prelevi v treznega ih mirnega modrijana, ki vse okol-lOsti opazi, tehta in presoja ter mirno išče pot sporazuma. Danes poziva junaško orožje junaške in vitežke nacije v boj proti separatistom, grozi z raznimi „apeli“ k linčanju in razdiran-(ii, jutri pa zopet pere defetisfce in razkrojne elemente med samimi zavezni -ki centralizma ter zelo umerjeno go vori © hrvatskom in slovenskem vprašanih.
Neresno razpravljanje o zelo resnih stvareh presega že vse meje, vrši 'se po metodah ki so kulturnemu sveta žo davno znane in v zlo prištete balkanski politiki.
kaj vso ne pišimo o amputaciji! Danes oholo in robato kričanje, češ, saj fo bo vršil srbski nož in vi „prečah!“, kolikor vas bode odrezanih, po-sfahefo plen krutih tujcev, zato bomo že àu poskrbeli, jutri zopet rotenje m zaklinjanje pri vseh svetinjah in žrtvah, 'da do. tega ne sme priti, izhaja -loče menda iz spoznanja., da še nd gobovo, kdo in kako bi vršil amputacijo. Vidi se iz vsega tega, da bi današnji oblastniki prav radi izzvali državno delitev, Čo bi imeli garancije, da jo bodo 'sami in po svojem vršili. Te gotovosti pa nimajo in zato je njih pobije še boli obsodbe vredno. Obsoja se pa tudi v sami Srbiji ne samo od .stroge opozicije:1 republikjancevain od zemljoradnikov, temveč tudi od pošte’ -(lih ljudi, ki še niso pretrgali vseh
zvez z vladno koalicijo. Tako slika po-šfen Srbin v sarajevskem „Narodu“
oajvečje škodljivce in nasprotnike narodnega Jedinstva med samimi centralisti in dr. Božo Markovič, vodja opo-zicbonalnega demokratskega krila, govori v svojem listu „Nadjelni Glasnik“ o tem, kako so centralisti in samodržci Pašič-Pribičevičeve vrste že davno započeli z amputacijo n. pr. s tem, da se vojaštvu vošči samo pravoslavni — Božič in da najhujši centralisti davno že jadikujejo, zakaj še Srem ali Bosna ni priključena kaki Veliki Srbiji.
Seda? se vidi, kje je poštenje in kje je pohlep in sebičnost. Ti glasovi., ki se dvigajo proti nasilnim centralistom. so jamstvo za sporazum vseh freh plemen. Pametni glasovi iz Beograda so sicer redki, pa že tö je mnogo vredno da so sploh, Vidijo se prav razločne tisti, ki mislijo na izkoriščanje
in nasilje, in- oni, ki so za poštenje in kulturo Prvi se morajo ukiniti, a
še bo pa ves narod cele'naie , države mirno in složno oklenil.
Kako se godi fantom-rekrutomI
Omejufemo se na to, kar drugi teti — celo vladi naklonjeni — prinašajo. ’v
Evo. dvojo citatov iz beograjskega dnevnika ,.Epoha“ ! Cenzorjem pa povemo, da je „ Epoha“ skoz in skoz politično zanesljiv; list, hvali, porodičar je, od Pašiča do Spalajkoviča, samo postopanja z vojaštvom ne more.
Prvi citat tz „Epohe“ z dne 25, januarja 1022 M se je pa Širil tudi v Sloveniji v „Avtonomistu“ od 11. te-uruarja t. L:
„Začetkom decembra jo obfavila „Epoha“ 'pismo nekega oticirja iz Novega Sada, ki slove: Prišel je ukaz, da se rekruti vpokličejo na redno služ bovanje. Vsled posebne politike vojnega ministra se prevažajo rekruti iz enega dela države v drugega, iz Ljubljane v Negotin oni iz Kavadara pa v Sombor. Kaj to pomeni naj vrag ve. Avstrijo smo pokopali, avstrijskih me tod pa ne. Ali pa so te metode morebiti izum vojnega ministra? Lep izum, vreden svojega očeta!
Torej ti ljudje potujejo skoro goli do komande. Tam prenočujejo po 18 do 20 dni na golih betoniranih tleh, brez postelje in brez slame.. Gel mesec pohajajo okrog bosi, predno pride obuvalo. Ce bi morali gospodje iz vojnega ministrstva živeti nekaj časa v tako nezdravih razmerah, bi postali tekom enega meseca vsi komunistk in antikristi,“
rejo sprejeti vseh bolnikov. .Vi Beogradu umre dnevno 7—8 vojakov po bolnišnicah, Katastrofa ni nič manjša od albanske“, (Pri umiku skozi Albanijo 1, 10.15 je pomrla na tisoče rekrutov, ker so bili brez opreme, brez prehrane in ker so jih gonili, kakor kako živino. Razne interpelacije Še dp danes niso mogle spraviti krivcev pred sodišče. O interpelaciji! ki so jo nazadnje zemllČ-eradniki vjjožp, smo že poročali. Op. uredn.) A
Drugi citat iz „Epohe“ od 18. t. m. (objavljeno tudi v „Agramer, Tagblatt“ od 16. t. m.)
„Decimirana generacija — od rekrutov tega leta je vsak deseti ali umrl, ali pa boleha.
Po podatkih iz Oficirskih krogov !8 letošnji konti ge nt rekrutov formalno decimiran, vsak deseti se je ponesrečil, vsled nemarnosti voj ne uprave, ki uničuje z isto lahkomiselnostjo naš narodni naraščaji kakor državni budžet.
Temu pismu .dostavlja „fEpoha“ : Ni minulo niti mesec dni, odkar smo prejeli to pismo, pa že dobivamo poročila iz vseh garnizij, da se je vpo’ klic rekrutov izvršil tako, kot je opisano v pismu. Najprej so rekrute šteli po občinah, a za njihovo 'prehrano se ni nihče brigal. Potem so jih spravili brez prevoznih sredstev na okrož ne komande, kjer so stali nekaj dni, da so bile gotove „sprovodnice“ (marš rute), ni«) pa poskrbeli ntti za kruh, niti za obleko, hiti za posjtellje, Okrožne komande so jih zbasale v hladne, celo v nepokrite vagone, kjer je naša mlada generacija zmrzovala,; Naihuj-še pa še je rekrutom godilo, ko so prišli k svojim oddelkom. Oblek© nikjer ni bilo 'pripravljene, stanovanja tudi ne, in rekruti so prenočevali po betoniranih (kamenitih) hodnikih. Hra na je bila neukusna, in premalo, postelj pa v armadi že zdavnai več ne poznajo, in letos ni bilo niti slame za rekrute. Posledice tega divjaškega po stopanja se že kažejo: mnogo rodovin že žaluje, vojne bolnišnice pa ne mo
V znamenju podivjanosti.
Da vpliva na sodnike, ki vodijo v Beogradu razpravo vidovdanskega attentata, JBalkan“ že dolgo ščuje ter namiguje, češ, kako bi izgledala taka razprava nekje v sovjetski Rusiji, Vedno govori o „črezvičajki“, o obsodbah, katere je baje izvrševala sovjetska vojska itd. S temi stvarmi hoče reči, naj se poteptajo vsi zakoni, naj se odobri postopanje nekaterih ne človeških policijskih organov in naj se vse to krona z obsodbo, ki bi bila enaka onim, o katerih ve toliko povedati današnji Rusiji sovražno časopisje. Koliko je resnice na tjikih po ročilih iz Rusije, ni vredno razpravljati. Razsodni in pošteni ljudje vedo, kako besno sovraštvo stvari potvarja in kaj si vse izmišlja, ve pa tudi to, da so vse krutosti ruske rtevoluo'je reakcija na krutosti ruskega carizma. — Ljudje krog „Balkana“’ seveda nr? so razsodni, ne kulturni in zato so začeli sedaj z nesramno persili ažo cele razprave. V Številki od srede so začeli pisati takole: „Pašič kot atentator, — Včeraj je Nikula Pašič vrgel bombo na komunističnega regenta“ —
Osebe se zamenjujejo: obtoženi komunisti se predstavljajo kot oblastniki hi spremljevalci — komunističnega regenta, kdo naj bi bil to, se ne pove,) — in ko pade bomba, se aretirajo vsi današnji oblastniki, ki pa po tej persi flaži že opravljajo pošte kot cestni pometač, sluga, dimnikar, med drugimi tudi „Kostgeber“, „oubringer“, kar so posebni: izrazi velikih (Slovanov krog „Balkana“. — V tej številki se z aretacijo konča, za prihodnjič se pa. obljublja poročilo — razprave.
Kako bo to izgledalo, si lahko mislimo. Komunistični „regent“ bo dal vse prejšnje veljake, sedaj pometače, in „cubringerj©“ postav)'f|i ob zid in ustreliti ....
S tem hoče ta divjaški list vplivati na sodnike: Pobijte politične osumljence, nadaljujte, kjer je z mučenjem nehal „kockar“ Dušan in divjak Vuk-maig da se vam tako ne zgodi, kakor mi tu pišemo! — „Balkan“ milisili, da je vse, to, kar maže, ironija ter se niti ne zaveda, da je velika, brežpri-merna nesramnost in divjaška ostudnost, r„i
Politični pregled.
Pozvani v vojsko brez vsake potrebe, v najsliabšem vremenu, transportirani kot drva, naphani pa kasarnah slabše od živine, — padajo nat ši rekruti ko snop je. Pred nekaj dnevi je vojni minister prosil svoje ministrske tovariše za dovoljenje, da dobijo rekruti prostor po civilnih bolnicah, ker so vojaške že vse prenapolnjene. Število bolnih rekrutov je prekoračilo 7000 — številka, ki se je red ko kedai dosegla v vojni'.
Malo manjše, je pa Število onih, ki so že podlegli trpljenju in preizkušnji v katero tišči našo mlado generacijo nemarno in brezbrižno poveljevanje v naši vojski: tri 'tisoč novih grobov se je odprlo na naši zemlji samo iz vrst zadnje rekrutske gleneracije ! Tri tisoč grobov! — ponovite te besede, go spod,je narodni poslanci;, vi, ki tvorite večino, in vi, ki ste opozicija! Tri tisoč grobov — kar tako za nič, brez; smotra! — Tri tisoč mladih življenj 1 je zakopanih, ne za domovino, za njeno slavo in za njeno odbrano, temveč samo za to, ker se nikdo ni brigaj in se tudi še sedaj ne briga za to', kar tvori moč naše vesele zemlje!
Mlade duše nedolžnih rekrutov šle so na oni svet s prepričanjem, da mora tako biti in zares nikogar ni v naši država da bi vzkliknil:
Ni treba, da je tako in Ijako ne sme bit'.!“
Dvoje citatov je dovolj, pripomniti pa nimamo in ne moremo ničesar.
KRALJEVINA SHS.
Po dolgem času se je vlada odločila in pozvala vse poslance v Beograd za 20 t. m, Ta dan bo spet enkrat parlamentarna, seja, na kateri se bo določil dnevni red za prihodni« delovanje narodne skupščine.
Poslanci Jug oslov ah s-i< e g a kluba so bili zadnje dni uiu-dno na delu. O njihovem požrtvovalnem delu za korist in dobrobit našega ljudstva poročamo na drugem mestu.
Albanija je prosila po svojem zunanjem ministru za priznanje Albanije kot samostojne države od naše strani Prosila je tudi, naj ime» nuje Jugoslavija svojega poslanika — pri vladi v Tirani.
P r e j $ n j a un u- s 1 i m a n a K a
ministra dr« Snaho in Karameli-medovič nista hotela več v vlado, — Turški klub se je dolgo posvetoval — koga naj pravzaprav pošlje k ministrski mizi, ker se je branil te časti že skoro vsak musliman. Po večdnevnem posvetovanju so 'dobili Turki vendarle poslanca Omeroviča in Viloviča, M bosta postala ministra.
ITALIJA.
P a š i s t o v s k i izg ,r e d i m nasilstva na Reki so pripravili ugoden teren, da Italija pod pretvezo, da hoče na Reki „upostaviti mir in red" (rujno zasede s svojimi čitami Reko, kadi varnostno službo na Reki je že prevzela italiianska brigada. Laški listi zatrjujejo, da je bil 'storjen ta korak vsled tega., ker je predsednik reš-ke republike Zanella prosil Italijo, da napravi red. Je pač prazen izgovor!
. Vladne krize v laški vladi še vedno ni konca. Pričaka e se, da bo Bonombeva vlada te dni končnove-Ilavno odstopila, ker ni nobenega upanja, da se ji posreči odstraniti ovire, ka ti samo pri dveh strankah najde še nekoliko zaslombe. Italijanski listi pišejo, da bo laško ministrstvo živelo le samo nekaj dni.
AVSTRIJA,
Kakor' vse kaže, bo Avstrija sicer dobila posojilo, toda pod okote nostmi, ki so značilne za to državo. Ceboslovaška ji bo posodila 600 mili -jdnov čehoslovaških kron, Anglija dva milijona funtov šterlingov in Francija 53 milijonov frankov, torej skupaj o-krog 187 milijard avstrijskih K. Baje ji bo tudi Amerika posodila večjo svo* to. Toda pogoji so precej trdi. To posojilo bo morala Avstrija obrestovati s 7 odstotki, Anglija bo pa poslala na Dunaj posebnega odposlanca, ki bode nadzoroval Avstrijo in bo vse njene sklepe sopöclpisoval, z drugimi besedami:- Avstrija pride pod popolno gospodarsko in finačno kontrolo drugih držav, vrhu tega pa še mora zastaviti vse dunajske državne dragocenost* kot. gobeline itd. To posojilo bode koma] zadostovalo, da Avstrija krije letošnji defioit državnega gospodarstva. Zunanji svet pač hoče, da Avstrija obstoji ker to zahtevajo Francozi, kadi boje se premočne Nemčije, alto bi se j, pridružila Avstrija. Toda že sedaj zatrjujejo nizozemski listi, da bode to posopio sicer za hip ublažilo obupne razmere v Avstriji, toda za to države je samo en lek: Razdelitev!
ANGLIJA.
Irska i n Indija sta za An-g to dva trda oreha. Anglija je sicer dala Irski svobodo in ravno o tej sriH bodi se je dne 17. t m. razpravljalo v angleški spodnji zbornici. Ob tej priliki je imel Churchill znamenit govor, v katerem je zagovarjal sklenjen do govor med Irci in angleško vlado ' S to pogodbo niso zadovol.ni ne Irci in tudi ne angleška vlada, kajti prvi te* de, da se „im je dalo 'premalo, drugi ' pa, da je angleška vlada šla preda -leč. Zdi se, da je spor med irci m Anglijo, katerega je poostrilo dejstvo*
E
3
« |-
:: T
da v vlado ìrské ni hotel vst miti vo ditelj Ircev De Valera, precej nevar -nega značaja. Drugo vprašanje, ai dela Angliji silne skrbi, je vprašalne ne odvisnosti Indije. Prebivalstvo Indijo zantova z vedno večjo silo popolno neodvisnost od Anglije. Po vfsej Indiji vre Ljudstvo na zborovanjih hrupno zahteva popolno ločitev od Anglije in eureka pokorščino angleškim civdnmi .n vojaškim oblastim. Tudi tozatlevuu se vršila pr.ed dnevi v angiešta spodnji zbornici ostra debata, v katero ]!: med drugimi posegel premier — Lloyu George ter podal sledečo izja vo: „V imenu vlade našega kralja in cesarja izjavljam, da angleška vlada ne bo pod nobenim pogojem zapustila Indile in tudi ne bo dopustila, da bi bile 'skrajšane pravice našega kralja in česanja nad Indijo. Za slučaj, da Ann/ija izpusti iz rok svoje vajeti nad Indijo, bi tamkaj nastala zmeda.“
Beležke.
Tudi med malo antanto se pri -pravi a spor po načinu procesa, ki se je že izvršil med veliko — radi politike proti Rusiji, Danes je popolnoma ja sno. da bo prva naloga genovske konference ureditev odnošajev Evrope — pit)!i Ruspi. Za pametno, kulturno pot je Anglija, proli njej pa Francija, m naši nesrečni zunanji politiki, ako jih smemo sploh tako imenovati, ob vsaki prikladni ali neprikladni priliki povirje o, da moramo iti za Francijo — četudi pri vsakem koraku kažejo, da so j m pojmi o zunanji politiki strahovito zmedeni in nejasni, V, Genovi stopi Rusija aktivno v evropsko politiko. rusk a politika čehoslovaške republike se že davno giblje racijonalnim in realnim potem/Zatajevati sovjetsko Ru-sbo je politična kretnja slična noju, ki skriva glavo v pesek, da ne bivi-dei, kar ne vidi rad ali česar se boji. Tu gredo pota male antante narazen. Češka je že dve leti v trgovski zvezi z Rusko in dr. Beneš zastopa stališče da se sovjeti ne priznajo samo de iaeto temveč tudi de jure kot vlada • Naša in rumunska politika je pa temu nasprotna. Odpor Rumunije bi se še dat razumeti ker je tu vprašanj® Bes-araoije, ki se še ni razčistilo, beograi sza politika pa nima nikakoršne stvar ne podlage, temveč je popolnoma pod uplivom raznih političnih Cičikov in Hlistikov in vrh tjega še z nepojmljiv vo trdoglavostjo računa in tudi dela za obnovo carizma. Dovolj dokaza so znana razkritja „Manchester Guardi -ana“ o nameravani vojaški inferven -ciji države SHS proti sovjetom za carizem Temu razkritju se še nikdar in nik>er ni oporekalo. — Vprašanje ruske Dolitike privede lahko do krize v mali antanti. Nasprotja so velika, morajo se razčistiti, Cehi so preveč realni, da bi se spuščali v kako krpa-njo, potrebno je,"da se ruska politika pri nas spremeni, saj zahteva to tudi 90% naroda.
Pašič — beleži. Iz Beograda poročam zelo zanimivo in še bolj ginlji-vo dejstvo, da ie Pašič med razgovorom z dr. Otokarjem Rybar pokazal veliko zanimanie — za železničarje. Ko mu je dr. Rybar govoril o strašno bednem položaju, si je Pašič začel neka' beležiti. Ko so bili železničarji sami pri njem, je samo poslušal ter dejal, da se bo vse — uredilo, danes pa — beleži To mu na ne pride na mi -sel, da bi pogledal v spomenice železničarjev, katere razjeda prah beograjskih pisarn in beograjskega nereda.
Na razpravi vidovdanskega atentata je dejal branitelj odvetnik Grebe nao tudi to-le: „Kar se tiče diktaturo proletarijata vam povem, da je to sistem komunističnega vladanja v prvih dneh, dokler se n'e spremeni družabni red, Diktatura je pa 'pri vseh neiz-begljiva, ki vladajo. Nam se' toliko govori o demokraciji, v resnici pa živimo v diktaturi, saj so vendar „obznane“, izgon 59 narodnih poslancev, in cela vrsta drugih stvari — čisti in pristni diktatorski akti“. — Besede so jasne, pa kaj pomaga, ko se od mnogih strani ala list „Balkan“ mnogi brezvestno in divjaško odvračajo od jasnosti in poštenja.
Iz počasnosti beograjskih uradov se norčuje celo zagrebška policajdemo kratska „Rijoč“, ko objavlja nas'ednji slučaj: Znana ie po celi naši kraljevini afera z neeksplodirano avstrijsko granato v Pozoriški ulici, ki jè nagna
la prebivalcem te . ulice toliko strahu, dokler je niso izkopali in jo pognali v Donavo. Ta slučaj je bil povod, na so začeli govoriti o nerazpo-čenih avstrijskih granatah tudi šfe na drugih krajih ter koncih Beograda, — Eno tako granato so v govorici odkrili tudi nekje’ pod stolpom Vaznesenske cerkve, Odkar se je začelo govoriti o tej granati, so živeli svečeniki tega hrama božjega v vednem strahu, da se granata naenkrat ne razpoči, podere cerkev in pokoplje pod razvalinami — vse pope. Največ strahu pa je prestala duhovščina, ko je javil kralj Aleksander, da obišče ravno to cerkev ob priliki zaroke ž rumunsko princeso. — Popje so javili celo granatno opasnost šeiu javne varnosti, naj vendar stori vse korake, da se ne pripeti kralju ka iv a nesreča. Ko je odšel kralj nepoškodovan iz cerkve, so zaprosili starešine cerkve vojnega ministra, naj ocF-strani vojska to grozno granato. Vojno ministrstvo pa, mesto da bi takoj šlo. na delo, je izjavilo, da ta sfvar — ne spada v njegov delokrog in je odsto -pilo ceio zadevo ministrstvu socijalne polj'tike. Socijalna politika je poslala akte o granati ministrstvu za notranje, a to mestni upravi, naj ona ukre -ne vse potrebno. Ko roma ta akt ocl enega urada v drugega, a vernikom grozi neprestano granata, se je ponudil ravno isti vojak, ki je izkopal granato v Pozoriški ulici, da poišče ' za nagrado 10.000 dinarjev še to granato pod zvonikom in jo požene v Donavo. Sedaj je pa vprašanje: Ali bode pristalo cerkveno starešinstvo na to ponudbo, ahi bo pa rajši počakalo, da reši zadevo med dnevnim trepetom duhovščine ter vernikov eno izmed ministrstev.
Ena generalska. V salonskem vozu ekspresnega vlaka je pridrčal 7. t. m. v Vinkovce bivši vojni minister general Zečevič — ter obtiičal v sneženem zametu. Že to ga je dovolj jezilo in ko je bilo treba zamenjati stroj, stroja pa ni. bilo, je poklical vodjo kolodvorske policije, ter mu dal nalog, naj takoj aretira šefa 'postaje in pa šefa, kurilnice, zdela sta se inu menda kriva eden za sneg, drugi/1 pa zato, da ni toliko strojev, kot bi jih kdo rabil. Da ni pristopil delegat beograjske železniške direkcije in pomiril razjarjenega generala, bi oba Šefa romala v zapor. Kakšno oblast si domi šli a tak general in kako se more kot bivši, torej neaktivni minister, voziti v salonskem vozu, je uganka in sicer ena od mnogih,
Učitelji ne dobivajo plače.. Stiskanje finančnega, ministra v naslednjem času,,dovaja prav čudne pojave. Da je državna administracija povsod na vseh koncih in krajih, zelo slaba, ž'e itak vemo. Vsak 'dan imamo za to na sto in si» primerov in sedaj Čujemo, da občujt jo to tudi učitelj. — — Učiteljsko udruženje iz sreza Krive Polanke, okruga Kumanovo je poslalo prosvetnemu ministru brzojav, da učiiei.stvo ni dobilo ne plače za januar^ ne za februar in da mora zapustiti službo, Če plača tako? ne pride, Sicer pa morajo imeti itak 'dosti kredita da so lahko tako dolgo čakali- — Priporočamo našim učiteljem 'de mokra lom, da pokažejo potrebo in u-pravičenost centralizma s tem, da gre do nekaj časa v južno Srbijo služit.
Dnevne novice.
Posl. Žebot je vložil 16. t. m. na ministra vojne in mornarice upit radi prepovedi čitanja naäfh slovenskih in hrvatskih listov v posameznih vojaških garnizijah. N. pr. v Valjevu in Subotici so posamezni komandanti pre povedali vojakom naročevati in čitati .„Stražo“, „©lov, Gospodarja“! „Slovenca“, „Novi čas“, „Mladost“, „Slo-bodui dom“, Narodno Politiko“, „Hrvatsko Obrano““ itd, Interpelanl) pov-darja, da je v čehoslovaški republiki vojna uprava celo ustanovila čitalnico za vojake in je v teh čitalnicah u-vedla celo razna predavanja in tečaje. Pri nas v Jugoslaviji pa se še celo vojakom prepoveduje za lasten denar naročevati novine, Vpraša voj’ nega ministra: Kaj namerava učiniti, da se v bodočo take staroveške in konservativne odredbe posameznih ko mandantov ne bodo več dopuščale. — Vojakom, ki itak dovolj trpijo, se naj gre na roko, a ne, da se jih celo v takih rečeh preganja,
Posl. Pušenjak je vložil upit ita ministra trgovine radi ureditve in izpopolnitve merosodnih uradov v o kr . glavarstvu Ljutomer, nadale upit na ministra socijalne politike radi nad -pregleda vojnih invalidov v okraju Šoštanj.
Poslanec Drofenik zasnežen. Že drugokraJt je samostojnega poslanca Drofenika zasul sneg. Koncem januarja se je vozaril po Makedoniji in lam ponujal slabostojno robo. V Zaje-čaru ga je zalotil sneženi metež. Komaj iti komaj se je izb a sai. Pretekli teden se je iz Slovenije vozaril v Beograd, In zopet ga je doletela sneženo mrzla usoda v Slavoniji. Gelih 48 ur je bil na železnici v najhujši zimi.
Ženitev v hiši Pucelj. Bivši zadružni revizor in sedanji načelnik mi nistrstva poljoprivrede i voda gosp. M. Stibler se je zaročil s hčerko ministra Puclja. Poroka bo še v letošnjem pustu. Pravijo, da dobi Stibler del provizije, pridobljene pri kupčiji z voli in konji iz Nemčije kot doto. Ko Pucelj ne bo več minister, bo Stibler .zapustil Beograd in so naselil v Sloveniji. Bilo srečno!
Flei*e—Cvetkovič. Nedavno se je mudil ptujski okrajni) šolski/ nadzornik Flere v Beogradu in sicer ob priliki sestanka šolnikov, glede 'novega šolskega zakona, Flere je zastopal stališče,, da je velika večina Slovenije za to, 'da se ukine verski pouk v šoli. Radovedni smo, kdo mu je dal pooblastilo, da je smel tako lagat/ — Srbijanski učitelji so prekrstili Floreta v Cvetkoviča. Pedagoško društvo v Beogradu pa je g. Cvetkoviča imenovalo častnim Člančm. Ptujski kultu-robojnik Flere—Cvetkovič postaja sla ven! —
Moderna vtzgoja mUadine. Mjenda je to najmodernejša vzgoja šolske mia dine, da da učitelj vsakemu šolarju kako žaljivo ime. Vsaj tako dlela nad-ueitel' na Gorici 'pri Rečici, Valentin Polko. In posledica? Sodarji sa radi tega večkrat stepejo do krvavega. — Starši so jako ogorčeni, in Če sé bo to nadaljevalo, ne bodo pošiljali otrok v šolo. Veseli bi bili, da bi že enkrat odšel od nas nepriljubljeni,, izza vojnih časov osovraženi Zdravko. V Prekmurju je praznih dovolj mest in v Makedoniji, Se bolj nazorno podiš čuje nadučitelj v Rečici, Branko Zemljič. S pestjo ubija svojo učenost otrokom v glavo. Ali mogoče za tp, ker so ubogih in ^klerikalnih“ staršev? Mogoče je to sokolska vzgoja!?
O tem naj sodi višja šolska oblast. — Mogoče dobi Sokol brat) Branko oelo pohvalo in priznanje, Mi mu želimo, da avanzira zopet nazaj, v hribovsko Solčavo ali pa med Arnavte, Ce bo še dolgo rogovilil s svojim sokol štivom po Rečici, bomo prinesli par prizorov iz njegovega prejšnjega učiteljskega delovanja, ki bodo neprijetni njemu in šolski oblasti.
Bolnice so prenapolnjene, pa tudi drugače v slabem stanju, minister zdravja nima kredita, finančni minister ne da, samo za botane Wranglov-ce je še tokrat plačal, samoupravne bolnišnice je pa odpravil z obljubami. Za sebe in tu,ce ima, naši 1 udje pa zmrzujejo na cesti! .V Zagrebu sodne 16. t. m. zvečer na maksimirski cesti policisti pobrali človeka, ki je bil že na pol zmrznjen. Spravijo ga na pr ’ vo l olici.sko stražnico, službujoč policijski uradnik jih pa pošlje v javno bolnico. Človeka pripeljejo tja, bolnica polna do zadnjega kotička, hajđ zujim nazai na stražnico. Uradnik jih pošlje v drugo bolnico zabiči jim pa, naj ga ! ne privlečejo nazaj, če bo bolnica pol- j na, naj ga kar na hodniku ali v veži > pusti o ter odidejo. Policisti so tako i sforili, človeka so pa zjutraj v veži i bolnice usmiljenih sester našli do do- \ bra zmrzlega Sedaj se poizveduje — j policaji trdi0o, da so tudi v te„ bolni- j ci vprašali, če jo prostor, in ker se ie zanikalo, so pač storili, kakor je urad nik naročil. Ne znajo pa povedati, s kom so govorili in tako bo stvar — „brez redmetna/ kakor človek, ki je v današnjih socijalno prosvitl'enih časih v veži bolnice — zmrznil.
Najnovejši podatki o ljudskem Štetju. Številke, ki so jih dosedaj prinašali razni listi o številu prebivals/ va v Jugoslaviji niso točne. Eni so poročali, da je 12%, drugi 18, drugi zopet samo 11 milijonov. Po najnovej ših poročilih iz uradnega vira imamo
, v. posameznih pokrajinah sledeče šte- • vilo prebivalstva : Srbija ■ 4,179.679 ; ; ‘ : Crna. gora 192.010: Bosna in Herce- • s govina 1,870.5.18. Dalmacija. 329.070; : ■ Hrvatska in Slavonija 2,581.850}.' Mied' jimurje 96,945; Otok Krk 20,919; Slovenija—Prekmurje 1,056.484; Banat 582.552; Bačka in Baranja 791.770. Torej imamo celokupnega prebivalstva v naši držav-i 11 milijonov 730,000.. Zemlje ima Jugoslavija 247,962 kvadr.. kilometrov in sicer pride na 1 kvadr* kiJomeier prebivalcev: V stari Srbiji 53, v južni Srbiji 32, v Črni gori 18, v Bosni in Hercegovini 36, v Dalmaciji 52, Hrvatski in Slavoniji 60, Med jimurju 130, Krka 48, Sloveniji in Prekmurju 68, Banatu 50, Bački in Baranji 80. Glede obljudenosti je torej na prvmm mestu sosednje Medji-murje, na drugem Bačka in Baranja,, na tretjem pa naša Slovenija, na žad njem pa naša Crna gora.
Za župana v Račjem pri Mariboru ie bil namesto odstavljenega socialista Kobana izvoljen z večino glasov naš somiš/enik g. Andrei Stern, dò-sedanji L svetovalec. Zad. svetove 1-oa ’e izvoljen (v ožji volifvij g. b tei am Pa n ma n, pristaš JSDS, vsekakor pa mož-poštenjak Tako je občina Rač,e krenila na pravo pot. Čestitamo.
Obsodba tuzlanskih rudarjev, —
Dne 17. t. m. je bila končama razprava proti rudarjem in izrečena obsod-
ba.	Karl Železnik je bil obsojen na 1 leto težke ječe, poostrene z mesečnim postom; Osman Djulovič in Sima iTopalovič — vsaki na 15 mescev; Ju-rij KeroŠovič, ki je ubil žandarja Re-ljiča, je obsojen na vešala; Fr, Marič in Mijo Tomič — vsak na 1 lefp ; Iv^ Bračun in Marko Fiedles, vsaki na
10	mescev; Božo Mikič in Ivo Marjanovič na 2 meseca; Simon KisiČ na 5 tednov; Miji Iličič, Božo Mandič,, Milan Ivoša in Marko Marjanovič — vsaki na 1 mesec.
Naši novi konzuli. Imenovani so na na novoosnovanih konzulatih sledeči konzuli : V Celovcu je postal generalni konzul dr. Vojislav Račič, bivši konzul na Krfu, generalni konzul v Varni (Bulgaria) A. DonoviČ, za generalnega konzula v Milanu Lj„ Bojovič. V Pečuh pride za konzula Filip Dobričič, za generalnega konzula na Kri Fotiie Stanojevič. Aleksander B. DordeviČ je imenovan svets « i kom pri poslaništvu v Atenah, Med ravnokar označenimi novoimenovanci ni nobenega Hrvata ali Slovenca, —
Kdo pozna našo zunanjo politiko, na rabi k tej notici nobenega komentarja*
Tobak in cigarete. Pri nas raste najboljši tobak, kadijo se pa najslab* še cigarete. Bosanski tobak, nekdaj po svetu znan, je tako slab, da se komäl puši. Vse vrste tobačnih izdelkov so našemu monopolu v sramoto. Naša država izvaža tobak na Poljsko, v Češko in Nemči o in ko se tam naš tobak predela v cigarete, potem- se vidi, da na Češkem in Nemškem znajo delati ci garete, pri nas pa ali to nočejo, ali pa ne znajo. Tudi Bolgarija ima pre -ce: tobačnih tovarn, materi al bo našemu enak, izdelki so pa kvalitativno mnogo boFši od naših. V tobaku na]-demo že vse mogoče, les, papir, niti, svinec in še kaj hu šega, kakor pred-: kratkem v Sarajevu. Državna tobačna uprava dela površno ter hlepi samo za rehkim pro itom in če bi so Tudie tudi zastrupljali pri tem. Imamo sicer, tudi ministra za narodno zdravje, pa bomo dolgo čakali, da se pobriga tee si ogleda tobačno produkcijo v državi. Malo več pozornosti so posveča sam» „ministrskim“ cigaretam, za druge je pa vse dobro.
Ce seljak proda dva jajca, lahko plati sve poreze! Gospodje demokrati so pri nekem posvetovanju v prosvetnem ministrstvu pretekli teden eno glasno izjavil!, da „če proda kmet 2 jajci, lahko s tem skup.čkom 'plača vse davke“. Take nazore imajo demokrati o kmetih. Ali ni to zloba? V oe
11	Sloveniji in Hrvatski ga ni kmeta,, ki bi plačal tako nizki davek. Na tisočo jih danes ječi pod grozninR davčnim: bremeni, ki jih je naložila sedanja vlada, v kateri so slovenski sa mostojni izdajalci in njih srbijansM zavezniki se še norčujejo iz nas! t-v To presega že vse mere hudobije!
Ob volitvah obračunate s temi hu dobci.
Pogoji za švicarski kredit Jugo-» slavi ji. Švica hoče skleniti z Jugosla* vij o in Romunija kreditni sporazumi
- pod pogojem, da se porabl jen deltega kred#' za nabavo blaga v, Švici. Uredil 3^; znašal/ 50—60 milijonov irankov^,(Jugoslavija bo morala bar ročili v ;švici lokomotive in električne stroje. Kot garancijo za kredit bi dala Jugoslavija državne papirje in ži-; io.
Vendati* smo šimlna genili ! Tistega, k je v. blatu obtičal ter ni mogel v 4 mosci h iz Gör. Radgone v 3 ure oddaljeno selo. Nič ni pomagalo, da smo celo-javno v „Straži“ kričaii nanj ter mu prav glasno rekli „jdiijo širni“. Morali smo nart njega poslati posebne : ga sela, ki bi ga opomnil na njegovo dolžnost, 'da da nazaj, kar je dolžan dati, namreč od prireditve 2. oktobra 1Ö21 preostale vstopnice ali takso, ki smo jo plačali. Pa ni maral ne enega ne drugega. Izgovarjal se je, da davčna oblast ne izpusti iz rok ničesar, kar j: pride v pest. Ker nižji ni ničesar -opravil, pa smo poslali višjega.
' Odbornik sam je šel v ledenem vremenu, da reši, kar se da rešiti. Približno 300. K pustiti — meni nič, tebi . nič — ©rarju, se nam je zdelo škoda. Ko je odbornik uradniku razjasnil stvar, je začel ta: brskati po predalih iu je slednjič komaj našel v zaprašeni omari svitek naših preostalih vstopnic ter mu jih je izročil. Tako smo vendar enkrat prišli do svojih pravic, uradnemu Šimelnu pa želimo malo več f: c življenj a, sicer še pogine v tej zimi.
Beograjski trgovci so v veliki', zadregi. Reelni in solidni niso nikdar bili! Kopičili in naročevali so blago, kjer se je le dalo, in tako so tudi 'na 1 Češkem naročevali Mago vi velikih množinah, sedaj pa ne vedo, kako bi plačali, ko se je češki denar tako dvignil. Najbrž so mislih, 'da bo vedno tako, koi je bilo po reobratu. Tedaj so preplavili pnečanski svet in pokupili so vse, kar se Je le dalo, ker so bili prepričani, da bodo državniki, ki so z Čaršijo v najtesnejši zvezi, u-ničili narodno premoženje „jhovoosvo-! ibojenili“ krajev* Toso 2) izmenjavo kron v, dinarje tudi temeljito uredili. I To jih je tako zapeljalo, da so začel j misliti, da bo vedno tako, — in danes ne vedo m kod ne kam. Poslali so t; neko deputacijo v Prago, da se tam pogaja s češkimi industrijalci glede I odloga plačil,
Silna zima v Beogradu. Od 5 do I S. februarja je v Beogradu padlo to-I liko snega, kakor ga že desetletja ni bilo. Tramvaj]’ je zastal več dni in še danes 14. februarja po stranskih uli-/ cali radi zelo visokega snega, stoji, [trii«0 so polne snega, ker v Beogradu ni običaj, da bi sneg vozili proč, Prebivalstvo, posebno tisoči in tisoči ubožnih trpijo hud mraz, Temperatura znaša zadnje dni 20—25 stop, pod nič-
lo.	Kuriva primanjkuje. Sani Beograj .Sani ne poznajo. V globokem snegu (vozarijo samo „sa kolima“.
it odmetniku tir* Vukašinu klor -feovtou, ! omunistu, ki se skriva po črnogorskih' gozdovih, krožijo najrazlič-ne.šo vesti. Enkrat govorijo, da je že ' davno v Albaniji, Italiji, drugič spet,
! 'da se je predal na milost in nemilost državni oblasti, sedaj pa čujemo salme Crnogorce, ki se oglašajo celo po
listih', da je dr. Markovič še vedno v Crmgori in da često prihaja v vasi v spremstvu dveh ali treh ljudi ter da je s prebivalstvom v zelo dobrih odnoša-jili Kot medicinec in tudi kot živino -zdravnik stori ljudem zastonj mnogo dobrega in ker nikdo ne sprejme plačila, :nu seljaki že iz hvaležnosti 0-skri ijc vso, kar potrebuje. Nikomur ni v ntidkgo, ljudje so mu hvaležni in tudi na druge odmetnike zna vplivati, da ne vršijo kake sile ali celo zločinov nad (prebivalstvom. — Iz teh poročil -g razvidno, da bo lahko še dolgo v Crmgori, gotovo dalje koi. kale ne kulturni pandur.
Po sneženih metežih in, burjil kj je divjala zadnje dni ob Jadranu, je zavladate sedaj po celi Dalmaciji ved ro, jasno in lepo Vreme s primerno temperaturo.
Lepa in raznolična karijera. Najprej linancar, potem komisar finančne in policijske železniške kontrole v Sarajevu, Milisavljevič je bil začetkom tega leta imenovan okrožnim predstojnikom L razreda v Žepču, , kjer je svojo službo že nastopil. Iz finan-carja postali politični uradnik. višje stopnje se da samo pri nas, ker imamo toliko vseznalov. — seveda, samo iz gotovih krogov — in centralizem je že za to potreben, da se vsestransko uporabni ljudje tudi vsestransko udojstvijo.
Zopet eden. Jugoslovansko poslaništvo na Dunaju je imelo v svoji sredi legaci,jskega tajnika St. Pelivan novica, katerega so pozvali radi raznih nerodnosti v Beograd. Kot nalašč pošiljajo iz Beograda v inozemstvo kot naše zastopnike nekvalificirane, nevredne in neredne ljudi.
Goljuf v ministrstvu socialne po litike. Tajnik) v ministrstvu Milan Simič ie ogoljufal zemunskega trgovca za 20.000 dinarjev in pobegnit. — Policija ga je izsledila in predala sod m roki pravice.
Osveta» Sibeniški policijski komisar Robca je odpustil iz službe za-nikarnega 'policaja. Stražnik pa tega slovesa ni prenesel mirno, ampak jé ustrelil komisarja v svojem stanovanju.,	/	" , Y
Tihotapca zlata iz boljših slojev. Odvetnik Potočnjak iz Novega Vinodola m Silvij Rubinič iz Reke sta se pe bala na avtomobilu proti Novi, kjer i-mata svOjO posest. Pri tej priliki sta vzela seboj kot spremljevalca nekega voja&a graničarja, ki je navaden po -spremljevalec do demarkacijske črte in dooiva zato dnevnico 15 dinarjev. Ta dva vgeraj omenjena gospoda pr sta se hotela pokazati kot posebna kava -lir'a in sta podarila vojaku spremljevalcu 100 dinarjev v trdni veri in v prepričanju, da ju ne bo pregledal na , demar.lcaoi„ski črti, Ta radodarnost go spodov pa se je zdela stražniku vendarle sumljiva in je posvetil potniko -ma več pazljivosti, kot bi bil to storil sicer in zapazil, da vozita gospoda s seboj zlato. Ko se je bližal avtomobil demarkacijski črti sv. Ane, pozval e graničar še dva vojaka in zahteval oi radodarne gospode, da se podasta iz avtomobila na obmejni urad. Gospoda sicer toga nista rada storila, pa sta
se vendar morala konečno udati. Na' potu v urad sta spustila tihotapca z lain na Ha v nadi, da. bosta vsaj na la uačm otela sebe in zlato. Vojaki pa so zapazili ni.un manever, ju aretirali, zlato pa zaplenili.
Nos, usta in ličeca je obgrizla podgana po noči 6 mesečnemu otroku splitskega policijskega organa Matije Eterovi ča. Otroka so prepeljali v bolnico.	m
Parobrod „Dubrovnik“ ponesrečil. Dubrovniško papoptovnq društvo jo kupilo pred kratkem na Angleškem veliki parobrod „Dubrovnik“, ’ki je bil 'določen za levanfcske plovbe. Zadnje dni so divjali po Jadranskem mor ju siloviti viharji in pri tej priliki je potonil „Dubrovnik“ v Ortantskem zalivu. Posadko so rešili,
Redek slučaj sainoumora. Vi žan-darskem zaporu v Splitu je ustrelil samega sebe žandar Jurij Omč.kus. — Ovadil ga je umirovljeni orožnik D žepi ni, češ, da je blebetal v pijanem stanili v neki krčmi proti državi. Ko je bil Omči k us že mrtev, só dognali, da je Lahon Džepini nepošten star 0-vaduh )ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine in' je tudi tokrat ovadil Omčikusa neosnovano. Po smrti nedolžne žrtve podlega ovaduštva, je začelo državnoj pravdnišfjvo zasledovati barbarskega ovaduha.
Poštenemu najditelju. Dne 16, februarja je bila izgubljena profji večeru na poti iz J arenine v Maribor rdečkasta koca. Pošten najditelj se naproša, da odda najdeno proti dobri nagradi v uredništvu lista.
Vajenca iz poštene hiše, ki je dovršil nekaj srednih a]& meščanskih šol,sprejme takoj tiskarna sv* Cirila v Mariboru.
Vrednost denarja. Ameriški dola< stane 303!4, francoski frank 26,60 naših kron Za 100 avstrijskih kron je plačati 5 do 5,05, za 100 čehoslovaš -kih kron 585 do 587, za 100 nemških mark 153% in za 100 laških lir 1495— 1500 jugoslovanskih kron, V Curihu znaša vrednost naše krone 1,65 centima. Od zadn ega poročila je vrednost naše krone ostala nespremenjena,
Iz Maribora.
Slovesnosti zaroke našega kralja z mm unsko kraljičino Marijo dne 22. t, r\ se bodo vršile v Mariboru 00 sledečem sporedu: Ob 9. uri predo,.», dne 21 topovskih strelov, Prebival},.' j Ufi j razobesi zastave. Ob 11. 'in oo * potone v stolnici slovesna sluSta lo-ž nato dedliran*e čet, popolini' pa oi 15. do 17. ure koncert vojaške godbe na prostoru pred grajsko kletjo. Zvečer naj bodo razsvetljena, vsa poslopja.
Poročil se je včeraj v nedeljo popoldne v magdalenski farni cerkvi g. Gustav Obiak, strojnik Cirilove tiskar ne, a, gdč. Penco Zagovec, posestnikovo hčerko v Studencih ob navzočnosti številni ; prijateljev in tovarišev. Bilo sreči o!
G, Voglar v stopah. Kakor znano je g Voglar glasoval proti volji slovenskih profesorjev za centralistič-
no izenačenje šolstva. Radi tega pro* svetnega ujedinjenju na platformi sko rajsnjega anahabteU|zma |e profesor* ski zbor v Mariboru fe Ptuju oštro kritiziral in obsodil Voglarjevo kleče- v plaznost iz strahu, da še mu prevrne ravnateljske korito, ako bi glasoval prot. centralizaciji šolstva. Posebno 0-stre. so letele na Voglarja iz ust njegovih mariborskih kolegov, na zborovanju v soboto. Voglar' se v svoji o-mejenosli nifi hraniti ni znal, ampak pokorno sprejel zaslužene lie/to. Vo-glarjevo glasovanje bo obsojeno Še po drugod, nakar ga bodo kronali z nezaupnico.
Polieajdemokrat in socijalpatrijot -- družba: dr. Irgolič in kompanjon. Slanovec, Kakor znano, sta kupila da mokrat Irgolič in socijaldemokrat Sla novec lesno industrijo Antolič—Tominc. Na zunaj sta nastopila kot kupca Irgolič—Slanovec, na znotraj pa sta še pritegnila v svojo sredo nekega Bobina. Ko sta postala Irgolič in Slanovec pravomoćna lastnika podjetja, pa že začenjata s parcelirano razprodajo ki jima bo vrgla milijonske do bičke, Da ima pri tem mastnem zaslužku svoje prste zraven že večkrat na časti ošltrafofani in kot tak javno, ožigosani dr. Irgolič se ne čudimo, da pa zagledamo v kapi alisLični mia ki tudi ..čistega“ socijalpatrijuta in mestnega '-svetnika Slanovca, pa se res Čudimo. Policajdemokratska	ka-
pitalistična kuga je vedno najbolj nalezljiva za najbolj goreče socijalpatri-jofe.
Šoštaričev „Merkur“ v -konkursu. Trgovec Šoštarič in drugovi so zasnovali neko trgovsko družbo „Merkur“, ki je nakupita za veliko milijonov manufakturnoga blaga na Češkem in bàj’e tudi v Italiji že lansko leto. Tega blaga pa ni plačala. Med tem je vrednost naše krone vedno bolj padala v vrednosti a vrednost ita lijanske lire in Češke krone je poskočila za skoraj 200%. Šoštarič, oziroma „Merkur“ bi moral sedaj plačati svoj dolg, a trdi, da je insolventen, ker baje znaša vrednost blaga samo 5 milijonov kron, dolgovi, pa znašajo 20 milijonov. Poleg tega družba „Mer kur“ baje niti protokolirana ni, „Merkur“ ponuja v poravnavo samo 20% dolžne svote. Ali bodo upniki na to pristali, se ne ve. In če til ml vpraša li g. dr, Sernieca, kdo je kriv, da je Šoštaričev „Merkur“ na polomu, bo zopet rekel: „Krivi so klerikalci in njihovi zavezniki!“
Kdo |e kriv draginje? Trgovec g. Šoštarič, občinski svetnik mariborski in prijatelj dr. Serneca, prodaja danes blago za 100 do 200 procentov dra žje, kakor pred novim letom. Kdo je kriv, da je g. Šoštarič svoje blago tako neusmiljeno podražil? G, dr, Ser-neo bo seveda odgovoril : Krivi so klerikalci in socijalni demokrati in nar, socijalisti, samo demokrat Šoštarič je pri tem čisto nedolžen. O ubogi demokratski Šoštarič, ki so, mu ti preklic ani klerikalci in „njihovi zavezniki“ zakrivili, da mora zdaj suiaijo pru d;-jati po 1200 K in še više, ki ga. je pred novim letom lahko dal po 400 K. G. dr. Sernec, pojdite vendar k svo-
Gladiatorji.
Druga knjiga. — Anteros.*
(70. nadaljevanje.)
Ranjen, premagan, ločen od dobrosrčnega Licinija in bolj ko k e daj od-Hal en od svobode je bil Eska v res -niči vsega pomilovanja vreden.
Besedilo stave je dalo tribunu pravico do življenja in do osebe njegovega nasprotnika in Placid ni bil člo -vek. ki bi se bil iz nepremišljene velikodušnosti odpovedal takemu dobit -ku.
Nasprotno, — za vsako ceno ga je Hotel imeti. V Britancu je videl upo -mono sredstvo za dosego ciljev, ki jih mu je zapeljiva podoba Valerijina delala dan za dnem mikavnejše —.	S
pomočjo svojega novega sužnja si fe ftofel' pridobiti naklonjenost nje, ki je odina dhšedai zavladala nad njegovim nOUaitmi ivim in sebičnim sroam.
' ‘Vid.ub temu pa nikakor ni kazal ljubeznivosti svojemu ujetniku, niti
f Bog sovraštva v grško-rimskem bajeslovju,
mu ni lajšal suženjstva. Težkih del Eska zavoljo svoje rane sicer ni mogel otpravljati, toda za vse druge, tudi najbolj ponižujoče posle ga je tri -bun brezobzirno uporabljal.
Zares, čisto drugačna je bila njegova sedanja*usoda v pr meri z življenjem, ki ga je imel pri velikoduš -nem Liciniju, in br.dko je čutil plemeniti Britanec svoj lizpremenjeni polo -žaj.
In podlegel bi bil vednemu zbadanju, žalitvam, sirovostim in svo j dušni bridkosti, da ga niso držale po koncu besede, ki mu jih je pred par dnevi Kalha tako prepričevalno govoril, in ki je vanje, se mu je zdeio, tudi Mariamna verovala. Kalkove besede so dihale up in tolažbo tudi v n a hujših nesrečah, kar jih je nalagalo življenje —.
In Eska je nosil svoje breme mirno, molče, potrpežljivo, — Četudi je tlel skrit v iregovem srcu ogenj, ki bi z njim častiti.ivi njegov učenik nikakor ne bil zadovol en, — ogenj, ki je le čakal na priložnost, da se razvname v požar, tem nevarnejši, kolikor dalj časa je bil šiloma zadržan,
Z zlobnim dopadenjem, priro'enim njegovi naravi, je 'dajal Placid Britan-
cu ravno taka naročila, ki so ga stalno vezala na njegovo bližino. Dobro je delo njegovemu, samoljubju, da je i -mel vedno pred očmi orjaško postavo, ki .,o je premagal. Tudi je s tem nudil svojim številnim prijateljem in gostom in klientom priliko, da so se porazgovarali o njegovem junaštvu in o h egovi izurjenosti in proslavljali njegovo zmago nad silnim sužnjem.
In tako se je zgodilo, da je Eska pripravi,al nekega dne kopel za svo lega zapovednika in ves zavzet začul ime, ki mu je bilo neprestano v spo -
°1 Tribun je sedel v sosednji sobi v ta nem posvetu s Hipih, boiteenim ličite,nm, ter Damasipom m Oarsesom.
Eska se je preplašil in vsa kri mu ie sinila k srcu.
— Mariamna —.“ Zares. Zopet ?e ČuJ to ime, Oarses je nekaj zašepetal in tribun se m polglasno m prav hudobno nasmejal.
Ni bilo dvoma — mislih so, da so sami. In res fe Eska danes bolj zgodaj ko navadno pripravljal kopel m mazila in dišave in krtače m drugo orod e, ki ga je rabil razkošni Rim ljan pri umivanju. Kopalna soba je bila poleg Placidove zasebne sobice, —
kjer ie sedel s svojimi zaupniki pri posvetu. Težek žameten zastor je ločil oba prostora —.	.. . .
Izgubljen v svoje otožne mis,.:	je
Eskr- dal e nego je bilo treba obsedel med toaletnimi pripravami svojega go-sooaar a in še le Mariamnino ime ga ie zuramilo.	. . ,
Razburjen in splašen si je komaj upal dihati, — Previdno je zlezel k težkemu zastoru in napeto poslušal, ^ Nemirno in obenem tiiio knkor ti-ger v svoji kletki je s to'.) al tribun po sobici. Hipija jo udobno sedel v na -slonjaču in z dobrovoljno samozavestih b’rokovnjaka’izveđenca na licu ogledoval umetno izdelan pesni oklep, poleg njega pa sta slonela Damasip In Oarses. Prvi je z občudovalnimi pogledi namignil’ svojemu tovarišu pri vsaki tr bunovi >esedi, drugi pa mu ae z ljubeznivo krotkim pogledom in Smeh * a em t .rikimaval in tako sta z mol -čečim odobravanjem podpirala mnenje in ooazke svojega patrona.
(Dalje jirilioclnjiČ,),
Širite katoliške liste!
jeasu prijatelju Šoštariču in p ntm, naj vendar ne bo pod „pantolel -nom“ klerikalcev ter naj začne zopet prodajati sukno po 400 k motori S tem bodete storili veliko dobroto Mariborčanom !
Br. VI. Storilce in osebna čast. — Dr, VI. Bern ec je pred poldrugim letom govoril v Narodnem domu v Mariboru, da te naša duhovščina proti -državna. Zahtevalo se je od njega, da navede imena, ker drugače je nava -den lažnjiveo in podel obrekovalec . Preteklo je skoraj poldrugo teto, pa dr, JSernec še ni odgovoril. Proglasil se j© s tem sam za lažnjivea in podlega obrekovalca, Lažnjivci dn obreko vaici pa v avnosti nimajo besede. G. dr. Sernec, zapomnite si to, in opustite 'drugokrat moralne pridige v „Ta -borovih“ uvodnikih! Prosite rajši „Taborov©“ modrijane, naj Vam napravi o neitaj pridig o tem, da je po božji in naravni postavi prepovedano iagati in obrekovati !
Đr. VI. Sernec je postal zadnji čas zopet sotcuclnik „Tabora.“ Napi -ai e že dva dolgovezna uvodnika o občinskem gospodarstvu v Mariboru. Kratka vsebina teh frazerskih član-;ov je ta, da so v Mariboru krivi se-.a-ne grozne draginje pač klerikalci m narodni socijalisti ter socijaldemo-. -rati, lo demokrati so nedolžni. Beve dokazov ne navede nobenih, kar je ; n njem že stara navada. Ce se pri .svojih trditvah tuintam malo ali debete zlaže, kaj to poštenjaku dr. Serne-cu mar! Vprašali bi g. dr. Serneea, da nam jasno odgovori na vprašanje: Kdo je kriv draginje v Ljubljani in v teliu in v Zagrebu in v celi Jugoslaviji ? Ali tudi klerikalci ? G. doktor , svetovali bi vam, da drugokrat — ne svasite takih bedarij! Neumnost, pa še taka, kakor te trdite Vi, pač nikar tor ne pristoja tako „odličnemu“ de-nokcatu, kakor ste Vi, ker s tem blamirate celo stranko. Mi smo seve prepričani, da bo „Tabor“ Vaše bedaste trditve vzel na sebe in izjiavii, da jih niste Vf pisali. Pa s tem Vas ne bode spral, ker članki, ki jih pišete Vi, 1-m-ajo na sebi preočiten znak Vašega očetovstva !
Govori se, da nameravajo 153 finančnih stražnikov v najkrajšem času odpustiti. Menda so jim odveč, ker Wranglovci tako pridno hajdukujejo ob mejah. Žalostno in ponižaj oče je, da oblast ne zaupa lastnim ljudem in da si je tujce najela, da čuvajo meje. Financarji-domačini ob meji so že dav no odveč, sedijo za pečjo, ter se pripravljajo, da jih uprava pokliče v notranjo službo, kakor je že davno obljubljeno, Sedaj bo pa. ta ^notranja“ služba — odpust ene gruče za drugo. (De so oblastniki že na tem, da se obdajo in zastražijo s samimi tujini! „söldnerji“, potem naj vsaj odkrito po vedo domačim ljudem, kaj z njimi na srveravajo, daj se posamezniki, lahko vrnejo v svoj prejšnji stan in da postanejo zopet koristni člani človeške družbe.
Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. Ta rek se je dobesedno u-resničil na znanem rovaču železničarju Rudolfu Pust. Ko je umrl priljubljeni železničar Kump v Mariboru, je stopii Pust koj po pogrebu k mariborskemu restavratorju Säklerju in ga prosil kot dobrega prijatelja rajnega Kump a 2000 K na posodo za. ubogo Kumpovo vdovo. Stdkler je izročil denar Puste, ki ga je porabil za se. Ko je bila Kumpova v denarni stiski, je stopila k Stiklerju In ga prosila posojila. G, Stikler je bil pripravljen da ti, a je pripomnil, da bo prištel sedanjo svoto k onim že izplačanim 2000 kronam. Pri Ip priliki se je razkrinkala. Pustova nepoštenost, za katero ga je nagradila roka »pravice z enomesečnim zaporom radi goljufije» o krajno glavarstvo pa ga je razrešilo časi? kot odbornika krčevinske občine. Pust je rad ovajal druge, tokrat so pa drugi njega in je izdajstvo zaleglo. Radovedni smo : ali ga bodo pognal: tudi narodni socijalisti iz svojih vrst, kjer se je vrival vedno na , bolj prvaško mesto,
Glede uranio van j a v občinskem tiradu Krčevina pri Martboru nam je podal g župan Škof sledečo pojasnilo: Gospod župan je sam staj' 71 let, a sedaj v zimskem času nima niti u-radnih prostorov» niti tajnika, ampak uraduje na svojem domu sam. Pred
sodiščem se ni zagovarjal, še inani pa je bil kaznovan; ampak ravno ona o-seba, ki ga je ovadila, radi razžaljen-ja časti, se bo sedaj zagovarjala pred sodnijo radi žalitve župana. Toliko da ne napraKimo komu krivice.
Vojaško oblast opozarjamo, da. je gostilna Simonič na Pobrežju za vojake radi pretepov (prepovedana, Kljub temu pa so pridrveli včeraj popoldne vojaki celo z godbo v to gostilno, tako, 'da so prestrašeni nevojaški gosti beže zapustili pri vseh vratih gostilniške prostore. Treba je bilo teleionič-no naprositi vojaško patruljo. Pa preden je prišla na lice mesta, so jo vojaki z godbo vred odkuriii. Naj se vojaštvu ponovno zabiči, da se ne sme prepovedane gostilne posečati, ter se tudi po drugih gostilnah obnašati tako, kakor se civiliranemu človeku povsod spodobi!
Soboto zvečer so posanti Gosposke ulice 'aneli priliko opazovati, kako je službujoči stražnik poskušal svojo telesno moč nad nekim vinjenim kmetom, katerega je suvajte in pehaje hotel spraviti na stražnico. _>•
Predavanje. V petek. 24. t. m.* je tedensko predavanje SKSZ točno ob !48. uri zvečeif v dvorani Strokovne zveze. Predmet predavanja: Novi Šolski naučni načrt. K obilni udeležbi se vsi uljudno vabijo.
Muzejsko društvo v Mariboru ima dne 12. marca ob 10. uri v mali ka -zinski dvorani svo! letni občni zbor . Z zborovanjem je združeno historično predavanje, vrši se 'udi nadomestna volitev v odbor. Radi velike kulturne važnosti tega društva je želeti ua se tega zborovanja udeležijo v polnem šte vilu vsi, katerim ie na srcu kulturni napredek našega mesfa in njegovega muzma.
Gasilno društvo v Studencih pri Ma K boru priredi '"28. februarja ob 7. ur; zvečer v, gostilniških prostorih g. Franca Trofenik, Studenci št. 25. Zabavni večer je združen s plesonr in srečelovom. Vstopnina 8 dinarje. -K oblini udeležbi vabi odbor.
Ribarsko okrajno društvo Štajerska dravska dolina v Mariboru na • znanja ponovno svojim rednim članom, da sé vrši v Četrtek, dne 23. t, m. ob pol 8, uri zvečer v Halbwidlovi restavraciji „Stara pivarna“ mesečno zborovanje, pri katerem se bodo o-id ab postevi!) potoki v prvi vrsti tisam členom, ki so se do dne 15. t, T. zglasili pri društvenem blagajniku.
Dobrodelna tombola, ki je bila v nedeljo radi prevelikega navala na-Götzovo dvorano preprečena, je pre -ložena na nedeljo, dne 5. marca, na Glavni trg. Prvotno se jo nameravalo prirediti tombolo že to nedeljo, pa na splošno zahtevo, pred vsem radi še vladajočega mraza, z ozirom na to, da je tvorilo veliko večino posetnikov šolska deoa, pred vsem revnejših slojev, ki so nezadostno opravlteni, se je odložilo prireditev na nekoliko tople]» Čas. Številki 33 in 51 veljata kot potegnjeni ter je dobiti ambo-dobifke, ka tenh je še okoli 100 na razpolago, v uradu za zaščito dece v Strossmaior
jevi ulici 26. Srečke, kolikor jih je še na razpolago, je dobiti v glavni trah-
ki in pri hišniku Dečje stanice.. Stress majerjeva ulica 26,
„Orient* delniška šoedicijska družba v Mariboru, Meljska cesta št. 12, je .revzela razprodajo znakov, legiti-maoij in spre:eman;e naročil na sta • novante za „Praški vzorčni velese'm“. kateri se vrši v času od 12. do 19. marca t. 1. v Pragi.
Župnijski u adi, pozor!
Predpisi glede kolk ovan; a listin , katere izdajajo župnijski uradi stran-kam, so precej nejasni. Da bi ne bilo kaznovanja zaradi prenizkega kolko -vanja. da se pa na drugi strani od strank ne zahteva po nepotrebnem pre vfso„a kjolkdvina, obrnil se je neki župnijski urad na delegacijo ministr -sto? “inane s tozadevnimi vprašanji . Po (.opisovanju, ki je trajalo dalj ča -sa, je ta obte st • ravilnik o kolkovan-ju, kar se tiče Župnijskih uradov, takole tolmačila z dopisi St. B II 2276 ox i921, B II 81-1 ex 1922. B II 81-2 ex 1322, B II 81-3 ex 1922:
Matični iz iški in rodovniki so po tar. cost. 73 oziroma 95 avstr, nristoj-binskega zakona in člana 15 odst. 1. začasnega zakona z dne 27. jun. 1921,

„Uradni list“ št. 100 259, zavezani kolko vini 8 K od vsake pole» ki je tolikokrat plačati, kot je v. njih potrjenih slučajev rojstva, oziroma poroke ab smrti.
Ge se pa zahtevajo zapiski uradoma naravnost pri voditelju matičnih k na.g izključno za uradne namene in strankam setoli no izročajo, so po tar. post 11 i avstr;, pristojbinskega zakona j ogojno prisfo.,bine prosti, namreč toliko ča.sa, dokler se ne rabijo v druge zasebne namene. V tem slučaju se mor a ob zahtevi izstavitve dotični u -radni namen napovedati in na izpisku označiti. A ko se taki pogojno pristoj -bine prosti izpiski pozneje drugače porab) o, .jih je Creba še preci to vpora -bo po predpisu kolkovati.
Pa tudi od strank samih zahtevani in njim izročeni matični izpiski so po točki nazadnje omenjene tar. post. pOgo.no pristojbine o roščeni, če prejemate stranke od države» občine, javnih <• n pa tudi zasebnih pokojninskih in presxrbljevalnih zavodov preživni -no (donesek za vzdrževanje) iz kateregakoli naslova» ali ubožno nadarJi-ap, in morajo izpiske predložili v do -kaz, da so izpolnjeni 'dejanski pogoji , od «caterih je prejemanje odvisno.
'budi v takih primerih se mora namen označiti na izpisku tam, kjer Se sicer kolek prileplje in kolek riaknad -no prilepiti, če se rabi izpisek pozneje merda v kak drug namen.
b oseben primer pogojno pristojbine prostih matičnih izpiskov vsebute nadalje točka n omenjene tarifne post., namreč izpiske, 1»; se zahtevajo diplomatskim potom za uporabo v inozemst vu ob vzajemnem postopanju.
Samski listi se ne morejo smatrati za notranjo otok veno zadevo in niso koleka prosti. Ce se samski list ome -juje na izpisek iz matične knjige, t. ».
če se samo potrjuje samski stan dotične osebo brez vsake druge opazke, ga je kolkovafl t 8 K v smislu tar. po-sf. 73 avstr, pristojbinskega zakona, § 9, točka e ces. naredbe z dne 28. avgusta drž zak. št, 281 in člena 15, orisi 1 Taksnega zakona z dne 27. jumbi 1921, Ce pa lisiina vsebuje še kako drugo-opazko, n. pr. da proti nameravanemu zakonu ni znan nobeden zadržek, ki bi ji branil drugje skleniti zakonsko zvezo, jo je pa po tariffai postavki 3 in 4 člena 10 zakona z dne 27. junija 1921 „Uradni list“ štev, 100 259 kolkovati z 20 K.
Za oklicne liste oziroma potrdila, o izvršenem oklicu je plačati po tarifni aostavki-12 pri stojljinskega zakona in člena 15 odstavek 1 zakona z. dne 27. junija 1921 „Uradni Hst“ 100-259 kol -kovino 8 K.
Kolke na matičnih izpiskih uniče -vafi z uradno štampilijo ni dovoljeno, uničevati jih Je namreč tako, da se s prvo ali tudi katero drugo vrsto besedila prepišejo. Z besedilom listine pa Še mora kolek vsekako prepisati in sicer mora vsaj ena vrsta besedila iti čez kolek ; uničiti ga z drugačnim- prepisom ni dopustno.
Potrdila, Katera izstavlja žunpijški urad o prejetih pogrebščinah, so brez izjemno zavezana kolkovini po tarifni postavki 83 z dne 27, junija 1921, naj se prejem potrjuje na dotičnem raču -nu ali pa na posebni listini; tala potrdila je torej kolkovati z %% prejete svote.
Račun sam ob sebi brez prejemne-ga potrdila pa ni predmet pristojbini,.
Za vplačane pogrebščine torej najbolj kaže izdajati račune, ki so koleka prošti — seveda se na računu ne sme po-frditi prejem svote.
Žepna
tira PrecizÖske in Uri! stenske popra-
vlja najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica Štev. i6.	*4—3O
Trapistovski SIR
prvovrsten pri
MATIJA LAH-U
GM trg 4, Maribor.
Na drobno
TRGOVINA
Na debelo
e aajlove, st«klene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu
Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg 5.
Organi s t-cerkovnik
se sprejme pri Sv. Juriju na Pesnici Stanovanje in vrt, plača po dogovoru. Nastop takoj. Župni urad Sv. Jurij na Pesnici, p. Gor,. Sv. Kungota.	65 j
DOBRO IN PO OB NI
kupite edino pri tvrdki
JAKOB LAH
Maribor, Glavni tx»g ‘St.)
Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežmee» copate, nogavice ter razno galanterijsko blago.
Majceneie
1—842
Sladno kal (trebarje# ! pozoii	Pozori
piva, najcenejše in najboljše močno krmilo za dojne k ave, živino, pitanje svinj, izborno konjsko krmile, vedrio sveže prodaja pivovarna T. Götz v Mariboru.	3—3 60
Železnobeton-ske stopnice
24 komadov, 1'54 metr. dolge se takoj prodajo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Dospeli so zopet najnovejši vzorci (modeli) za damske slamnike pernia-0-0-0 danske serije 0-0 o VELIKA ZALOGA DAMSKIH IN MOŠKIH KLOBU-:	KOV IN SLAMNIKOV.	:
Sprejema se v popravilo in preoblikovanje (moderniziranje) vseh vrst klobukov in slamnikov. — Modistinje 63	znaten popust	3—5
XT ICT7--ÄUS
Izdelovalni ca klobukov in slamnikov — MARIBOR, Meljska cesta 74.
TriniimiiimiüiiiiKitKiiBiaittaitHiiuitiHinMiiniiwiiiimmiiwiwwmimuiiminwiKwjifHHWHtiwwHHWiinwttwiHuihimH
TRGOVIMA
\
na najprometnejšem prostoru v Mariboru se s vsem inventarjem in celo zalogo proda. Potrebni kapital 450.000 K. Ponudbe se pošljejo na upravo tteta pod «Trgovina 500».	3 2 63
te
		
1 Spodnještajerska ljudska po	isoji!	rtiča
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.		
obrestuje od Novega leta naprej navadne JBt 48 vloge po g	0	• •
™s Trajne In večje vloge pa po dogovora.	2	O .
(raaiatel »n založnik: Konz. „Straže/
n’ «rftdrMk: Vlado Pu Reniate.
Tisk Cirilov*» tiskarne v Maribor*»