Poitnlna platana v gotovini Cona Mn t*- Ste v 86. V L|ublfanlf sobota 15. aprila 1939. Leto IV Pred sporazumom med Anglijo in Sovjeti o ruski pomoči za angleško obrambno zvezo London, 15. aprila. Poluradno poročajo: Pogajanja med Anglijo in sovjetsko vlado za sodelovanje Rusije v angleški obrambni zvezi so stopila v odločilno razdobje. Zunanji minister Hali-fax je včeraj imel dva daljša razgovora s sovjetskim poslanikom Majskim. Tega je natančno obvestil o navodilih, ki jih je angleška vlada poslo-la glede pogajanj svojemu poslaniku v Moskvi. Angleški poslanik bo danes imel važen sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Litvinovim. Berite »Slovenski dom«! Gospodarska zveza med Neme fo in L'tvo Berlin, 15. aprila, m. V najkrajšem Sasu te foodo začela med Litvo in Nemčijo trgovinska pogajanja. Pogajanja med obema državama bodo zeio daljnosežna ter bosta Nemčija in Litva sklenili trgovinsko pogodbo, po kateri bo Nemčija odkupila vse litvanske poljedelske pridelke, kar jih bo Litva imela preveč, v zameno pa bo Nemčija izvažala v Litvo svoje industrijske izdelke. Madiari ponu a'o Romuniji sporazum o nedotakljivosti me?a BudimpeSta, 15 aprila, o. Ker je Romunija na nevarne madžarske glasove o prisilni vrnitvi romunske Transilvanije Madžarom odgovorila z vojaškimi ukrepi, je _ to zelo vplivalo na madžarske politične kroge, ki so začeli umikati e voj e zahteve in dajati pomirljive izjave. O razmerju med Madžarsko in Romunijo je govoril tudi zunanji minister grof Czaky. Dejal je, da eo odnošaji z Romunijo težavni, ker Romunija meni, da Madžarska ni prijaznih misli do nje, čeprav ve, da Madžari hočejo spoštovati romunske meje. Madžarska bo nedotakljivost romunskega ozemlja spoštovala Še toliko bolj, če bo Romunija priznala potrebne pravice madžarski manjšini. Vse madžarsko časopisje se obširno bavi s tem govorom ter poudarja predvsem odlomke, ki se nanašajo na Romunijo. Dobro poučeni madžarski politiki .izjavljajo, da je Madžarska že predlagala Romuniji, da bi obe državi sprejeli skupno izjavo o nedotakljivosti meje med Romunijo in Madžarsko in glede nenapadanja. A tudi Romunija mora pokazati dobro voljo ter pravično urediti manjšinsko vprašanje. Med Pol?sko in NcmČ!ro Varšava, 15. aprila, o. V naprotju s prvotnim pričakovanjem kaže, da bosta Nemčija in Romunija sporna vprašanja reševali s pogajanji in ne s siko, kakor se je zdelo, preden je Angiija dala Poljski jamstvo za meje in ji zagotovila pomoč. 0 tem pričajo številna potovanja poslanikov v Varšavo. Nemški poslanik Moltke je pred nekaj dnevi odšel v Berlin in ee bo v kratkem vrnil na Poljsko z novimi navodili glede bodočega razmerja med Nemčijo in Poljsko. — V varšavskih nemških krogih izjavljajo, da je poljsko-britaneki dogovor v protislovju s poljsko-nemškim paktom iz leta 1934, zato z zanimanjem pričakujejo vrnitve nemškega varšavskega poslanika. Prprave za uvedbo novega reda na Češkem Praga, 15. apr. V Pragi končujejo priprave za Ovajanje nemškega protektorata. Prvi ukrep bo odstop Beranove vlade ter imenovanje nove vlade, “levilo ministrstev bo zmanjšano ter bo nova vlada 'niela samo 6 članov, ki bodo v glavnem strokovnjaki, ki prej niso igrali nobene vloge v političnem življenju. Predsednik nove vlade bo minister tfavelka, katerega bo predložil predsednik Hacha v imenovanje protektorju Neurathu. V vladi bosta tudi general Elias in svetnik zunanjega ministrova Kaha. Te spremembe bodo izvedeno konec Prihodnjega ted*»- Pri (eh pogajanjih ne gre za popolno vključitev Rusije v angleški obrambni sistem. Poljska, Romunija, Turčija, Grčija in druge bodoče članice te zveze nočejo namreč nič slišati o tem, da bi sovjetska vojska ob morebitnem nemškem napadu prišla na njihovo ozemlje, ker bi to prav tako ogrožalo njihov obstanek. Zato bo vloga in naloga v tej zvezi bolj posrednega značaja. Sporazum med Anglijo in med Sovjeti naj zagotovi Angliji ter njenim zaveznicam predvsem pomoč Rusije v materialu. Po zanesljivih poročilih bo ta sporazum vseboval naslednje tri točke: 1. Tristransko pogodbo med Francijo, An- i glijo in Rusijo o takojšnjem medsebojnem 1 posvetovanju v primeru vojne nevarnosti. 2. Pogodbo o sovjetski pomoči v orožju, stre livu, surovinah, žitu in drugih potrebščinah, ki bi jih Rusija dobavljala ob vojni Angliji in njenim zaveznicam. 3. Letalski pakt, ki bo določal sodelovanje sovjetskega letalstva s francoskim in an gleškim letalstvom za določene naloge v morebitni vojni. Sovjetska vlada bi rada videla, da bi se določila francosko-sovjetskega sporazuma o medse' bojni pomoči raztegnila še na Anglijo. Temu se pa Anglija upira, ker noče oživljati sistema tako imenovane kolektivne varnosti, kateremu se je zadnja leta odrekla. Romunija z veseljem sprejema angleško jamstvo za svoje meje Bukarešta, 15. aprila, m. Predsednik romunske vlade Calinescu je 6noči sprejel domače in tuje časnikarje ter jim dal izjavo o jamstvih glede nedotakljivosti meja, ki jih je Romunija dobila od Anglije in Francije. Calinescu je poudaril, da je Romunija * največjim zadovoljstvom in veseljem sprejela angleško in francosko izjavo, po kateri Anglija zagotavlja Romuniji popolno pomoč in podporo, kadar bo to potrebno. Ta izjava dokazuje prijateljstvo Velike Britanije do Romunije. Vedeti je treba, da je Romunija pripravljena sprejeti od V6ake države prijateljske izjave, ki bi bile podobne angleški izjavi. Z največjimi simpatijami spremlja vsako delo, ki gre za tem. da okrepi mir in da tako zagotovi varnost romunski državi. Politika romunske vlade je dobro znana. Da bi mogla nadaljevati e svojim delom za utrditev miru, je Romunija okrepila svoje koristne zveze z državami, s katerimi je prijatelj. Romunski narod je pripravljen braniti nedotakljivost 6voje države in svojih meja. Londonska izjava ga je zelo navdušila. »Mi smo znova poudarili, da nas vsi poskusi za okrepitev miru zanimajo neposredno, prav tako pa tudi ustvarjenje ozračja za medsebojno zaupanje, brez katerega bi pravo mednarodno življenje postalo zelo težko.« Včeraj popoldne je predsednik romunske vlade imel enourni razgovor z angleškim oosla-nikom. Govor predsednika Zdruienih držav: Amerika bo tudi imela besedo pri urefanfu Evrope Vaschington, 15, aprila. Predsednik Združenih držav je včeraj govoril v proslavo »vseameri-ikega dne« in dajal med drugim: Starega sveta ne vodi v vojno kaka usodnost. Ljudje niso sužnji usode, ampak sužnji »vojega razuma. V takem času gledamo na VseameriSko zvezo kot na znamenje velikega upa. Kaj je rešilo Ameriko pred težkimi dogodki, ki se danes odigravajo v Evropi? Vsa Amerika dela na javnih 6ejah in z javnimi dogovori. V drugih delih sveta pa ni takih razgovorov, ampak so vojne, dokler izčrpanost ali poraz ne združi vlade, ki skušajo popraviti svoje razdejalno delo. Sanje o zavzetju sveta po katerikoli državi, so 6mešen zločin. Ameriški mir, ki ga danes slavimo, ni posledica slabosti. Mi smo pripravljeni ta mir tudi braniti. Naša moč gre za tem, da ne bo nihče poskušal uničiti naših ustanov ali ogrožal neodvisnosti katerekoli države ali skupino držav v Ameriki. Če bi se naj napad izvedel z gospodarskim pritiskom, jamčim, da bo moja domovina dala napadenemu vso gospodarsko podporo, tako da ne bo treba nobenemu ameriškemu narodu Žrtvovati niti dela njegov« svobode, pa bo le ohranil gospodarsko blaginjo. Družina ameriikih narodov bi z vso pravico smela biti vzgled ostalemu svetu. Mi imamo večje koristi, kakor je obramba naše celine, obdane z morji. Razvoj sedanjih dni Je zmanjšal razdalje med Ameriko in med ostalim svetom in jih bo ▼ prihodnosti še bolj. Zato Ameriko zanima razvoj ostalega sveta prav zaradi tega, ker so se razdalje skrčile. In prav zaradi tega bo Amerika tudi imela svojo besedo pri urejanju starega sveta, česar naj se zavedajo vsi evropski narodi. Amerika se ne more strinjati, da bi kdorkoli urejal Evropo po načelih Hunov in Vandalov izpred 1500 let. Kdor bi to poskušal, bo naletel na odpor vsega sveta, tudi na odpor Amerike. Najboljša obramba miru bo za nas upanje, da bodo bratski narodi onstran morja opustili misli in nazore, ki jih silijo k neprestanemu vojskovanju. Amerika je že večkrat poudarila svojo voljo do miru in bo povzdignila tudi svoj glas pri določanju novega reda na svetu. To je naše sporočilo Evropi. Grki pozdravljajo Izfavo o angleški pomoči Atene, 15. aprila. Grški listi razglašajo izjavi, ki sta jih dala angleški in francoski predsednik vlade ter pišejo, da vidi grški narod v jasnih in brezpogojnih jamstvih za neodvisnost Grčije priznanje grških pravic in velikega napora zadnjih let. Ker je italijanski predsednik vlade dal grški vladi glede neodvisnosti in nedotakljivosti ozemlja tudi vsa jamstva, bo grški narod lahko v miru nadaljeval svoja prizadevanja za obnovo narodnih plodnih sil, ki jih je Grčija uporabljala v službi miru z ostalimi prijateljskimi balkanskimi narodi. Grški narod je izjave o jamstvu za grško neodvisnost sprejel s priznanjem in iskrenim zadovoljstvom. Albansko pokfon?tveno poslanstvo Runu Bari, 15. aprila. Predsednik albanske začasne vlade in odposlaniki Albancev, ki potujejo v Rim, da ponudijo italijanskemu kralju albansko krono, ko prispeli snoči z italijansko vojno ladjo v Bari. Albanske zastopnike so sprejeli predstavniki najvišjih oblasti, dvora in ministrstva za zunanje zadeve ter fašistične stranke. Ob 22 je albansko odposlanstvo nadaljevalo pot v Rim, kamor je prispelo danes. Ministrski swet je včeraj dopoldne pod predsedstvom Mussolinija sprejel zakonski osnutek, ki se glasi: »Vladar Italije bo po prevzemu albanske krone nosil naslov kralja Italije in Albanije ter cesarja Abesinije. Tako se bodo imenovali tudi njegovi nasledniki. Kralja in cesarja bo zastopal v Albaniji namestnik s sedežem v Tirani.« Nemško letalo pristalo pri Celju Celje, 15. aprila. Snoči okoli 7 je priletlo nad Celje tuje letalo ee začelo spuščati nad Gabrjem in zavilo nato v Spodnji Lanovž, kjer je pristalo na prostoru za Kirbiševo tovarno. Celjani, ki so sledili letalu, so na njem zapazili kljukasti križ. Ko je letalo pristalo, je stopil iz njega 24 letni nemški letalec Wa-sching iz Celovca, ki je takoj uvidel, da ni pristal na nemških tleh. Pri zaslišanju je izjavil, da je vozil s šolskim letalom iz Celovca proti Linču, zašel pa da je po pomoti proti vzhodu. Ko je letel nad Savo, je mislil, da je to Donava. Tako ee je pripeljal na našo stran in pristal pri Celju Ko je zagledal mesto Celje, je mislil, da je to Wolfsberg, ler se je spustil na tla. Kljub temu, da se je to pripetilo zvečer, se je na kraju, kjer je letalo pristalo, kmalu nabralo mnogo ljudi, ki eo z zanimanjem ogledovali avion Nadaljevanje razgovorov predsednika vlade Cvetkoviča z dr. Mačkom v Zagrebu Belgrad, 15. aprila, m. S snočnim drugim brzovlakom ob 23.10 se je odpeljal v Zagreb predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. V Zagrebu bo s preds. bivše HSS dr. Mačkom nadaljeval pred veliko nočjo prekinjena pogajanja za rešitev hrvatskega vprašanja. Na železniški postaji so se od njega poslovili prometni minister dr. Spaho, gradbeni minister dr. Krek, pravosodni minister dr. V. Ružič, poštni minister Jovan Altiparmokovi* minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, minister za socialno politiko M. Rajakovič, navzočnih pa je bilo tudi ve{ poslancev, med njimi Miloš Stare in dr. Goiia. Ministrskega predsednika Cvetkoviča je n« železniško postajo pospremilo tudi več domačih in tujih časnikarjev. Na postaji se je predsednik vlade z vsemi prisrčno rokoval in razgovarjal, nakar je nekaj minut pred odhodom vlaka vstopil v svoj vagon. Vsi navzoči so mu pri odhodu navdušeno vzklikali in mu želeli »srečno pot«. Vesti !5. aprila Odhod nemškega brodovja v španske vode naj dvigne ugled nemške vojne mornarice pri Nemcih — tako razlagajo Angleži sporočilo o začetku nemških pomorskih manevrov ob španski obali. Poveljstvo angleške mornarice pravi v svojem poročilu, da je V6e angleško brodovje v Evropi pripravljeno, da ob nevarnosti. takoj stopi v akcijo. Sloviti ameriški letalski rekorder, polkovnik Lindbergh bo ameriškemu obrambnemu odboru poročal o stanju letalstva v raznih evropskih državah, med drugim tudi v Rusiji in Nemčiji. Japonske zavarovalnice so zvišale za 2% zavarovalne premije ladjem, ki plovejo po Sredozemskem morju, kar bi govorilo o tem, da Japonci računajo z vojno nevarnostjo v tem tem delu Evrope. Italijanska vojska še osvaja dostopnejše predele Albanije. Italijansko poveljstvo je dalo ukaz, da morajo vsi Albanci nemudoma izročiti vse orožje italijanskim oblastem, kar bo pa precej težko izvesti. Maršal Goring je včeraj dopotoval v Rim, kjer so ga sprejeli vsi fašistovski voditelji z Mussolinijem na čelu. Goring bo oslal v Rimu dva dni in imel važne razgovore, ki se bodo nanašali med drugim tudi na to, da bi predsednik vlade Mussolini spet sam prevzel vodstvo zunanje politike, grof Ciano pa bi šel za podkralja v Albanijo. Glavni tajnik Zveze narodov Avenol je odgovoril predsedniku albanske vlade Verlaciu, da je sprejel brzojavko o izstopu Albanije iz Zveze narodov, da pa ne more izstopa vzeti na znanje, marveč da bo o tem poročal vsem članicam Zveze. Obisk poljskega zunanjega ministra Berka v Parizu bo skušal utrditi in izpopolniti vojaško zvezo med Francijo in med Poljsko. Ta obisk je nepotreben, ker Poljska nima razloga misliti, da hoče Nemčija kakorkoli ogražati njeno neodvisnost — piše »Hamburger Fremden-bratU v odgovor na poljske izjave, da se bodo Poljaki branili pred vsakim, tudi pred nemškim napadom. Francoski poslanik v Burgosn maršal Petain se je je včeraj vrnil iz Pariza na svoje službeno mesto, kjer do zdaj zaradi italijanskih in nemških prizadevanj ni žel posebnih uspehov za svojo državo. Anglija je dala Grčiji in Romuniji jamstva, za katera nista prosili, samo da bi oslabili zvezo med Nemčijo in Italijo, kar se pa ne bo posrečilo — pravi Mussolinijev zaupnik Gayda v rimskem »Giornale d’Italiac. Nemški propagandni minister Giibbels se je včeraj za kratko ustavil v Belgradu, kamor so ga prišli na letališče pozdravit zunanji minister dr. Cincar Markovič, nemški poslanik Heeren, poveljnik našega letalstva general Jankovič in razne druge osebnosti. Po kratkem postanku je Gobbels nadaljeval pot proti Budimpešti. Nemški državljani so začeli v velikem številu zapuščati Združene države in Južno Ameriko, n odhodi so v zvezi z nerazpoloženjem, ki . vstaja po Ameriki proti Nemcem. Bivši vrhovni poveljnik španske rdeče vojske general Miaja je včeraj dopotoval v Marseille, odkoder pojde najbrž v Mehiko. Italijanska vlada je na včerajšnji seji potrdila priključitev Albanije k italijanski državi. Nov spor se je začel med Madžari in med Slovaki, ker Madžarska noče priznati niti najmanjših političnih in narodnih pravic 600.000 Slovakom, ki žive pod madžarsko oblastjo. Zaprli so tudi vse voditelje slovaške manjšine. Slavnosti ob Hitlerjevi 50 letnici se bodo udeležila. močna zastopstva iz vseh držav, s katerimi živi Nemčija v dobrih odnošajih, med Nenavadno odkritje v protestanstki cerkvi na Betnavl Maribor, 15. aprila. Na Betnavi pri Mariboru je 6tala svoje dni protestantska cerkev. Tu so se zbirali protestantje iz Maribora in okolice, katerim je bilo prepovedano zbiranje v mestu. Ob cerkvi so pokopavali protestantske mrliče. Na mestu, kjer je nekoč stala cerkev, je zdaj gramoznica in vsako leto pri izkopavanju najdejo kakšno okostje. Včeraj popoldne pa je prineslo najvažnejšo odkritje, ki bo po natančni preiskavi osvetlilo zgodovino te cerkve in njenih ustanoviteljev. Delavci so naleteli^na obokano grobnico, ki je predstavljala najbrž kripto nekdanje cerkve. V njej eo našli tri okostja. V sredi je ležalo okosHe velikega moškega, na eni strani je bil dolg meč, na drugi strani pa krajši meč. Na levi glavnega okostja je ležalo drugo okostje, tudi moško. Najhrž je bil to kak 6orodnik. Na desni strani je ležalo okostje ženske. Poleg nje so našli zlat prstan z zelenim draguljem, zapestnico iz čistega zlata in pozlačene ostroge. Domnevajo, da so bili ti mrtveci pokopani na tem kraju še pred letom 1600. Najbrž je bil tu pokopan kak dobrotnik cerkve ali bogat protestantski plemič. V ponedeljek se bo raziskovanje nadaljevalo pod vodstvom prof. Baša. Sestanek nove Delavske zbornice Ljubljana, 15. aprila. Danes dopoldne ob 11. 6e je 6eetal plenum novoimenovane uprave Delavske zbornice. Ob pol desetih pa so se na predsestanek zbrali delegati ZZD ln Združenih zasebnih nameščencev. Sestanek je vodil g. Prezelj Franc. Obravnavali so točke dnevnega reda zasedanja DZ. Sestanka sta se udeležila tudi člana glavnega odbora Jugorasa iz Belgrada Ljubomir Mitič, tajnik Delavske zbornice v Belgradu in tajnik generalnega tajništva vseh Delavskih zbornic, ter Zara Popovič, glavni tajnik Jugorasa in pravni referent belgrajske Delavske zbornice. Zasedanje plenuma Delavske zbornice pa je vodil komisar dr. Lovro Bogataj. Lepa glasbena prireditev v Filharmonični dvorani; Večer komorne glasbe Snoči je bil v veliki filharmonični dvorani koncert komorne glasbe, ki je privabil prav lepo število občinstva. Trije nadarjeni umetniki, violinist Albert Dermelj, čelist Bogomir Leskovic ter pianist Marijan Lipovšek, so zaigrali Schubertov m Dvorakov trio in vrh tega spremljali mnogo obetajočo sopranistko Ksenijo Kušejevo v pevskih pa rtih z diskretno pazljivostjo in tenkočutnostjo. Prva točka na sporedu je bil Schubertov kla- i trio v B-duru, opus 99. Schuberta je mogoče spoznati med stotinami in stotinami deli. V njegovih skladbah vedno znova srečavamo plemenito eleganco, ki se izraža v prožnosti in gibčnosti ter nagiba po čvrstih pasusih pogosto kar sredi misli k obratom, v katerih se javlja poetična usmerjenost komponista, kateremu so bile najbližje kratke v sebi zaključene enote, refleksivna lirika, polna sentimenta in nostalgije. Zdi se, da se Schubertu nikdar in nikjer ni bilo mogoče izogniti melodiki, ki je pisana konec krajev le za plemenito vox humana. Zvest si ostaja v tem zadnjem tudi v triu, ki smo ga slišali snoči v filharmonični dvorani, v celem srednjem stavku. Preprosta, pa živo vroča glasba, ki ne skuša metati sidra na globoko, je ljubezniva v blagosti in lahkotnosti kljub temu, da se zdi ves trio nekoliko razvlečen ter v motivih detajlno preveč izčrpen. Beethovnove »Tri škotske pesmi« nam velikega mojstra odkrivajo z druge plati. Njegove besede so preprostejše, razumljivejše, bliže prihajajo srcu, ker niso komplicirane. Rahlo zagrenjeno se vzpenja pevska linija v mirnem, nalahno usločenem oboku nad spremljavo prve pesmi »Henny«. V drugi (»Jonny«) se javlja zadržanost počasna je in zamišljena, skoraj sramežljivo je v prvinah členjeno čustvo. Tretja »Willy« pa je živahna, nagla in gibčna; smelejša je zahteva in zaupljivejša samozavest. Vse tri pesmi pa se nam zde nekoliko eksotične v svoji izvirnosti; zdi se nam^ kakor bi se nobena ne utegnila iznebiti nekakšne severnjaške žalobnosti in slovesnosti niti tam ne, kjer upanje seje moč in vero. Dvorak je zastopan s Sonatino v G-duru (opus 100) za violino in klavir. V tej intimni, v celem veseli kompoziciji zrelega mojstra se*le tu pa tam javlja zamišljenost in nagnjenje k resnobni meditaciji. Toda tok drugih misli odplove vselej skoraj pri priči otožnost in zamujanje kakor hi sonce pregnalo otožno senco, ki je bila izza prosojnega oblaka razgrnila čez ravan za hip neveselo zaskrbljenost. Zaključna točka koncerta je bil Dvorakov klavirski trio, opus 90. (Tako imenovani Dumky-trio.) Tod je Dvorak razgrnil s prepričljivo močjo in umetniško razsipnostjo elemente, ki najgloblje razgibavajo slovanskega duha: ljubezen rio rodnih tal, neutešnost, ki sama skoraj ne ve_, česa ji manjka in za čem se v svoji neučakanosti in nemirnosti žene, vdanost zemlji, s katero ga v veselju in trpljenju spenja tisoč vezi. Pri tem obide ves register razpoloženj od refleksivne vdanosti preko patetične siline do subtilne, nežne občutljivosti. Kompozicije Torellija Handla in Mozarta odlikuje smisel za razgibanost, ki se izogiba ekstremom na plemenit način, ki se ne odreka pestro uporabljenemu variiranju dinamike in ritma, ustvarja strogo zaključenost in prevzema uho s pisano, prijetno zvočnostjo. Trio Dermelj-Leskovic-Lipovšek je skrbno in vestno pripravil svoj večer. Posamezniki so tehnično izborno podkovani, v celoti pa tvorijo harmonično telo, v katerem nihče ne stopa iz okvirja kljub temu, da si v svojem partu dovoljuje noto individualne iznajdljivosti. Violinist Dermelj je tenkočuten, subtilen muzik, poln žara in impol-zivnosti. Leskovica odlikuje miren zanos, ki pozna meje in priča o dobrem okusu. Njegov ton je plemenit, navdihuje ga spoštovanje; v solopartih navdušuje z resnobo, ki nevsiljivo pretresa duha. Marijana Lipovška odlikuje fina prilagodljivost, ki na izrazitih mestih vselej najde dovolj moči, da pomaga rahlo poetičnemu občutevanju umetnika do polne, samostojne veljave z neposrednostjo, v kateri je mnogo bogate invencije in lirično nastrojene fantazije. Prvič se je na koncertnem odru po svojem študiju v dobro zvene® šoli Daro-Danielli na Dunaju pred našim občinstvom pojavila kolora-turna sopranistka Ksenija Kušejeva. Dokazala je, da se je tam šolala z velikim pridom. Neizpodbitno je prepričala občinstvo, da že zdaj razpolaga s tehničnim znanjem, ki je zavidanja vredno. Kušejeva razpolaga s simpatičnim, nekoliko zamolklo barvanim organom, ki ima tudi precejšen obseg. Kljub temu, da se snoči tu pa tam v interpretaciji še ni mogla povsem iznebiti nekoliko togega šolskega sloga, je vendar na nekih mestih dokazala, da se v njej skriva tenak čut za samostojno oblikovanje, ki ga bo odlikovala, kakor sodimo, velika (enkosltišnost za razbiranje nians v čustvenem gradivu. Njene višine tu pa tam še ne zvene polno, nekam suhe so (konec krajev se ta pojav itak rad kaže pri vseh koloraturnih pevkah). To bi bilo eno. Drugo pa je, da se nam zdi njen glas skoraj prepezanten, prelehten za koloraturo; mne- nja smo, da_ pevkin temperament mikajo drugačne, samostojnejše in snovno poglobljenejše zahteve kakor so koloraturne, ki prenašajo ravnovesje predvsem na tehnično plat. Kušejeva ima najbrž močan smisel za bogato skalo čustev. Toplota in intimnost zvenita iz njenega glasu s polno prepričljivostjo. Njena najboljša točka je bila snoči Han-dlova »Arija Tusnelde« iz opere »Arminio«. V Mozartovi ariji iz opere »II re pastore« se je zdela še nekoliko toga, še nesproščena. Radovedni smo, kako se bo v bodoče razvijal njen nedvomni talent. Po enočnjem večeru ne pretiravamo, če trdimo, da se lahko nadejamo še prav lepega, presenetljivega napredka, ki si bo znal dokončno zagotoviti priznanje in veljavo. Ob koncu še nekaj: Kakor je bil večer komorne glasbe lep in srečen umetniški dogodek, je bil le nekoliko predolg. Program je bil preobsežen. Boljše bi bilo, če bi prihodnjič umetniki svoj spored ob taki priliki nekoliko skrčili. Bogomir Leskovic je oskrbel prevode za glasovne točke. Ne bi kazalo trditi, da se je pri tem pokazal mojstra. Tu pa tam je njegov prevod od sile okoren. Najljubkejša za pevca je prav gotovo »Willy«. Občinstvo je vse na tem večeru nastopajoče pozdravilo z velikim navdušenjem. Ni štedilo ne s priznanjem, ne z venci. Odhajalo je prav zadovoljno. Tudi dvorana ie bila za ta čas prav primerno zasedena. Filmi *Mannequiiu: (Kino Matica). Sicer je ta film v svoji zgodbi proti kraju nekoliko razvlečen in bi bil lahko zaključen nekaj prej brez škode za uspeh in prepričljivost, vendar kljub temu na gledalca učinkuje prav pozitivno. Zgodbe o revnem dekletu, ki 6e poroči z brezposelnim koristolovcem in nato 6pozna bogatega dobrega lastnika ladij, pri nas ne nalete na dober odmev, ker v njih gledamo za lase privlečeno romantiko. In vendar se take reči v Ameriki rade dogajajo; treba je le vzeti v roke kakšen ameriški časopis. Druga so tam merila, druge možnosti ob življenju in vrvežu, ki prav v širokem in kompliciranem nahaja in uprizarja preproste rešitve. Sicer pa konec krajev ta zgodba sama tudi ni toliko važna, dasi jo je režiser Frank Borzage obravnal z vso skrbjo, tako vestno, da si ni upal nikjer vzeti Škarij v roke in malo ž njimi pogospodariti po manuskriptu. Glavno, to, kar nas privlači in kar bo poskrbelo za soliden obisk, moramo poiskati v igri dveh odličnih akterjev, Spencerja Tracyja, ki je bil za leto 1938 dobil ameriško filmsko nagrado za najboljšo igralsko kreacijo, ter Joan Cravvfordovo, ki je še vedno na izdatni višini. Zlasti Spencer Tracy, ta »personna grata«, neke vrste zaželeni tip našega časa, niti malo lep v sladkobnem smislu, toda možak od temena do peta in srčno dober v 6voji zunanji, povsem neprisiljeni prirodni robatosti, — Spencer Tracy, ta nam spet postreže s partijo, v kateri je toliko človeške gor-kote, da razgiblje gledalca in ga prisili k občudovanju, ker jo neposredno občuti. Ljubljana od včeraj do danes Nebo se je čez noč nekoliko zakalilo. Solnce je davi na vse zgodaj posijalo prav veselo, pa ne za dolgo. Kmalu ga je pregrnila oblačna mrena. Po dolgem času se bo, kakor vse kaže, vreme nazadnje le spremenilo. Zdajle bomo nemara dobili že prav v kratkem dež, ki ga polje v spomladanskem času pošteno potrebuje. Ne še danes, iutri morda ali pa pojutrišnjem. Vloge v denarnih zavodih naraščajo Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani za mesec februar 1939 (zadnji mesec, za kateri so podatki že zbrani) so vloge pri 29ih slovenskih samoupravnih hranilnicah narasle v februarju za 11 milijonov din na 1.150,080.558 din. Vloge na knjižice so narasle za 8 milijonov na 670.7 milijona, v tekočem računu pa za 3 milijone na 349.3 milijona din. Porast vlog na knjižice izkazuje 13 hranilnic, v tek. rač. 9. skupno vloge pa so narasle pri 13 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo skupno za 340 na 132.719. Od porasta odpade 284 na vlagatelje na knjižice (porast pri lOih hranilnicah) in 56 na tekoče račune (porast pri 8ih hranilnicah). Skupno število vlagteljev je naraslo pri lOih zavodih. Četrta številka „Doma in Sveta" Tudi četrta številka »Doma in sveta« je izšla točno ob napovedanem času. Med 6otrudniki srečamo poleg že znanih (Bevk, M. Javornik, Stanko Vuk, Joka Žigon, Ivan Grefenauer, T. Potokar, Jesenovec) tudi celo vrsto novih imen, ki 6e bodo v naši literaturi še prav lepo uveljavila (Dušan Ludvik, J. Dular, Viktor Zorman, Tone Cokan, I. Čampa, J. Remic, F. Žen). »Dom in svet« je zbral vrsto odličnih mladih moči, pesnikov in prozaistov. Revija napreduje vedno lepše in krog njenih bralcev ter naročnikov se od številke do številke vedno bolj širi. Podoba je, da bo krog eotrudnikov, ki 6e zbirajo okrog »Doma in sveta«, ▼ naši književnosti začrtal lepo novo brazdo. Spet nekaj nesreč Včeraj ob pol desetih dopoldne so bili reševalci klicani v ulico Za Gradom št. 11. Tam je bil po nesreči prišel pod voz 42 letni delavec Podrep-šek Ivan. Nekoliko pred drugo uro popoldne pa je pozval reševalno postajo Šentvid. Tam je bil neki motociklist podrl 27 letnega orožniškega kaplarja Krstiča Mihajla, ki je dobil hude notranje poškodbe. Ob 6 zvečer pa eo se morali odpeljati na ljubljanski glavni kolodvor, odkoder so prepeljali v ljubljansko bolnišnico rudarja Leskovška Miho, ki se je bil ponesrečil v Trbovljah pri delu v rudniku. Kamen za kamnom — za Slovenski prosvetni dom! Akcija nabiranja kamnov za Osrednji prosvetni dom v Ljubljani se je lepo razmahnila. Ljubljana je že sedaj pokazala veliko razumevanje in še vedno se javljajo številni novi požrtvovalni dobrotniki. Kmalu po veliki noči bo Akcijski odbor začel zbirati kamne tudi po deželi. Prepričani smo, da podeželje ne bo zaostalo za belo Ljubljano, ki je v zadnjem času zopet krepko podprla misel »Slovenskega doma. Velikonočni dobrotniki^ ki so prispevali po 5000 din: dr. Juro Adlešič, župan mestne občine ljubljanske; Bizjak Franc, ravnatelj Radio d. z o. z.; neimenovana družba- po 2000 din: Korn Teodor, vodovodna inštalacija; Z. II.; S. M.; Ina Strojanšek, trgovina pri »Zvonu« Pred škofijo, dr. Vendelin Megler, industrialec; po 1000 din: Alojzij Košmerlj, župnik; A. V; J. M.; dr. Ivan Kačar, zdravnik; Janko Čepon; R. G.; S. P.; dr. Capuder Donata, sodna priprav- nica; Kovač Franc, sodnik; J. K.; A. K.; dr. M. L.; M. F.; Ignacij Nadrah, stolni prošt; Jože Jagodic; škofijski kancelar; Fran Lukič; dr. Pompe Janko; Alojzij Markež, ekonom; S. A.; Nahtigal in sin: F. J.; dr. Franc Gerlovič; dr. R. S.; dr. Logar France; F. V.; inž. B. V.; S. B.; B. J.; S. J.; inž. A. V.; J. G.; M. M.; F. Z.; Stolna prosveta; neimenovana družba; M. V.; Polzelnik Janez, profesor; Jože Žmavec, katehet; dr. S. P.; U. P.; inž. F. E.; G. R.; I. F.; dr. Volavšek Josip; Mlakar Janko, profesor; Sedej France, šef postaje Ljubljana; Ponikvar Ciril, žel. višji kontrolor; dr. Ivan Ahčin; dr. I. H.; dr. G. P.; Tajner Franc; Anton Wagner in Janko Resman: Zupanc Jernej; Jakob Vilhar, urar; dr. J. F.; dr .Murko Vladimir: K. 6.; Vera Majsler; Olga Rihter; S. F.; K. Š.; dr. Vladislav Pegan, odvetnik; dr. S. 2. — Vsem najpri-srčnejša zahvala! Nenavadna nesreča pri gašenju gozdnega požara Selca nad Škofjo Loko, 14. aprila. Včeraj dopoldne so v Smolevi za Železniki trebili travnike in trebeč žgali. Zaradi neposredne bližine in velike suše se je nad travnikom vžgal gozd. Požar se jc zaradi velikega vetra silno hitro širil in ga niso mogli pogasiti do večera. Nadaljevali so z gašenjem tudi ponoči. Ko je šel tedaj Francetov fant iz Smoleve po bregu, je naenkrat zginil drugim izpred oči. Hlapec, ki se je drsal za njim, se je hitro oprijel hrasta in opozoril še druge. Posvetili so in zagledali pred 6eboj luknjo, iz katere so se slišali klici na pomoč. V tem je prišel gasit tud Jakcov Janez iz Selc, ki 6e je spustil po vrvi v jamo, ki je bila globoka okrog 11 metrov. Našel je fanta vsega krvavega in nezavestnega. Navezal ga je na vrv in drugi so ga potegnili iz jame. Nato so izvlekli še Jakcovega. Zdravnica, ki je prihitela iz Železnikov, je fantu, ki je bil ves potolčen po glavi, zašila rana ker mu je posnelo kožo in zatrgalo uho. Ker ni bilo notranjih poškodb, je fant ostal v domači oskrbi. Incident v kinu (Union' pred sodiščem Kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču dr. Leon Pompe je v četrtek vodil kratko razpravo o incidentu, ki se je 13. oktobra lani med zadnjo predstavo ob 21. razvija! med lastnikom kina m poL svetnikom Viktorjem Kokaljem in ki je našel odmev tudi pred kazenskim sodiščem. Zadeva je bila drugače na miren način likvidirana. Ozadje obravnavi pa je bilo tole: Vzrok incidentu je bilo postavljenje rezervnih sedežev odnosno stolov, ki jih je dal postaviti Kham Fran pred glavni vhod v dvoran’.. Takrat službujoči pol. svetnik g. Kokalj je opozoril lastnika, da je to proti predpisom. Brata Khama pa sta se začela razburjati. Med občinstvom je nastal nemir. Milan Kham je celo zabranil pol. svetniku vstop v dvorano, tako da je bil ta primoran poklicati stražnika. Prišlo je do prav neljubega nastopa ter je bil pol. svetnik primoran službeno podati ovadbo na državno tožilstvo. Drž. tožilstvo je nato dvignilo proti kino-podjet" niku Milanu Khamu in njegovemu bratu, trgovcu Franu Khamu obtožbo zaradi prestopka žaljenja uradne osebe po § 302 k. z. in prestopka javnega nasilja po § 127 k. z. Obtožnica je prvemu, Milanu Khamu, očitala, da je kritičnega dne zabranil p0l. svetniku vstop v dvorano in da ga je oviral pri njegovem službenem poslovanju ter da ga je pri tem tudi kruto žalil, očitajoč mu med drugim tudi, da ni v položaju vršiti službe. Pripomnil je tudi: »Jaz vam bom že pokazal, boste že vedeli, kaj jaz zmorem.« Pozneje je celo telefoniral na policijsko upravo dežurnemu uradniku Keku: »Prijavljam vam, da je policisk: uradnik, ki vrši v kinu službo, imena ne vem, v takem stanju, da ne more opravljati službe.« Drugi obtoženec Fran Kham pa je pristavil: »Ali mislite, da se va6 kaj bojim?« Še pred razpravo je prišlo po posredovanju zastopnika obtožencev dr. Voršiča med obtožencema in poL svetnikom do poravnave v pogledu žalitve uradne osebe in sta obtoženca dala primemo zadoščenje. Zato je bila glede te točke obtožnica umaknjena. Vršila pa se je razprava le proti Milanu Khamu glede prestopka javnega nasilja Obtoženec se je izgovarjal, da je bil zelo razburjen in da ni poznal pol. svetnika. Ta kot priča zaslišan je objektivno podal razvoj dogodka. Milan Kham je bil po končanem dokaznem postopanju oproščen v smislu § 280 k, p. W Šahovska tekma za državno prvenstvo 12. kolo j'e spet prineslo slovenskim igralcem nekaj dragocenih točk. Ce bo šlo tako naprej, bo Kostičevo upanje, da doseže prvo mesto, padlo v vodo. Kostič je namreč v zadnjih dveh kolih nenadno popustil in zapravil prejšnjo svojo odlično prednost cele točke. Ta prednost je biia tembolj dragocena, ker gre turnir hitro h kraju. Na vrhu ali tik pod vrhom se je nenadno pojavila cela kopica igralcev, ki si vsi prizadevajo, da bi postali prvi. Vsi seveda ne bodo mogli biti prvi, videlo pa se bo kmalu, komu bo sreča bolj mila. Gotovo tistemu, ki nanjo preveč ne računa! V 12. kolu je Schreiber igral z Rožiče m na precej svojevrsten način damski gambit. Rožič je tudi v tej igri omagal in izgubil prednost, ki si jo je v začetku pridobil. Zaradi natančne in silno previdne Schreiberjeve igre je Rožič kmalp zašel v izgubljen položaj in se je po 30. potezi moral vdati. A v ir o v i S je igral z B r 8 d e r j e m. Začela sta približno oba enako močno, tako da v središčni«^ ne bi mogel nihče reči, kdo od njiju stoji boljše. Če bi se igra tako nadaljevala, bi si igralca najbrž razdelila točko. Broder pa je naredil hudo napako, zaradi katere je izgubil kraljico in se je moral vdati. Precej kibicev se je nabralo okoli mizice, za katero sta igrala Slovenca Pirc in Vidmar mi. Vidmar se je kot črni dobro branil, pozneje pa je Pircu zaradi njegove izvrstne igre moral dovoliti, da si je zgradil močan položaj. Pirc je konec igral zelo natančno in je Vidmarja prisili, da se mu je vdal. Dr. Vidmar : Petek, slovanska obramba damskega gambita. Petek se je dobro branil. Izsilil je zamenjava kraljic. Dr. Vidmar je ob prekinitvi partije imel nekoliko boljši položaj. Pri nadaljevanju je dobro postavil svoja dva tekača. Partija je bila drugič prekinjena v zelo težkem položaju za Petka, Dr. Vidmar ima upravičeno upanje na zmago. Lešnik : Tomovič. Slovanska obramba damskega gambita. Izenačena igra dveh močnih igralcev. Pred prekinitvijo sta oba prišla v časovna stisko, kar je bilo vzrok, da je položaj za aba postal še bolj nejasen. Tomovič je nato izgubil kvaliteto za kmeta. V končnici dveh kmetov je v obupnem položaju. Preinfalk ; Filipčič. Slovanska obramba damskega gambita. Preinfalk je začel nekoliko boljše, napadel ie nato nasprotnikovo kraljevo krilo in se mu je po spretnem prestavljanju figur posrečilo dobiti kmeta na »a« črti in ogrožati celo kraljico. Kmalu je dobil še drugega kmeta. V končnici je imel dva kmeta več in se mu ie nasprotnik udal. Stanje po XII. kolu: Kostič 8 (1), Vukovič 8, Preinfalk 7.5 (1), Pirc 7 (1), Vidmar 7 (1), Schreiber 7, Tomovič 6.5 (1), Broder, Vidmar ml. 6.5, Lešnik 6 (2), Avirovič 6, Filipčič 5, Petek 3 (2), Kalabar 2.5, Rožič 1. IIerwey Allen: 179 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Se vant zdi, da sem to zopet jaz?« je šepetal Ouvrard. »Da, saj vas vidim. Ne morete si misliti, kaj to pomeni zame.« Izraz otroške hvaležnosti je šinil po Ouvrardovem obrazu. »Saj me ne boste zapustili,« je dejal. »Včasih sem tak. Dvakrat je že bilo tako. Ostali boste pri meni, tudi če bom spet nekaj časa oni drugi, ali ne?_ Nikogar nimam, ki bi se zavzel zame. Nikogar!« Postal je zopet obžalovanja vredno bled in boječ. »Pri vas ostanem,« je obljubil Antonio. »To pot vam bom že pomagal, prijatelj. Vem, da boste kmalu zopet zdravi. Spočiti se morate in na vse pozabiti.« »Mon Dieu, potem bom zopet lahko spal,« je šepetal Ouvrard in se nagnil nazaj. Izraz zmedenosti in strahu je izginil iz njegovega obraza. Dnevi v Burgosu so bili polni najčudovitejših nasprotij. Med pohajanjem v mestu in med doživljaji čustva in duha je Antonio slišal Ouvrardov glas, ki je z nenehno strastjo govoril o trgovini z žitom in koval načrte, kako bi si pridobil vpliv v Madridu. Ouvrard jo bil še vedno slaboten in je ležal na blazinah v svoji sobi; toda iz svojega, preveč razdraženega in prenapetega živčevja, je pričaral načrt, kakšna naj bo usoda Španije v prihodnjih petih letih Vmes pa je še vedno klepetal, čeprav vedno redkeje, zmedeno o čevljih. »Ne dovoli, da vidi bose ženske, Juan,« ie dejal Antonio, »sicer bomo morali ostanek svojega življenja preživeti tukaj.« Nato je odšel na sprehod, preko mestnih utrdb, proti Callo Alta, kjer so bile v etarem delu mesta San Martin, najbolj očaru-joče in najbolj starinske hiše. Kakor Casa del Cordon, družine Velascov, kjer je stanoval leonski sodnik in kjer je bila nad vrati s« upodobljena vrv, nato Casa de Mirando z vrtom, ki je mogel zrasti samo v pesnikovi domišljiji, ali se pa jo potikal po trgu Mayor pod lepimi obočnimi hodniki, kjer so koketno postopali ponosni in kot berači revni kavalirji z oguljenimi plašči in kjer so otroci prodajali bleščeče rumene rože in kadilo. _ Povsod, na vseh zidovih in vogalih, na hišah in kapelah so JpOe Marijine podobe in skoraj gred ysako je klečala ženska, ki je molila. Vse mesto je dihalo češčenje ženskega; zdelo se je, da za drugo sploh ne živi. V čem je skrivnost življenjske moči teh legend, ki nosijo to češčenje? Zakaj je padla v pozabljenje? Ali se je duh človeka utrudil, da ne more več stremeti za združitvijo z božanstvom? Katedrala v Burgosu je stala tu kot znanilka najvišje duhovne sile. Njene oblike niso govorile o smislu in o koristnosti, ampak o čistem bistvu. Kako so le mogli zmerjati dobo, v kateri je bila katedrala zgrajena z »revno«? Ta čas je v okamenelem opoju oblfk pustil za seboj viden soj svoje življenjske modrosti. Loki, ki so stremeli proti nebu, kakor nadzemski palmovi drevoredi, zidovi, strehe, tla, vse to jo bilo naravnost posuto z neskončno krasoto naravnih oblik. Kdor jih je opazoval in kdor je občudoval umetnost teh del in se poglobil v duhovno opojnost njihovega bogastva, temu je zastala vsaka misel in ve vdano molčal. V svoji brezmejni čudežni opojnosti je bila katedrala v Burgosu odraz vsega stvarstva. Antonio se je najraje mudil ob koru, čigar prastar les s svojimi rumenimi odsevi in globokimi mehkimi sencami se mu je še komaj zdel rokodelsko gradivo. V3e to Je bilo po njegovem bolj podobno tenkemu, neznanemu bistvu sanjajočih misli, katere je umetnik presnetil sredi gibanja in jih vkoval v snov. In kakšne sanje! Kakšna zapravljiva in prijemljiva polnost domišljije, ki je nezadržno vrela na dan, kakor božje misli. Na podporniku ob vhodu je stala podoba očarljivo lepo in hkrati drzne device. Podoba ni kazala device v nežnosti in potrtosti, ampak z določno v zamaknjenju nazaj nagnjeno glavo. Kazalo jo je, kako je z izrazom srečnega uživanja sesala vase nekaj nevidnega iz plamenečega znamenja ljubezni, ki je plavala nad njo v oblakih: podoba človeštva, ki se dviga do slutnje Boga. Antonio je pomislil nazaj na leta svojega življenja, ki jih je zapravil in vkaterih se je poniževal, ter je življenje iskal samo v telesnem uživanju, kjer nt našel nič. »Od sedaj naprej...« mu je šlo po glavi. Istočasno pa ga je tudi obšla slutnja, da je to spoznanje prepozno. To ga je vznemirilo. Sklenil je, da bo to, kar je spoznal tu, ohranil in kasnejo o tem premišljal, tako kot se zopet spomnimo kake pesmi, ki jo je nenadoma prekinil slučajni in smešni ropot. Vznesena razjroloženja ne trajajo dolgo. Antoniu je ostala slika njegovega čistega doživetja itako, da i zgledanja y Boga ni bil postavljen naravnost v smešne, ampak v čisto človeške stvari. Ko je hotel prestopiti prag jedilnega ealona, je slišal raztrgane besede nekega razgovora v neverjetno pravilni angleščini. »Vi torej vztrajate nepreklicno pri trditvi, da je lov na postrvi nevarnejši kakor bikoborbe?« »Ne, nepreklicno,« se je glasil odgovor, »nič ni bolj neumno kakor morali imeti prav.« »Toda, dragi moj Dick, na katere razloge pa opirate svojo neumno trditev?« je vprašal prvi glas. »Zopet lahko vidite, kako vse presojate samo iz svojega lastnega stališča. Poizkusite se vendar postaviti za trenutek na stališče postrvi.« »O joj!« Glasovi, ki so se pravkar mirno razgovarjali, so planili v hrupen smeh. Antonio je začuden obstal pri odprtih vratih. V nekem kotu sobo je sedel Ouvrard in udobno pospravljal svoj zajtrk v družbi dveh novih, pravkar došlih hotelskih gostov. Mister Eden in njegov prijatelj mister Ford sta prišla v Španijo v gorske potoke lovit postrvi, Ouvrard je imel podobo človoka, ki je po dolgem, skrbnem čakanju nenadoma dobil presenetljivo ugodna poročila. Zdelo se je, da jo naravnost lakomen na človeško družbo. Kazal se je veselega in ljubeznivega kakor nekoč. Imel je obraz kot da ga je pravkar minila težka skrb, ki mu je vtisnila lesk gjobje modrosti. Njegova navadna vsiljivost in nečimurnost sta izginili. Nekaj mehkega, sko-ro še nedoločenega in še ne čisto določna vera v samega sebe sta stopili na njuno mesto. Po daljšem trdovratnem besednem boju je zgovorni mister Ford dosegel, da je vsa družba sklenila, da bo svoj zadnji počitek na poti v Madrid izkoristila za skupen ribji lov. Oba Angleža sta bila srečna, ker sta mislila, da je Antonio njun rojak, pa tudi Ouvrard se Jima je priljubil s 6vojo veselostjo, za kaiero je skrival 6Voje skrbi. Sklenili so torej, poslati Juana z veliko kočijo, s psom in prtljago naprej v Madrid, sami pa so se odločili osianek poti napraviti z navadno kočijo. Ouvrardovo spremstvo, ki je od prihoda v Burgos v svoji brezmejni lenobi nemilo zapravljalo njegovo imovino, je Antonio v njihovo velikansko presenečenje odpustil. Spremstvo ie odšlo godrnjaje ju ue brez grožem Tovarna Zelenka & Co. odpovedala vsem delavcem Od tu in tam V jugoslovanskem svobodnem pristanišču v Solunu je začela naša država graditi moderne hleve za živino in drobnico, katero odtod razpošilja v razne države v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Poleg hlevov bodo zgradili tudi moderna skladišča za shrambo blaga, ki ga izvažamo skozi Solun. V kratkem bo tja odpotoval trgovinski minister Jevrem Tomič in pregledal vsa dela. Obenem se bo sestal s člani mešane jug % S K c e s vrsta Ljubljana >1-9 10-6 09 y ENE, — Maribor 759-t 24-C 10-0 4t t> 0 —* — Zagreb 765-fc 251) 9-0 60 0 Sa — Belgrad 765*0 27*0 11-0 70 0 SSW. — — Sarajevo 766-; 24-0 101 SO 0 0 — — Vis 767t 17-0 131 50 0 0 — — Split 767-t >2-0 I2-( 00 0 Ns — — Kumbor 767-0 22'U 141 90 0 N, — — Rab 767-2 16-0 IH 70 0 0 — — iluarovulh I766-/ 20-0 10*0 80 0 NE, — Vremenska napoved: večinoma oblačno, spremenljivo vreme. Koledar Danes, 6obota, 15. aprila: Helena Nedelja, 16. aprila: Bela nedelja; Benedikt, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Ple-teršnikova ul. št. 13-1., telefon št. 47-64. »Obraz Amerike mi govori...« je naslov izrednega skioptičnega predavanja, ki ga bo imela soproga predsednika mestne občine ljubljanske ga. Vera dr. Adlešičeva na 51. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. 0„ ki bo v torek 18. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani, — Za nas Evropejce je opazovanje Amerike prav posebno zanimivo, zlasti ker nas bo odlična predavateljica seznanila ob krasnih slikah s politično in socialno miselnostjo pretekle in današnje Amerike in ameriškega človeka. Zato že danes opozarjamo vse ljubljanske kroge na to predavanje in priporočamo, da si nabavijo vstopnice po enotni ceni 3 din v predprodaji v pisarni »Pax et bo-num« v frančiškanski pasaži. Kolesarska podzveza Ljubljana določa na medklubsko gozdno dirko DKSK Edinstva, ki bo jutri v Zgornji Šiški pri gostilni Martinc ob 14,30, sledeče zvezne kontrolne funkcionarje: zvezni delegat gospod Pogačar Franc, sodnika gg. Schvreitzer Rudi in Bezlaj Ignac, tehnični referent Pleško Stanko. Prosimo, da gospodje funkcionarji ob pravem času zavzamejo svoja funkcionarska mesta na dirki. Pod okriljem Prirodoslovnega društva bo v torek 18. aprila v Mineraloški predavalnici univerze predaval g. inž. Franc Avčin o temi »Radij in njegova uporaba«. Lastnost radija, ki sta ga odkrila zakonca Curie, in drugih sorodnih elementov je ta, da se ob spontanem razpadanju njih jeder pretvarjajo v lažje elemente, pri tem pa oddajajo električno pozitivno in negativno nabite delce in elektromagnetne valove zelo visoke frekvence. Posebno važna je postala uporaba radija in njegovih preparatov v medicini, kjer ga s pridom uporabljajo za zdravljenje rakastih obolenj. Pod vodstvom g. docenta dr, Cholewa je tudi Ljubljana dobila dokaj moderno opremljen banovinski institut za razsikavanje novotvorb. Predavanje bo spremljalo nekaj eksperimentov in skioptične slike. Začetek ob 18.15. Jutri ▼ nedeljo 16, i m. zvečer bo koncertiral v Škofji Loki v Sokolskem domu pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, dalje solistka Ljudmila Polajnarjeva in pianist Marijan Lipovšek, Koncert vodi zborovodja Glasbene Matice ravnatelj Mirko Polič, Škof-jeločani m okoličane opozarjamo na redko priliko slišati pevski zbor Glasbene Matice v njihovem mestu. Opozarjamo, da bo začetek točno ob pol 9 zvečer, vstopnice pa so na razpolago pri vratarju Sokolskega doma. Pedagoško društvo r Ljubljani priredi v po-aedeljek, 17. t. m. ob 6 zvečer v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi redno predavanje. Predaval bo naš priznani strokovnjak v psi-hotehniki g .dr, Vladimir Schmidt o temi »Sodelovanje šole in poklicne svetovalnice«. Vse, ki se zanimajo za zanimiv in nad vse aktualen problem. vljudno vabimo. Vstopnine ni. Zagorje ob Savi. »Mrakovo gledališče« iz Ljubljane, ki stalno prireja gostovanja po slovenskih odrih, pride tudi k nam, in sicer že to nedeljo, 16. aprila. V Zadružnem domu na Lokah bodo gostje uprizorili Mrakovo tragedijo »Grohar«. Delo je zrežiral avtor g. Ivan Mrak, ki igra tudi dvoje nosilnih vlog. Začetek ob 7 zvečer. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer; Sobota, 15. aprila: »Živi mrtvec«. Red B. Nedelja, 16. aprila: ob 20 »Hlapci«. liven. Znižane cene. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Sobota, 15, aprila: »Vse za šalo«. Premierski ab. Nedelja, 16. aprila: ob 20 »Vse za šaloe. Izven. Znižane cene. Gostuje Danilo Gorinšek. Mariborsko gledališče Sobota, 15. aprila, ob 20: »Upniki — na plan«. Premiera. Red D. Nedelja, 16. aprila, ob 15: »Dijak prosjak«. Ob 20: »Upniki — na plan«. Konec tedna y mariborskem gledališču. V soboto zvečer premiera izvrstne češke komedije »Upniki — na plan«, ki sc ponovi tudi v nedeljo zvečer. V nedeljo popldne odlično uspela klasična opereta »Dijak prosjak«. Na to prdestavo se opozarjajo zlasti okoličani, ker %o to edina popoldanska predstave te operete. 4 Drien roparski napad na cesti Maribor, 14. aprila. Snoči se je odigral na križišču Trubarjeve in Koroščeve ulice razburljiv dogodek. Dve ženski sta stali tam v razgovoru, mimo pa je prišel mlad kmečki fant, Naenkrat se ]e pognal proti ženskama ter je iztrgal eni ročno torbico i* roke in zbežal. Napadena je začela na vse grlo klicali na pomoč. Njene klice je slišalo m»k»j pesapiov. ki so začeli napadalca zasledovati. Prihitel je tudi nek kolesar, ki je fanta dohitel v Vrtni ulipi ter ga prijel. Medtem je prišel tudi policijski stražnik, ki je mladega nepridiprava aretiral. Torbico je iztrgal odvetniški uradnici Marici Homo-vec. V njej je bilo samo pet din. Napadajeo ge piJe Rudolf Mohorko iz Sv. Vida pr! Ptufn. Sumijo, da je on izvršil sličen roparski napad dne 16. febr. zvečer v Aškerčevi ulici, kjer je iztrgal ročno torbico iz rok soprogi inž. Dolinška ter pobegnil. Vlom v Študentovski ulici nepojasnjen Pet poklicnih vlomilcev obso emh na 11 let Ljubljana, 15. aprila. Ljubljanska policija je pred meseci polovila več poklicnih vlomilcev, ki spadajo med >težke kalibre«. Vsi so že dolga leta presedeli po ječah. Kriminalni uradniki in detektivi so proti njim zbrali ogromne, nje obtežujoče gradivo. Naprtili eo jim nebroj vlomov in tatinskih podvigov, ki jih je ta tatinska družba organizirala po Ljubljani, v okolici in na Gorenjskem. Kradli so kot srake vse-prek, zlasti pa zlatnino in gotovino. Policija jim je skušala naprtiti tudi velik vlom v Študentovski ulici, ko je vlomilec pri belem dnevu 13. aprila lani vdrl v stanovanje učiteljice Angele Krakerje-ve. Odnesel ji je 47.000 din gotovine, med drugim kar 40 lepih, novih jurjev. O načrtu za ta vlom so se člani vlomilske bratovščine razgovarjali že takrat, ko eo sedeli za zamreženimi okni. Razne vlome so člani te tolpe, izvršili posamič ali pa skupno in z vednostjo drugih. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Leder-has, je dolgo obravnaval vse vlomilske podvige od točke do točke. Male vlome so obtoženci kratiko-malo priznavali, pri velikih pa so zvračali krivdo drug na drugega. Po obtožnici so vlomilci v casu od januarja lani tja do poletja in pozneje odnesli velik plen v vrednosti okoli 100.000 din. Najizrazitejši tip med obtoženci je sac Ivan Plajbes, 30 letni čevljarski pomočnik z Golnika, ki je bil znanec tihotapca Malija. Ta je zvit kot lisjak. Je težko bolan na jetiki. Zato so ga po aretaciji kmalu izpustili iz preiskovalnega zapora. Takoj ee je lotil svojega vlomilskega posla. Romal ie znova v zapor. V jetnišniei pa so na zdravnikov predlog Celjske novice Trojčke je povila. V celjski porodišnici je povila trojčke žena čevljarskega mojstra Vebra iz Gaberja. Dobila je dve deklici in fantka. Laznikova podlegla poškodbam. Že v torek smo poročali o grozni nesreči, ki se je pripetila na velikonočno soboto pri Laznikovih na Stranicah. Ko se je pripravljala dobra 36 letna Laznikova gospodinja, da bi šla v cerkev, je še prej skočila v klet. Ko se je vračala, se je nanjo zrušil 6trop in jo pokopal. Laznikova je dobila težke notranje poškodbe, tramovje pa ji je zlomilo levo nogo ter prizadejalo težke poškodbe po vsem telesu. Celjski reševalci so nesrečnico takoj pripeljali v Celje v bolnišnico, kjer pa je po težkem trpljenju včeraj izdihnila. Pokojnica zapušča 4 nepreskrbljene otroke in moža. —- Glavno cepljenje otrok iz mesta Celja bo v ponedeljek in torek 1. in 2. maja od 3 do 6 popoldne na mestnem poglavarstvu v Celju, pregledovanje cepljen-cev in pri cepljenju iz ostalih otrok pa bo teden, dni pozneje, namreč v torek 9. maja ob istem času. Cepljenja in pregleda so obvezni vsi otroci, ki so bili rojeni 1938, dalje vsi mali otroci, ki so iz kateregakoli vzroka pri lanski cepitvi ali pri prejšnjih cepitvah iz- Akademski pevski zbor iz Ljubljane pride v Celje, kjer bo imel velik koncert v ^soboto 22. t. m. ob 20 v >Unionu«, Opozarjamo ze danes, da je to redka prilika, ko se nam nudi koncert APZ, ki uživa sloves najboljšega zbora in je ze v Ljubljani 3. aprila dosegel s pesmijo slovenskega preporoda velik uspeh — posebno s svojim novim podajanjem sicer že poznanih 17 pesmi. Kakor v Ljubljani, bo tudi za nas velik dogodek. Mati v spanju zadušila otroka Maribor, 13. aprila. V Hošnici pri Laporju se je pripetil te dni tragičen dogodek, kakor ga malokje pomnijo. Zahteval je življenje 11 dni starega otroka, katerega je zadušila lastna mati nevede med spanjem. Marija Pirš, žena posestnika Andreja Pirša, je pred 11 dnevi porodila otroka. Pred nekaj dnevi je mati vstala iz postelje ter začela zopet opravljati navadna dela, Otrok je zvečer ležal pri materi v postelji, Ko se je dete v noči prebudilo, _ ga od dela utrujena mati ni slišala, pač pa njen mož, ki je v6tal, otroka previl ter ga zopet položil k ženi v posteljo, pa na drugo stran. Ob štirih zjutraj se je žena prebudila, pa je vsa prestrašena opazila, da je dete ze mrzlo in mrtvo. Poklicala je moža in oba sta ugotovila, da je otrok umrl zaradi tega, ker se je mati med spanjem obrnila, pri tem pa je prišlo dete pod njeno telo ter se zadušilo, Mrtvcoglednik, ki je malega mrlička preiskal, je odkril na glavici veliko modro liso ter je prijavit stvar oblastem. Državno pravdništvo v Mariboru pa je odredilo obdukcijo, ki je res ugotovila, da je otročiček umrl zr.radi zadušenja med spanjem. Tragičen dogodek je vzbudil v vsem kraju splošno sočutje. Deset Nemcev na triglavskem smuku V zadnjem trenutku je prispela še prijava Nemcev za »Triglavski dan«. Prijavili so osem tekmovalcev in dve dami. Med prijavljene! beremo skoraj sama znana imena, tako zmagovalca triglavskega smuka iz leta 1937 Markuša Maierja in zmagovalca od lam, Gustava Maierja, prijatljen je tudi Steinwender, ki je že bil na Triglavu in ki je preteklo nedeljo zmagal v veleslalomu na Dobraču, kjer je nas Žvan bil drugi, tretji pa zopet Nemec Haberle, ki tudi pride na Trigiav. Tudi stari triglavski tekmovalec Oberman, ki je dvakrat že bil pri nas, ho spet tekmoval v nedeljo. Obe prijavljeni dami sta v -smučarskem svetu še neznani imeni. Ena njiju, Schrottenbachova iz Vrbe na Koroškem, je zmagovalka v damski konkurenci na veleslalomu na Dobraču. Gotovo bo udeležba obeh dam iz Nemčije zanimivost damske konkurence na »Triglavskem dnevu« znatno poveč?!a. Od domačih je doslej prijaVljenift 16 tekmovalcev, med njimi oba naša prvorazredna vozača Praček in Heim, ter 5 tekmovalk z državno prvakinjo Heimovo na čelu. odredili, da so ga poslali v civilni obleki v bolnišnico. Tam se je svobodno gibal in sprehijal. Nekega dne letos januarja je pobegnil in takoj nato je izvedel več vlomov in tatvin. Tudi Kokalj Viktor je star kriminalni tip, kakor je očrtan v kriminalnih bukvicah. Je tat po poklicu. Sličen in v vseh potezah je njemu podoben 30 letni samski zidar Stanko Zupanc Četrti Tone Žabkar, mesarski pomočnik, je drzen in podjeten. Ta je vlomil v trafiko Ferdinanda Kobala, od koder je odnesel velik plen, obstoječ^ iz cigaret, znamk in kolkov v vrednosti 20.000 din in 5000 dinarjev gotovine. Lojze Trdin je bil zapleten v afero, ker je kupčeval na nesoliden način s kolesi. Neki France, ki je prevzemal nakiadeno blago, je bil obdolžen, da je 13. aprila lani vlomil pri Angeli Krakerjevi in ji odnesel, kakor omenjeno, 47 tisoč dinarjev gotovine. Vsi obtoženci so male tatvine priznavali, velike dosledno in zvito zanikali. Po dolgi in monotoni razpravi so bili obsojeni glavni tipi: Ivan Plaijbes na 2 leti in 6 mesecev, Viktor Kokalj na eno leto in 6 mesecev, Stanko Zupanc na 3 leta in 6 mesecev, Anton Žabkar na 3 leta in Lojze Trdin na 10 mesecev robije odnosno strogega zapora. Vsi še s primerno porcijo glede izgube državljanskih pravic. Sodišče pa je njih sokom-panjona glede vloma pri Krakerjevi oprostilo. Tako ostane velik vlom v Študentovski ulici za enkrat nepojasnjen, čeprav so ee detektivi močno trudili, da bi razkrinkali pravega vlomilca. Vseh pet vlomilcev je bilo obsojenih skupno na 11 let in 10 mesecev robija Sodba pred mariborskim sodiščem Včeraj smo poročali v »Slov. domu« o razpravi, ki se je vršila pred okrožnim sodiščem v Mariboru proti 38 letnemu Hugonu Markušu, ki je na spreten način opeharil 33 mariborskih gospodinj. Pojavil se je pri njih s ponarejenimi pismi ter je kasiral v imenu dobavitelja denar za dobavljeno mleko. Markuš je bil obsojen na 6 mesecev in 15 dni strogega zapora. Liubljana : Bask Še jutrišnja ligaška tekma in potem bomo sezono zaključili prav do jeseni, ko se začne ligaško prvenstvo že za prihodnje leto. Naša Ljubljana si je z zmago nad Varaždinci preteklo nedeljo močno utrdila svoj položaj v ligi, vendar še danes nismo povsem varni. Ljubljani 6ta nujno potrebni še nadaljnji dve točki. Nedeljski nasprotnik naše Ljubljane, belgrajski Bask, je moštvo, ki je letos v ligaškem prvenstvt napravilo največ presenečenj. Največji letošnji Baskov podvig je bil sredi Zagreba, ko je od Gradjanskega izsilil neodločen rezultat. Ze samo to dejstvo kaže, da je nedeljski nasprotnik za našo Ljubljano silno nevaren in da se kaj lahko ob nepazljivosti naših igralcev zgodi, da tekmo izgubijo. Jutri bodo morali tedaj naši igralci pošteno zaigrati, da zmagajo. Bask kljub nekaterim svojim res dobrim rezultatom ni tak nasprotnik, da ga ne bi bilo mogoče premagati. Prepričani smo, da se bodo naši igralci posb • i za letos od ligaškega občenstva z lepo tekmo i.i z zmago ter nujno potrebnima dvema točkama. Tudi ligaško občinstvo se bo letos poslovilo od svojih igralcev v največjem številu. Bask nastopi v najmočnejši postazi s starim internacionalcem Tomaševičem in Slovencem Lahom v napadu. Ljubljana, kakor slišimo, ne bo izpreminjala postave, ampak igra v isti zasedbi, kakor zadnjo nedeljo. Tekma se začne ob 16.30. Predtekma bo ob 14.15 med Ljubljano B in Reko. Pa tudi ostali ligaški spored bo nudil zelo težke in napete borbe. V Zagrebu imajo domač »derby« med Haškom in Gradjanskim. Gradjanski je v rahli prednosti zlasti, ker Hašk ne more nastopiti kompleten. Zelo verjetno bo zmagal Gradjanski. V Belgradu mora BSK zmagati nad Hajdukom, sicer zna izgubiti prvo mesto. BSK se bo za to zmago nedvomno tudi potrudil; borba bo pa zelo trda. Druga belgrajska tekma bo med Jedinstvom in Sarajevčani. Domačini imajo malo prednosti. Belgrajska Jugoslavija gre v Skoplje kompletna s Petrovičem kot vodjo napada. Skopljanci bodo nudili močan odpor in ne izključujemo kakega presenečenja. Najhujša borba bo pa v Zemunu med Varaždinci in Zemunci. Če Varaždinci izgube, prihodnjo leto ne bodo več med ligaškimi klubi. Isto velja za Zemunce. Tekma bo gotovo najbolj ogorčena med vsemi. Doma pa imamo drugo kolo finalnih tekem za prvenstvo LNP. Ob 10.30 se v Ljubljani na igrišču Jadrana pomerita Hermes in Maribor. V Celju ob 16.15 na igrišču na Glaziji Celje in CSK; na Jesenicah Bratstvo in celjski Atletiki; v Mariboru pa Železničar in Kranj. športne vesti Ameriški atleti popravljajo rekorde Ob koncu zimske sezone v zaprtih prostorih so ameriški atleti dosegli celo vrsto izredno lepih uspehov. Zmagovalec olimpijskih iger leta 1936 Earle Mea-dovvs je skočil ob palici 4.43 m, njegov rojak Warmerdam 4.42 m. Največja senzacija pa je bil poraz Glenna Cunninghama. Premagal ga je Charles Fenske v teku na eno miljo z lepim časom 4:12.8. V teku na 1000 yardov je bil najboljši Bo-rican v 2:10.6, v teku na dve milji pa Donald Lash v 9:05. Francoski atlet R. Huart je v St. Nazaire postavil v enourni hoji nov francoski rekorm. Prehodil je 13.174 km. Angleški rekord vhoji na 25 milj (40.2 km) je v Matspur Parku popravil 24 letni F. Harmer. Progo jt prehodil v 3:29.14. Na 10 milj je olimpijski zmagovalec v hoji, Whitlock, v »mrtvem teku« z Christiem Murrayem dosegel čas 1:12.21. ' " .*.\vy* Pregled v preteklost in bodočnost pomeni »Posleduja zapoved«. — Roman o letalskem tovarištvu, ki ga pričnemo prinašati v kratkem. Vsebina je ista kakor vsebina mogočnega letalskega filma, ki so ga izdelali Američani, mojstri v prikazovanju in iznajdljivem podčrtavanju po sebi grandioznih snovi. V »Poslednji zapovedi« srečujemo može, ki so na zahodni fronti s svojimi junaštvi v zračnih borbah prinašali odločilno pomoč svojim tovarišem na zemlji. Heroizem, neustrašenost in požrtvovalnost teh Madr d v pričakovan u velike sodne razprave v zvezi z državliansko vo no V politični javnosti je vzbudila veliko pozornost in zanimanje vest, ki napoveduje, da bodo imeli v Madridu v kratkem veliko sadno razpravo, pri kateri bo sedel na zatožni klopi tudi bivši republikanski minister Basteiro. Pričakujejo, da bodo pri tej priliki prišle na dan razne zanimive podrobnosti, ki so v zvezi z zadnjo špansko državljanska vojno. V zadnjem času so časopisi poročali, da so bivšega španskega ministra Basteira poslali v zapor v Burgos. Te vesti pa, kakor zdaj poročajo, niso bile točne. Basteira so pridržali v Madridu in ga zdaj tam čaka sodba. Posebna komisija, ki je bila nalašč za to sestavljena, zdaj proučuje vlogo, ki jo je Basteiro igral za časa svojega bivanja v Londonu. Predvsem pa je treba ugotoviti tudi uspehe, ki jih je rodilo njegovo poslanstvo v Londonu. Tja je odšel kot zastopnik španske republikanske vlade. Vsega dela, ki ga je treba opraviti pred začetkom sodne razprave, pa ne bo mogla opraviti 6amo omenjena komisija. Tako se je sestala še druga, ki ima nalogo, da zbere in prebere vse, kar je bilo do leta 1917 dalje pisanega o življenju in politični vlogi bivšega ministra Ba-eteira. Kakor se vidi že samo iz tega, bo ta razprava gotovo ena takšnih, ki jih tudi v Madridu še ni bilo mnogo. Verjetno pa je, da ne bo trajala predolgo, saj v Španiji navadno vse hitro narade, le Vojne, če izbruhne,. ne znajo hitro končati. Kino na bolnih ladiah Angležem je prišlo na misel, da bi bilo dobro, če bi mornarjem, ki opravljajo težko in enolično službo, preskrbeli kakšno zabavo, ko križarijo po raznih morjih. Gre za neko čisto novo 6tvar. Od sedaj naprej mislijo vsako bojno in šolsko ladjo opremiti e prvovrstno kino-dvorano, kjer bodo vsak teden kazali najboljše in najrazličnejše filme, kakršni 60 na sporedu v Parizu, Londonu in Newyorku. Pomorska filmska družba bo vsako leto izbrala dvesto filmov, ki jih bodo smatrali za najboljše. Prva predstava, ki ji bosta prisostvovala kentski vojvoda in vojvodinja ter lordi angleške ad-miratitete kot komisarji, bo pomenila začetek te »pomorsko-kinematografske dobe«. Vsak spored bo zelo pester. Poživila ga bo kaka Walt Disne-yeva risba, drugi del bo predstavljal film iz sodobnih dogodkov in novosti, tretji del pa bo izpolnjen s filmom kakšne druge vsebine. Pomorska filmska družba bo izbirala filme tako, da bodo lahko gledali mornarji v šangajskem pristanišču ali pa v Singapouru zadnje filmske novosti nič pozneje kot civilisti po mestih Kakor se zdi, poskušajo Angleži vse, da bi ohranili pri moštvu čim boljše razpoloženje. Anglež naj pri kulturnih dogodkih ne bo prikrajšan zato, ker mora služiti vojake. mož, ki so znali ceniti iste vrline tudi pri svojih nasprotnikih — to so magični akordi, ki v gledalcu vzbujajo tiho iluzijo, da bi viteštvo in medsebojno spoštovanje kakor ga drug drugemu izkazujejo ti sovražniki, konec krajev utegnilo pognati globlje korenine in postaviti med narodi, ki se gledajo z mračnimi očmi, razmerje znosnosti in spoštovanja že v bližnji bodočnosti. Ta iluzija bratstva zajame gledalca s polno močjo in ga prevzame z vzpodbudno sugestivnostjo. Druga plat filma pa je temna, grozotna: orkan vojne vihre seje smrt in uničenjie, strahotni prizori nam razgrnejo pretresljivo podobo preteklih bojev ter nas opozarjajo na še hujše nove, če bi kdaj do njih prišlo: na ta način nam govore, naj se varujemo nove vojne. Naš list bo v kratkem začel objavljati roman, ki je bil podlaga za izdelavo tega veličastnega filma. Programi Radio Ljubljana Sobota, ij. aprila: 12 Akustičen kalejdoskop (plošče) — Poročila — 13 Napovedi — Iti.20 Akustičen kalejdoskop (plošče) — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) 8elma Lagerloff: Kako je Niel-s Holgenson popotoval z di v j Lini gosmi. — Povest v nadalzevanjih; b) Gašper-£°k —- 17.50 Pregled sporeda za prihodnji teden — 18 4a delopust, igra radijski orkester — 18.40 Organizacija tujskega prometa (g. Gojko Pippenbacher) — 19 Napovedi, poročila - 19.30 Nae. rra — 19.50 Plošče — v«J1 5^na1n?i Politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 vffoi živalski krog: S nce v znamenju ovna . . . Pester sW t£* ?va^° ?la,ui rad- i^r* družine. Sodelujeta Jožek Besedilo napisal Fran Milčinski ml. — 22 P0£o6ila — 22.15 Za dober konec, igra radijski orKester. —- Konec ob 23. i>orn?iin o li' %prila'' 8 Ruski sekstet — 9 Napovedi, CBrkvB ~ i,?',1-5 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske ye!'ski govor (Jože Jagodic) — 10.30 Koncert L™™ R a,sh? (oddelek godbe cSloga*) — 11.30 MoLiS nSl“bB' Sodelujejo- ga. Mila Kogej in orkftster I) rf,-(.^ !i?',a °Pe™ega gledališča in radijski Pevski7hor nr?LD; M- SijarHic - 13 Napovedi - 13.20 KoSe kar kdo **ruštva Kra“j — M VsB mo‘ njena od 14.10 d^Uplog*® Miah); (oddaja preki- r»ri nftsrft?nh In xvme’1- ura: j^rva poanuu Korenf - 17 Pero8\.Pv0.dl,h domačih živali (dr. J. Vatikana) Tzvaini? Vstajenje, oratorij (prenos n zbor in 'solist? le^ici skladbe. Sodelujejo: ftTr n;,;tmske kapele ob spremljeviinju orkestia EIAit. Dirigira avtor L Perosi ifl 30 Plošče — 19 Napovedi poročila — 19 30 Nac ura -- 19.50 Plošče -- 20 Koncert radijskega orkestra — 21.10 Kla-virsH1., koncert ge. Mirce Sancinove — 22 Napovedi, poroftila - 22.15 Pester spored, Lgra radijski orkester. — Konec ob 23. ^ Ponedeljek, 77. aprila: la Odmevi iz Bolgarske (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napoved — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra _ 14 Napovedi — 18 Paberki iz vsakdanjega zdravstva: G prehladili — 18.20 Koroške pesmi (plošče) — 18 40 Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (g. prof. Lojze Potočnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Stara čakavska popevka — z glasbenimi ilustracijami (Ivan Mate-6iS — 10.50 Zanimivosti — 20 Komorni pihalni trio (gg. V. Čampa, flavta, M. Ravbar, klarinet, G. Lo-pamik, fagot) — 20.45: Plesna glasba na klavirju (Ch. Kunz) — 21 Koncert radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Duet harmonik: brata Goloba. — Konec ob 23. Drugi programi SOBOTA, 15. APRILA: Bel grad: 20 Na", pesmi — 21 Ork. konc. — Zagreb: 20 Opera — Sofija: 19.30 Beethovnove skladbe — Varšava: 19.15 Orkester in zbor — 21 Šlagerja — Budimpešta- 20 Pesmi — 21.15 Ciganski orkester — 23 Ork konc. — Trst-Milan: 21 SpevoigTa. — Rim-Bari: 21 Mascagnijeva opera -Lodoletta. — Dunaj: 20.10 Zab. konc. — Berlin: 20.10 Pihala - 21 Plesna gl. — K Sin: 20.30 Vojaška godba — 21.15 Iz novih operet — Stuttgart: 20 10 Plesni večer — Pariš P T. T.: 21.15 Chabrierova opera »Napačna vzgoja« in Bizetova oipeira »Lovci biserov« —1 Velikonočna parada Eden zadnjih sklepov francoske Žena naj bi ne bila Nikjer na svetu menda ni žensko gibanje zavzelo tolikšnega razmaha kot na Francoskem. Zadnjič so Francozinje dosegle spet nov uspeh v boju za enakopravncis-t z moškimi. Celo francoska poslanska zbornica je odobrila, da odslej dalje nevestam pri poroki ne bo več treba obljubiti, da bi bile kot bodoče žene možem pokorne. Doslej je bila v Franciji navada, da so neveste pri poroki morale izgovarjati besede, s katerimi so se obvezale, da bodo spoštovale sveti zakon, da bodo možu pokorne itd. Zdaj je to pokorščino mladih francoskih žena celo poslanska zbornica razveljavila. Takoj po omenjenem sklepu poslanske zbornice so se zastopnice ženskega gibanja sestale na zborovanje, na katerem so soglasno potrdile, da ie bil za sodobno žensko s tem dosežen velik uspeh v boju za enakopravnost z moškimi. To je po njihovem soglasnem mnenju pomemben korak na poti k popolni osamosvojitvi. Zastopnice ženskega gibanja so na svojem zborovanju izdelale tudi načrt za bodoče delo. Sklenile so, katera njihova zahteva bo zdaj prva na vrsti. To bi bila pravica glasovanja. Ženske hočejo torej voliti in biti seveda tudi izvoljene. Moderna cesta Sredi Sahare sodo Zadnje čase 6e mnogo sliši o tem, da nameravajo države, ki imajo svoja posestva v Afriki, zgraditi veliko avtomobilsko cesto, ki bo vezala preko afriške celine Sredozemsko morje in južni konec Južnoafriške Zveze. V današnjih časih se že skoro povsod v Afriki čuti potreba po boljših prometnih sredstvih, predvsem po boljših poteh, po katerih bi promet potekal hitreje kot danes. Res je, da imajo nekatere afriške kolonije že dobre ceste, toda te ceste so povečini zelo kratke in imajo med seboj prave zveze. Največje ovire za cesto, ki bi vodila od Sredozemskega morja do južnega konca Afrike, tvori puščava Sahara, ki loči severni, precej obljuden del Afrike od pokrajin okoli zemeljskega ravnika. Tako je Sahara tista pokrajina, ki onemogoča dobre zveze med Evropo in najbogatejšimi afriškimi predeli. Pot po morju do južnega konca Afrike je zelo dolga, kar se z drugimi besedami tudi pravi — draga. Kaj pomeni ta prometna ovira 6redi Afrike, vedo predvsem tiste evropske države, ki imajo južno od Sahare svoja posestva. Pred nedavnim so imeli zastopniki teh držav koogres za ceste in pospeševanje tujsikega prometa v belgijskem Kongu. Kongres se je končal z velikim, rekli bi lahko z nepričakovanim uspehom. Na njem so sklenili zastopniki vseh v poštev poslanske zbornice: več pokorna možu? Žensko gibanje za enakopravnost z moškimi je doseglo zadnje čase tolikšen razmah, da 60 se zanj začeli zanimati tudi člani Francosike Akademije. Akademija za moralne in politične vede je dala pobudo, da se prihodnje leto podeli velika nagrada za najboljšo knjigo, v kateri bi se pisec bavil z vprašanjem sodo.bnega ženskega gibanja. O čem naj bi pisali tekmovalci za to nagrado, pove v naprej določeni naslov: »O ukinjenju podrejenosti žene možu in spremembah, ki bi jih ta ukinitev povzročila v francoskem pravu«. Značilno je to, da zdaj' v Franciji ne govore toliko o tem, kako bo kdo rešil to zastavljeno nalogo, pač pa, kdo jo bo rešil, moški ali ženska. Vsak, kdor količkaj zna gledati tudi v bodočnost, si lahko predstavlja, kam bo pripeljal ta neizprosni boj za enakopravnost žensk z moškimi. Verjetno je, da se bodo podrli vsi trije vogali hiše, ki jih je dozdaj — če jih je še — držala žena pokoncu. Na drugi strani pa velja pri tej priliki pripomniti tudi to, da Francija že danes velja za deželo, kjer imajo družine najmanj otrok. Zenske hočejo zdaj še na volišče, ne zavedajo se pa tega, da so že davno izvoljene in sicer za najvišji poklic, ki naj bi 6e mu posvetile, ker so zanj rojene. čez vso Afriko ni hoteli za oddih prihajajočih držav, da sc zgradi čimprej modema avtomobilska cesta, ki bi vezala Alžir ob Sredozemskem morju z južnim rtičem Afrike. Stroške za to cesto bi nosile vse države, ki bi imele od ceste kakšne koristi. Načrt za cesto so izdelali Francozi. Tudi pri tem načrtu je delala največje ovire puščava Sahara, preko katere bi šla tretjina te ceste. Brez dvoma bi ta sodobna prometna žila gospodarsko zelo povzdignila Afriko, v Alžiru pa, ki bi v tem primeru gotovo postal svetovno znano pristanišče, bi se stekal ves ta promet po kopnem preko Afrike. Od belgijskega Konga proti jugu bi bile s ta veliko cesto zvezane tudi krajevne, krajše proge, ki bi tamkajšnji promet še bolj olajševale in ki bi jih zgradile države, katerim bi te ceste prinašale posredne ali neposredne koristi. Po tem francoskem načrtu bi se v osrčju Sahare zablesteli modemi hoteli, v katerih bi potniki lahko prenočevali in se odpočili od naporne in dolge vožnje. Tam bi bila za avtomobile na razpolago tudi bencin in nafta. Letos nameravajo prirediti velike dirke od severnega do južnega konca Afrike. Pot, ki jo bodo prevozili avtomobili, naj bi bila nekaka predhodnica one velike in najmodernejše avtomobilske ceste, ki bi prinesla v Afriko novo gospodarsko in kulturno življenje. Trdo je šlo! Pri avtomobilskih tekmah v Sydneyu v Avstraliji je dirka? Garland s svojim vozom zašel na rob ograje ob tekmovalni progi in se p ri tem nagnil kakor kaže slika. Do težke nesreče, ki bi se najbri končala s smrtjo, torej prav za prav ni manjkalo nič več, pa se je kljub temu vo* T divji vožnji še postavil na vsa kolesa in zdrčal naprej z nepoškodovanim dirkačem. 68 Norman Rallly Rafne: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Premagan je bil, njegove roke so bile zvezane, ni 6i mogel prav nič pomagati. Molče je moral poslušati zbadanja. Kdor ie premagan in osramočen, ta nima več nobene besede. Prenesti mora tiho in vdano vse, kar mu drugi reko. In tako 6e je bilo zgodilo tudi njemu, Robinu Hoo-du, ponosnemu junaku iz sherwoodskih gozdov, zaščitniku ubogega saksonskega ljudstva, zaščitniku, ki je bil sam tako potreben zaščite in pomoči, č S sklonjeno glavo je odhajal iz sodne dvorane, ponižan in osramočen in vendar kljubovalen. Le eno tolažbo je imel: ko se je ozr ob vratih še enkrat v dvorano, je videl kako ga je gledala lady Marian s svojimi lepimi žalostnimi očmi. Toplo in milo mu je v hipu postalo pri srcu. In spet so minevali dnevi. Končno je prišel usodni dansko bi bil moral biti javno obešen. Peljali so ga na sramotnem vozu 6kozi množico, ki je stegovala k njemu svoje roke in ga blagoslavljala ter se mu zahvaljevala za vse dobrote, ki jih ji je bil izkazal v življenju. To ljudsko sočutje ga je zadelo v dno srca. Na morišču je bil že popolnoma bUzu obupa. Vdal se je že v svojo usodo. Prav nič *e ni nadejal, da bi mu v zadnjem trenutku še kdo na tem mestu utegni) pomagati in ga rešiti. Rabelj mu je že natikal zanko okrog vratu. Njegov pomočnik je že držal vrv. Čakal ie samo še znamenja, da bi jo potegnil in ga spodmaknil — in njegovo . mlado življenje bi bilo končano. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepriča- I kovanega. S stopnic je priletela puščica, ki jo je bil izstrelil njegov zvesti Ivan Malček — in še druga, in tretja, cel roj puščic sc je vsul od vseh strani. V hipu je bilo izdano dogovorjeno povelje za splošni, tokrat izborno pripravljeni in premišljeni napad. Nemudoma se je ob njem znašel gibčni, lisičje zviti Duch, ki je porezal vezi na njegovih rokah in ga osvobodil. Kakšen boj je nato zavihrall Vojaki sira Guyja so bili presenečeni. Prav nič se niso utegnili braniti. Vsak odpor je bil zaman, Robin Hood in njegovi so se zadre-vili proti vratom in planili v svobodo. Sam Robin Hood se je v diru obrnil, presekal vrvi pri težkih notranjih vratih, tako da so vrata preganjalcem zaprla vso pot. Nato pa 6e je na drsečem gornjem koncu vrvi dvignil vrh zidu in se na oni strani spustil k svojim tovarišem, ki so ga bili že s strahom pričakovali. In potem so se pognali kakor blisk po ravnini tja proti zelenim gozdovom. Kako sta morala besneti sir Guy Gis-boumeški in princ Ivan brez dežele, ko sta videla, da se jima 'e prav za prav iz pesti izmuznil najnevarnejši sovražnik, ki sta ga bila že držala tako čvrsto, da je bila zanj vsaka rešitev skoraj izključena! Dogodki so se nato naglo vrstili. Robin Hood je s svojimi ljudmi znova napadal normanske samosilnike, Za vsako saksonsko glavo je padla normanska, za vsak požgani saksonski kmečki dvor je pogorel normanski. Nasilje je bilo vra-čano z nasiljem. Ime Robina Hooda je spet postalo strah in trepet vsem Normanom, ki so zatirali Saksonce. Najbolj pa sta se nanj seveda v onemoglem srdu jezila sir Guy Gisboumeški in princ Ivan brez dežele. | Zaman 6la nanj pošiljala svoje ljudi, zaman so cele vojske blodile po gozdovih in ga lovile. Njegovi ljudje 00 bili (zdaj pravkar še tu, nato pa so izginili v trenutku, kakor bi se bili na skrivnosten način pogreznili v zemjlo. Končno je nekega dne prav pred kratkim zgrabil in oropal tudi zvestega oprodo princa Ivana brez dežele ter slepo orodje samosilnega sira. Guyja Gis-bourneškega, potuhnjenega in osovraženega škofa iz Black Cannona. Takrat ni vedel, da je bil v Luttonovi gostilni škof iz Black Cannona takoj nato, ko mu je bil dovolil, da je oropan obeh konj in denarja, lahko odnesel V6aj zdravo kožo in golo življenje, prepoznal v visokem fratru božjepotniku kralja Riharda z Levjim srcem, Riharda, ki 6e je bil po dolgem trpljenju in ujetništvu vračal iz Svete dežele na Angleško, da bi I spet zasedel prestol svojih očetov I škof iz Black Cannona je takoj obvestil sira Guyja Gisbaumeškega in prin- ca Ivana brez dežele o Rihardov em prihodu. Podlo spletko so zasnovali. Zahrbtno so hoteli umoriti kralja Riharda z Levjim srcem. Poslali so bili nadenj Dicko-na, ki ga je bil 6vajčas Rihard z Levjim srcem razdedinil, mu vzel plemiško čast ter mu zaplenil vse premoženje. Vse to je Robinu Hoodu hotela sporočiti njegova draga lady Marian, lady Marian, za katero je po prelepi noči, ko, jo je obiskal v gradu kljub smrtni nevarnosti za svoje življenje, vedel, da ga ima rada. Lady Marian je mimogrede, ko je šla skozi dvorano, slišala, o čem so se dogovarjali princ Ivan brez dežele, sir Guy Gisbourneški ter škof iz Black Cannona. Nemudoma je napisala pismo, ki ga je nameravala poslati po svoji zvesti Bess njemu. Toda sir Guy Gisbourneški jo je pre- I 6enetil, ji pismo odvzel ter jo_ izdal princu Ivanu brez dežele, ki jo je bil velel pahniti prav v tole ječo, v ječo, kjer je bil pred časom že sam. j Vendar pa je božja Previdnost sama poskrbela, da so izpodleteli vsi podli načrti. ^ 1 Posrečilo se je Bess, da |e nemotena ušla iz gradu in ponoči o vsem obvestila Mucha. Much je prehitel Dickona, 6e z njim spoprijel ter ga po ogorčenem boju premagal in ubil. Tačas pa so on, Robin Hood in njegovi, prestregli na vso srečo sredi gozda štiri fratre, ki so hiteli proti Nottinghamu. Kakšna 6rečal Rešili so s tem svojemu kralju Rihardu z Levjim srcem življenje. Če bi bil šel še naprej v Nottingham, bi ga bili prav gotovo zajeli ljudje sira Guy-ja Gisbouraeškega ter princa Ivana brez dežele. Zajeli bi ga bili ter ga na povelje obeh svojih mogočnih gospodarjev spravili za vselej s poti. Pokazalo se je, da je bil eden med temi fratri božjepotniki 6am angleški kralj Rihard z Levjim srcem, ki se je bil preoblekel v božjepotnika, da bi ga ljudje na njego,vi poti proti domačemu kraju ne mogli spoznati. V sili pa, ko je kralj Rihard z Levjim srcem videl, kako zvesto vdane pristaše ima v teh saksonskih upornikih in v njihovem ponosnem vodju Robinu Hoodu, pa se je sam razodel. In nato so vsi skupaj napravili točen načrt, kako bodo preprečili lopovske namere princa Ivana brez dežele ter sira Guyja Gisbourne-škega. Še ponoči so odšli iz scherwoodskih gozdov do škofovskih dvorov v Black Can-nonu, vrgli škofa iz postelje, ko je še prav sladko spal, se naglo preoblekel v meniške halje ter se skrivaj oboroženi odpravili proti nottinghamskemu gradu, kjer bi bil moral biti v grajski kapeli še ta, današnji dan dan princ Ivan brez dežele okronan za novega angleškega kralja namesto svojega brata kralja Riharda z Levjim srcem. V kapeli je prišlo do odločilnega spopada. Kako naglo so preoblečeni ljudje izvlekli svoja bodala ter se vrgli na vojake! Kakšna zmeda je nastala, kako preplašen je bil princ Ivan brez dežele, ko je videl, da bodo njegovi načrti prekrižani! »Slovanski dom« Uhaja viak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. «a Inozemstvo 25 din. FrednfStvo- Kopitarjeva nllra