Št. 166 (16.203) leto UV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v - . iener- Trstu, kjer je izšla zadnja številka, šil;	partizanski DNEVNIK v za-
GORICA	..	unoi-.
----------	i	-
ČEDAD - Ul. k,stori:	1
-	POŠTNINAG-
| 5C/V LIK S ;-:;zione in abbonamenic r
SREDA, 15. JULIJA 1998
Gorica
tokrat
pred
Trstom
Bojan Brezigar
Novica, da sta začel Gorica in Nova Gorica i
žejnem prehodu Šlandre "Vrtojba, ko po vstop Slovenije v EU ne bo ve ppravljal sedanje funkciji )e seveda razveseljiva. N samo za Slovenijo, tudi z "aso deželo je tako raj roišljanje pomemben kc rak naprej, saj sem Se pre desetimi leti osebno prist stvoval prikazu prizade vanj za gradnjo novega te pornega postajališča n dalijansko-avstrijski me Pri Rokovem in sem v ot govor na vprašanje, kaj bc do počeli s to stnikturo p vstopu Avstrije v EL Prejel samo nevljuelno ge drnjanje. Dejstvo je, da sir lev Evropske unije pomer jodi postopno odprav ‘janje meja in verjetno bc do nove članice EU od vse ga začetka pristopile tuei k Schengenskemu spora zPrnu. To pa seveda pome P1’ da bo meja popolnom Zginila.
Tu se seveda postavlj PPrasanje, kaj z velikim 1P dragimi strukturami Na italijansko-slovensk Jdeji sta kar dve, v Stan drežu in na Fernetičih /deraj smo v Novi Goric ^edeli za skupne načrt 111 preeUoge, ki naj bi s pre "drukturiranjem objekto poiogocili ublažitev izgub delovnih mest, ki jih j kakih 500 ali 600.
Seveda, rešitev je Se da dd* pa tudi časa je verjetni 86 dovolj. Načrti, kje najl dstrezna sredstva, p; . ražajo voljo, da se v Go .r s tem vprašanjem spe Prhnejo in kažejo na na dren, da ga tudi pravoča sdo rešijo.
Drugače pa je v Trstu Kf;r je postalo tovorno pre S|ajalisce pri Fernetiči] Politična arena, kjer si ji ^mca sama izvolila vod 8 vo. Dvomimo, da bi acelo to vodstvo resni domišljati o prihodnost .. rke strukture na Feme /dih, zaenkrat pa, taki „ az-e, takega razmišljanji d ni bilo. Za slovenski 8 r;,n je sicer slišati razm govorice; - med drugim tu r1 0 gradnji ebrkaliSča zi oren ul o i . o italijansk .ra,ri pa nismo slišal rcesar. Z upravo, ki si 1) zanima za politiko ko j d Promet, bo verjetni ^zko najti ustrezne rešit p ’ tako da postajališče m drtietičih zares tvega, di pne spomenik nekdanj e)i- Upamo, da se moti o* vendar nam zadnji Prenrembe v vodstvu ti
Dri l ”uuu- KaKrsn GrjSr,S?V0VtL*r včeraj v vsaj zaenkra l^djo- Vsekako
ITALIJA / PO VČERAJŠNJEM VRHU VLADINE VEČINE IN POSVETOVANJU OPOZICIJSKIH LIDERJEV
Zbližanje stališč o preiskovalni komisiji za podkupninski sistem
Bertinoffi napovedal zaupnico Prodiju, ki se bo v petek predstavil v parlamentu
Scalfaro na uradnem obisku v Sarajevu
SARAJEVO - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je bil včeraj na uradnem obisku v Bosni in Hercegovini. Pogovarjal se je s člani kolektivnega predsedstva, ki so se mu zahvalili za trud, ki ga je Italija vložila za pomiritev v Bosni. Dogovorili so se, da bodo italijanska podjetja gradila novoav-tocesto Sarajevo-Zenica.
Na 7. strani
RIM - Kljub viharju, ki se je dvignil okrog razsodbe procesa Ali Iberian proti Berlusconiju in Craxiju, se dialog med večino in opzicijo o ustanovitvi dvodomne parlamentarne komisije, ki bi dodobra preiskala pojav podkupninskega sistema, ni prekinil. Po vrhu strank vladine večine in izmenjavo mnenj med liderji Pola svoboščin in Cossigo so se zvečer zbližala stališča obeh strani v poslanski komisiji za ustavne reforme, ki je sklenila, da bo o ustanovitvi preiskovalne komisije odločala zbornica 23. jrdija. Ostaja torej še teden časa za premislek, vse pa kaže, da nobena stran nima interesa, da bi se nit dialoga povsem pretrgala.
Vmes se bo Prodi v petek predstavil v parlamentu za zaupnico, za katero je zdaj zanesljivo, da jo bo prejel. Bertinotti je namreč včeraj na sestanku vodstva svoje stranke potrdil, da bodo glasovali »kritično zaupnico«, kajti preverjanje v vladini večini kljub napredku ni privedlo do zahtevanega »zasuka«. Preverjanje se bo tako nadaljevalo septembra, in to na občutljivem terenu finančnega zakona.
Na 2. strani
SEVERNA IRSKA / PO NASILNEM POŽARU
Ulster je utihnil pred tremi belimi krstami
Na stotine katoličanov in protestantov no pogrebu treh fantkov, ki so umrli v požaru
BELFAST - Ulster je včeraj žaloval za tremi bratci Richardom, Markom in Jasonom Quinnom, ki so v soboto zvečer zgoreli v požaru, ki ga je na njihovem domu zanetila protestantska molotovka. Pogrebne svečanosti se je udeležilo na stotine ljudi, ki so krenili v sprevodu za tremi malimi belimi krstami. Fantki so bili stari enajst, deset in devet let. Pokopali so jih v kraju, ki je 12 kilometrov oddaljen
od njihovega rodnega Ballymo-neya, ker se je njihova mama odločila, da ne bo nikoli več stopila v kraj, kjer so njegovi otroci umrli. Poleg katoličanov so se pogreba udeležili tildi številni protestanti, saj so v Ballymoneyu mnogi katoličani in protestanti živeli spravno, brez večjih trenj.
Medtem ko so se najbolj neomajni oranžisti utaborili v Portdavvnu, da bi - kljub prepovedi policije -
marširali po Garvaghy Roadu, je svet duhovnih pomočnikov oranži-stov pozval k spravi s katoličani in s tem podprl kolego VVilliama Bin-ghama, ki je v preteklih dneh javno obsodil nasilje in spopade oranži-stov s policijskimi silami.
Policija je medtem izsledila moška, za katera sumijo, da naj bi bila vpletena v sobotni tragični požar v Ballymoneyu.
Na 7. strani
Preobrazba MPP Vrtojba-Štandrež
GORICA - V Novi Gorici so včeraj predstavili prvo študijo za preobrazbo Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba-Štandrež, Zupana Črtomir Špacapan in Gaetano Valenti pa sta zatem podpisala pismo o nameri o skupnem razvoju MMP Vrtojba-Štandrež. Preobrazba je potrebna, da se ob odpravi carinskih pregrad med Slovenijo in EU prepreči izguba 2 do 3 tisoč delovnih mest na obeh straneh meje.
.	Na 8. strani
Claudia Coslovich druga v »Zlati ligi«
RIM - Tržaška zamejska atletinja Claudia Coslovich je na včerajšnji tekmi za »Golden league« v Rimu osvojila izredno drugo mesto v metu kopja. Ob tem uspehu pa je dosegla tudi izvrsten rezultat, saj je njeno kopje poletelo do znamke 65,55 m, kar je drugi najboljši rezultat vseh časov v Italiji, svoj osebni rekord pa je Coslovicheva popravila za več kot dva metra in pol.
Na 9. strani
Trst: z avtom v obcestno ograjo
TRST - Na vpadnici za hitro cesto pri Val-mauri je včeraj ob 3.30 zjutraj avtomobil silovito treščil v obcestno ograjo. Voznik, 48-letni Roberto Apollonio, ki se je odpravljal na delo v pekarno, je bil pri priči mrtev.
Na 4. strani
PARIZ / DRŽAVNI PRAZNIK
V znamenju mondiala
Francija je včeraj praznovala državni praznik, predsednik Jacgues Chirac pa ni zamudil priložnosti in v slavnostni govor vpletel tudi svetovni naslov v nogometu. Na telefoto Ap parada na Elizejskih poljanah.
Enota slovenske vojne policije v BiH
LJUBLJANA -Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je včeraj sprejel sklep vlade o sodelovanju voda slovenske vojaške policije v mirovni operaciji Joint Forge (Kovačnica miru) v BiH. 22-članski vod vojaške policije Slovenske vojske bo -če bo pobudo odobril državni zbor -sodeloval v operaciji Joint Forge v sklopu kontingenta italijanskih karabinerjev. Na vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS), zakaj vod ne bi sodeloval samostojno, je predstavnik generalštaba SV pojasnil, da je zveza NATO dala mandat za pripravo enote Italiji, ki bo prispevala najveeji delež pripadnikov enote (390) ter vso logistično podporo. (STA)
OD 10. JULIJA DALJE 6 TEDNOV
SEZONSKI POPUSTI
r—■ v veleblagovnici
VlDUSSi
Čedad - Trg Picco 74
Velika izbira moških, ženskih in otroških oblačil ter športne konfekcije
MittelFest'98
e Gledališče, ples.glasba, poezija, lutke in filmi Srednjeevrope 7. izvedba
ČEDAD 18. - 26. JULIJA
Sodelujejo skupine iz ALBANIJE • AVSTRIJE BOSNE-HERCEGOVINE BOLGARIJE ČEŠKE REPUBLIKE HRVAŠKE. ITALIJE MAKEDONIJE POLJSKE ROMUNIJE - SLOVAŠKE SLOVENIJE MADŽARSKE
LUTKE
V NADIŠKIH DOLINAH
OD 18. DO 26. JULIJA
Za informacije: tel. 0432.701198 www.abelettronica.it/mittelfest
2
ITALIJA, GOSPODARSTVO
Sreda, 15. julija 1998
NOVICE
PRAVOSODJE / PO VRHU VLADINE VEČINE IN POLA SVOBOŠČIN S COSSIGO
Hud naliv povzročil veliko gmotno škodo
GENOVA - Zaradi hudega naliva, ki je včeraj zajelo območje Voltrija, se je porušil most, ki je povezoval Voltri z zaselkoma Sambuca in Bnranetti. Najprej so se bali, da je most za sabo v narasle vode hudournika Bruxinetti potegnil tudi nekaj avtomobilov. Na sreCo se je izkazalo, da je bil strah odveč, vsekakor pa je gmotna škoda zaradi včerajšnjega neurja precejšnja. Prebivalci Sambuca in Bncdnettija so namreč odrezani od sveta, zato je nad območjem stalno letel gasilski helikopter, da bi lahko takoj posegel, ko bi se izkazalo za potrebno. Se posebej zaskrbljujoča pa je škoda, ki jo je dobro uro trajajoč naliv povzročil plinovodu genovskega podjetja Amga. Pojavile so se namreč razpoke, iz katerih je zaCel uhajati metan. Zato so morali odseliti stanovalce nekaterih poslopij v neposredni bližini. Med prebivalci prizadetega področja vlada precej trdno prepričanje, da bi lahko nesrečo preprečili, ko bi končno ustrezno Čistili reCne struge in utrjevali bregove.
Neurje v Furlaniji
VIDEM - Včerajšnje slabo vreme je zajelo tudi Furlanijo, najprej že zjutraj, nato pa še zgodaj popoldne. Posebno hud naliv je bil v zgodnjih popoldanskih mah, ko so zaradi obilnih padavin nekateri potoki zalili okolico. Se največ škode je povzročil potok Tresemane, ki je v občini Tavagnacco zalil veC pomembnejših industrijskih obratov. Po oceni videmskih gasilcev je povzročena škoda izredno visoka. Predsednik videmske pokrajine je posegel pri deželni upravi in pozval deželni urad za okolje naj končno uredi tok potoka Tresemane, ki ob vsakem večjem nalivu prestopi bregove in povzroči škodo na območjih občin Reana in Tavagnacco in na severnem predelu Vidma. Poleg že omenjenih območjih je včerajšnji naliv povzročil škodo tudi na območju občine Colloredo di Prato.
Preklicana jutrišnja stavka v letalskem prometu
RIM - Po srečanju z ministrom za prevoze Cla-udiom Burlandom so sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti preklicali stavko letališkega osebja, ki bi morala biti jutri. Na srečanju so minister in sindikati razpravljali o upravljanju letališč in o zakonu, ki udejanja evropsko odločbo o odpiranju trgu letaliških storitev. Kot piše v posebnem sporočilu ministrstva za prevoze, je Burlando potrdil vsebino zakonskega osnutka, o katerem mora še razpravljati vlada, vendar pa ga bo težko vzela v pretres in odobrila pred poletnim premorom. Vendar pa se je minister obvezal, da bo skušal pospešiti postopek, zagotovil pa je, da do odobritve zakona ne bo prišlo do pobud, ki bi bile v nasprotju z vsebino zakonskega osnutka. Sindikati so pozitivno ocenili ministrova zagotovila in preklicali jutrišnjo stavko.
Pri 88 letih četrtič »doktor«
L’AQUILA - Mario Petrarca, 88-letni upokojenec, je od včeraj tudi diplomiranec v pedagoških vedah. Ko je opustil delo konzulenta na področju zaposlovanja, se je dinamični in vedoželjni upokojenec končno lahko posvetil univerzitetnemu študiju. Najprej je dokončal pravo (v Neaplju leta ’70), nato se je predal filozofiji (študij je dokončal v Chietiju leta ’82), nakar so prišle na vrsto politične vede (v Teramu leta ’85) in sedaj še pedagoške vede. Tokrat je zagovarjal tezo o Značilnostih in perspektivah modeme pedagogike, dosodili pa so mu 85 na 110 točk. Vsekakor se Petrarca s štirimi univerzitetnimi diplomami ne namerava zadovoljiti, saj je že napovedal, da se bo jeseni vpisal na fakulteto za sodobno književnost. Ob univeritetnih diplomah pa ima Petrarca tudi sedem spričeval z opravljeno maturo na različnih šolah.
0 dvodomni preiskovalni komisiji odločitev 23. julija
Po dneh burnih polemik včeraj okvirni sporazum v ustavni komisiji
RIM - Po dneh žolčnih polemik, ki so se nadaljevale tudi včeraj, se je proti veCeru ozračje okrog predloga o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o sistemu podkupovanja nekoliko razjasnilo. Razpoloženje Pola svoboščin se je bistveno izboljšalo, amandmaji poročevalca večine Antonia Sode pa so v razpravi komisije za ustavna vprašanja kot osnova za morebiten dogovor. Do tega pozitivnega zasuka je prišlo po odločitvi, da bo o ustanovitvi preiskovalne komisije 23. julija odločala poslanska zbornica, in po sestanku tim. odbora devetih, ki mora oblikovati amandmaje k besedilu predloga.
Prvi korak k pomiritvi duhov je naredil poročevalec manjšine Franco Frattini (FI), ki je opredelil kot pozitiven ton razprave o amandmajih večine. Prvi predvideva, da mora komisija opraviti svoje delo v roku šestih mesecev (kot je predlagal D’Alema, ki je govoril o 6 do 8 mesecih), drugi določa, da v komisijo
ne morejo biti imenovani poslanci in senatorji, ki so v preiskovalnem postopku zaradi konflikta interesov, tretji amandma predpisuje, da preiskave komisije ne morejo interferira-ti s kazenskimi postopki in niti ne smejo imeti namena ocenjevanja sodnih aktov glede osebnih odgovornosti. Komisija ima torej namen ugotavljati vzroke, značilnosti in najbolj pogoste oblike pojava nezakonitega finansiranja političnih strank ter ugotoviti oblike in razsežnosti korupcije, vse to pa z namenom, da predlaga načine in ukrepe za odpravo teh vzrokov.
Frattini se je v glavnem strinjal s Sodovimi amandmaji, edini dvom je imel glede šestmesečnega roka komisije, ki se mu je zdel prekratek, še posebno zaradi belega semestra. Popolnoma je podprl tudi amandma o nevmešavanju v kazenske postopke, kajti Pol svoboščin je po njegovih besedah vedno zagovarjal stališče, da komisija nima namena soditi sodnikom. Z amandmaji večine se je
strinjal tudi nekdanji pravosodni minister v Berlusconijevi vladi Mancuso in predstavniki Nacionalnega zavezništva, ki so menili, da bo komisija služila za »obnovitev dialoga med večino in opozicijo« ter da bo »emarginirala tiste, ki zastrupljajo politično klimo« (tukaj je bil jasen namig na Di Pietra).
Dialog o pravosodju se torej kljub viharju po razsodbi procesa Ali Ibe-rian ni povsem prekinil, odločitev o tednu premora za premislek pred odločitvijo o ustanovitvi dvodomne preiskovalne komisije pa kaže, da si nobena stran ne želi popoldnega razdora. O vprašanju sta bila vCeraj tako vrh večine kot opozicije, Pol svoboščin pa zaenkrat ni podprl Cossi-govega predloga o amnestiji, ker bi s tem ogrozil ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo smatra za svoj politični uspeh. Toni okrog pravosodja so se včeraj nasplošno umirih, k Čemur je prispeval tudi D’Alema, ki se zaveda, da to vprašanje ne more biti prepuščeno izključno opoziciji.
r TRENDI / RAZISKAVA KOMISIJE PRI PREDSEDSTVU VLADE
Širjenje revščine poglablja razlike med severom in jugom
RIM - Komisija za monitoražo revščine, ki deluje pri predsedstvu vlade, je vCeraj objavila sveže podatke, ki potrjujejo že ugotovljeno dejstvo, da se pojav revščine v Italiji širi. Najbolj opazen je na jugu države in med družinami, ki se preživljajo z dohodki iz odvisnega dela. Lani je bilo revnih družin (tako so opredeljene tiste, M porabijo manj od povprečne potrošnje na prebivalca) 2 milijona 245 tisoč, kar je za 166 tisoC veC kot leta 1996. Trije revni na štiri živijo na jugu države, kjer je koncentrirano 71 odstotkov revnih družin, med-" tem ko se na severu, kjer se je delež teh družin od 17,8 odstotka leta 1996 povzpel lani na 18,1 odstotka, širi komaj zaznavno, v enem letu za komaj tri desetinke odstotka. Kljub pospeševanju gospodarske rasti se torej razdalja med severom in jugom še povečuje.
Najbolj izpostavljene pojavom revščine so družine s pet in veC elani, vendar iz raziskave izhaja, da revščina narašCa tudi pri enočlanskih družinah (od 9% na 11, 6%), med družinami, ki so v breme oseb, mlajših od 35 let (od 8, 6% na 11%) in med družinami, ki se preživljajo z dohodki iz odvisnega dela (od 8,4% na 9,7%).
Razširjenost revščine pa se je zmanjšala za 0,3 odstotka med družinami, ki se preživljajo s samostojnim delom. Posebno izpostavljene kategorije so mladoletne in osterele osebe, kjer znaša delež revnih 14 oziroma 15 odstotkov.
»Izstopa podatek, da so najbolj prizadeti odvisni delavci in mlajše družine, ki se pogosto preživljajo z zasilnim delom,« je raziskavo komentirala ministrica za solidarnost Livia Turco, medtem ko je minister za delo Tiziano Treu menil, da raziskava odkriva problematične razmere, ki so posebno vznemirljive na jugu države. »To mora biti spodbuda za pospeševanje prizadevanj za zaposlovanje,« je dodal Treu, ki je tudi spomnil da je »precejšnja pomoC za družine prišla s povišanjem družinskih doklad in davčnih olajšav, zdaj pa je treba vse razpoložljive resurze nameniti revnemu jugu.«
Iz raziskave izhaja še vrsta drugih podatkov, kot npr. ta, da živi na jugu 36,2 odstotka vsega italijanskega prebivalstva in kar 77,1 odstotka vseh revnih državljanov. Glede na poklicni položaj osebe, ki preživlja družino, pa raziskava, kot že rečeno, razkriva, da se je revščina povečala predvsem med druži-
nami, ki se preživljajo z dohodki iz odvisnega dela: teh je 9,7 odstotka ali 698 tisoč družin. V največjih težavah so seveda družine, kjer je vsaj ena oseba brez dela (31,7%), medtem ko se je zmanjšalo število revnih družin, ki se preživljajo s samostojnim delom (od 6,2% na 5,9%) ali s pokojnino (od 11,5% na 10,5%).
Raziskava komisije predsedstva vlade je bila izvedena na vzorcu 20 milijonov in 120 tisoC reziden-tnih družin in je - tako kot pretekla leta - vzela za merilo tim. »relativno revščino«, po kateri je »revna« družina tista, ki ima dva elana in porabi manj od nacionalnega povprečja na prebivalca, ki znaša 1.233.829 lir. Letošnja novost pa je - po besedah koordinatorja komisije Pierre Carnitija in direktorja zavoda Istat Piera Garonna - tim. »absolutna revščina«, merjena po košarici temeljnih dobrin in storitev (mesečni izdatki za stanovanje, prehrana, posest trajnih dobrin kot so barvni televizor, hladilnik in pralni stroj). Po tem novem kazalcu je bilo v Italiji lani poldrugi milijon družin z življenjskim standardom pod mejo revščine, ki jo predstavlja 994.273 lir mesečnega dohodka.
Beriinotti bo glasoval za zaupnico
RIM - Stranka komunistične prenove se pripravlja »na kritični parlamentarni prestop v prihodnjih dneh, ko bo vlada zaprosila za zaupnico«, je vCeraj na sestanku vodstva stranke dejal njen tajnik Fausto Berti-notti. To praktično pomeni, da bodo neokomu-nisti zaupnico podprli, Čeprav niso niti približno zadovoljni z izidom preverjanja, ker ni privedlo do zahtevanega »zasuka«. To pa ne pomeni, da se zasuku odpovedujejo, ampak zgolj prelagajo soočanje na Cas, ko bo na dnevnem redu finančni zakon 1999.
Bertinotti je bil zelo kritičen na raCun preverjanja, ki da je privedlo »do nekaj korakov naprej, vendar o zasuku ni niti sledu«, a .je podčrtal, da je postala splošna politična situacija v zadnjih dneh še bolj vznemirljiva. Po eni strani zato, ker od vlade niso prišli odgovori na nobeno od temeljnih zahtev SKP, po drugi pa zaradi napetosti, ki se je ustvarila okrog sodstva po razsodbi na procesu Ali Iberian, je dejal Bertinotti. V takih razmerah je torej težko vztrajati pri nezaupnici, zato je bolje počakati na razciscenje do septembra, je v skopih besedah Bertinotti-jev zaključek. Pred tem je seveda naštel vse probleme, ki jih je njegova stranka postavila na dnevni red preverjanja in za katere vlada veliko več od obljub ni zastavila. Vse je torej preloženo na tisti »obvezni teren preverjanja«, ki ga avtomatično predstavlja finančni zakon, je dejal Bertinotti.
Cossutta in elani direkcije, ki se razpoznavajo v njegovi liniji, niso posegli v razpravo, ker so očitno zadovoljni s potrditvijo zaupnice Prodijevi vladi.
	14. JULIJ 1998	v URAH	
5	valuta	nakupni	prodajni
z <	ameriški dolar	1760,00	1786,00
m N'	nemška marka	978,00	994,00
	funt šterling	2883,00	2938,00
S 0	švicarski frank	1156,00	1181,00
<0 N H	belgijski frank	46,79	48,79
zZ	* (0 (/)	francoski frank	289,00	299,00
OC ra fr	danska krona	253,00	263,00
vz v U* *	3 ,	norveška krona	226,00	236,00
< L. ^	švedska krona	215,00	225,00
z v	kanadski dolar	1176,00	1216,00
»M CO	portugalski eskudo	9,12	10,02
2 n	nizozemski gulden	859,00	884,00
OC	avstrjski šiling	137,96	142,31
o	španska pezeta	11,11	12,21
s	grška drahma	5,63	6,43
	irski šterling	2439,00	2519,00
	japonski jen	12,03	12,93
	avstralski dolar	1.043,00	1.113,00
	madžarski florint	7,00	8,50
	hrvaška kuna	255,00	275,00
W 1	slovenski tolar	10,25	10,50
r
		
14. JULIJ 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1756,00	1786,00
nemška marka	978,00	996,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	859,00	884,00
belgijski frank	47,00	46,80
funt šterling	2857,00	2947,00
irski šterling	2433,00	2528,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	5,80	6,21
kanadski dolar	1178,00	1213,00
švicarski frank	1156,00	1181,00
avstrijski šiling	138,00	142,50
slovenski tolar	10,15	10,48
hrvaška kuna	260,00	280,00
	
14. JULIJ 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1777,110
EKU	1948,780
nemška marka	986,080
francoski frank	294,150
funt šterling	2907,710
nizozemski gulden	874,730
belgijski frank	47,817
španska pezeta	11,620
danska krona	258,800
irski šterling	2481,910
grška drahma	5,944
portugalski eskudo	9,640
kanadski dolar	1200,340
japonski jen	12,595
švicarski frank	1170,690
avstrijski šiling	140,160
norveška krona	231,740
švedska krona	220,580
finska marka	324,420
MILANSKI BORZNI TRG
14 JULIJ 1998	INDEKS MIB 30: +1,87
delnica	cena	var. %	delnica	cena
Alleanza Ass.	26.904	+1,25	La Fondiaria	11.666
Bca di Roma	3.917	+4,59	Mediaset	12.010
Bca Fideuram	11.353	+0,61	Mediobanca	26.325
Bca Pop. M 1	16.463	+0,68	Montedison	2.363
Compart	1.770	+0,68	Olivetti	3.267
Comit	13.360	+3,39	Parmalat	3.831
Credit Edison	10.138 16.227	+0,94 +1,90	Pirelli Spa	6.273
Eni	11.861	+0,09	Ras	27.375
Fiat	8.495	+2,50	Rolo	47.784
Generali	66.484	+3,55	Saipem	9.494
Imi	32.153	+1,57	San Paolo To	29.940
Ina	5.670	+2,42	TIM	11.851
Italgas	7.869	-0,10	Telecom Ita	14.848
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
var. %_
+1,68 -1,09 +5,66 +0,16 +4,98 -0,13 -0,04 + 1,30 +2,80 -0,65 +1,27 +1,30 +0,97
________________TRST / PO DEŽELNIH VOLITVAH_______________
Sen. Camerini skuša zediniti tržaško Oljko
Pričakovanje za stališča vodstva Severne lige
TRST - Medtem ko je Severna liga na sinočnji seji odločala o svojem zadržanju do morebitne nove deželne koalicije, se tržaški senator Fulvio Camerini (na sliki) trudi, da bi zedinil vsaj tržaško Oljko, ki ne preživlja najboljših Časov. Na njegovo pobudo se na na sedežu gibanja za Oljko sestali deželni svetovalci Miloš Budin,
Bruno Zvech, Cristiano Degano in Roberto De Gioia ter pokrajinski tajniki strank Stelio Spadaro (LD),
Franco Richetti (LS) in Alessan-dro Gilleri (SDI). Srečanja se je udeležil tudi koordinator Prodijevega gibanja Daniele Gouthier.
Na sestanku so po oceni volilnih rezultatov izrazili potrebo po stalnem soočenju med komponentami Oljke in deželnimi svetovalci ° vseh perečih problemih, ki zadevajo tržaško stvarnost. Isto velja tudi za stalne stike s senatorjem Camerinijem. Padlo je tudi nekaj konkretnih predlogov za pobude, na katerih bo levosredinska koali-
cija seznanila javnost s svojimi političnimi naCrti na gospodarskem in družbenem področju.
Deželne volitve so nekoliko zasenčile krajevno Oljko. Deloma je za to kriv proporCni volilni sistem (vsaka stranka se je predstavila s svojim simbolom), deloma pa tudi nekatera politična nesoglasja med njenimi komponentami, ki so prišla npr. do izraza na lanskih na-brežinskih občinskih volitvah. Oljka nekoliko boljše deluje v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, kjer sicer od Časa do Časa prihaja do trenj, ki pa so ta-korekoC fiziološke narave.
Severna liga je, kot rečeno, o svojem zadržanju v deželnem svetu odločala sinoči in danes bo svoje sklepe, Ce bo seveda sploh kaj sklenila, posredovala Forza Italia. Pred sejo so se vsekakor nekateri Bossijevi pristaši opredelili za koalicijo med Ligo, Forza Italia in levimi demokrati. Tako menda razmišlja tudi Alessandra Guerra, ki bi sprejela predsedniško mesto le pod pogojem, da bi uživala podporo dve tretjini svetovalcev...
______________ČEDAD / ZAČEL SE BO V SOBOTO_________________
Skoraj vse nared za letošnji Mittelfest
Slabo vreme doslej ni zavrlo pripravljolnega dela - Odmev tudi v vsedržavnem merilu
ČEDAD - V Čedadu so v polnem teku priprave na Mittelfest, ki se bo za-Cel v soboto, 18. in se bo zaključil v nedeljo, 26. julija. Včerajšnji dan je potekal v znamenju nene-hnih močnih nalivov, kar je sicer povzročilo organizatorjem nekaj manjših nevšečnosti, vendar je za sobotno otvoritev manifestacije praktično že skoraj vse nared.
Po glavnih trgih slikovitega srednjeveškega mestnega jedra se gradijo Qdri ter postavljajo kulise in res je upati, da se bo Vreme do konca tedna popravilo, saj je uspešna
izvedba večine predstav možna le ob ugodnih vremenskih razmerah. Po dosedanjih uspešnih izvedbah se pričakuje obisk veC tisoCev ljudi iz naše dežele in širšega območja. V označeni stavbi v bliži: ni Hudičevega mostu deluje tajništvo festivala, kjer je možno tudi kupiti vstopnice za razne predstave, prav tako deluje tudi tiskovno središče.
Mittelfest vzbuja s svojim programskim konceptom precejšnjo medijsko pozornost, saj gre najbrž za najbolj kvalificirano mednarodno kulturno prireditev v deželi, kjer so že
veC let uspešno v ospredju države srednje Evrope, katerih krog je iz leta v leto širši. Tako marsikateri komentator postavlja Cedaj-sko manifestacijo za vzor drugim krajem v deželi, tudi samemu Vidmu. Raven je paC raven, in Mittelfest dokazuje, da se lahko v poletnih večerih poleg polente, salame in dobrega furlanskega vina, nudi tudi zelo kakovostna kulturna ponudba, skupaj s temeljno idejo o povezovanju med kulturami srednje Evrope. Namesto zgolj votlega frazarjenja o Mittelevropi, se ta pojem na Cedajskem Mittelfestu
uspešno udejanja.
Umetniško vodstvo Mittelfesta tudi letos predstavlja preizkušena trojka Giorgio Pressburger, Carlo de Incontreta in Mimma Gallina, medtem ko je Ce-sare Tomasetig odgovoren za izvedbo programa »Progetto poesia«. Za načrt lutkarskega festivala v Nadiških dolinah je odgovoren Roberto Piaggio, za upravno plat Mittelfesta pa skrbi Rodolfo Castiglio-ne. Manifestacija ima tudi pokroviteljstva predsednika republike, Unesca, Srednjeevropske Pobude in italijanskega zunanjega ministrstva, (du)
_____________TRST /JESENI_______________
Alpinistična odprava v Tibet
Ob osemdesetletnici delovanja društva CAI - XXX. oktober
Cruder zelo polemičen do Rima
Tržaško planinsko ^•Uštvo CAI - XXX. okto-uer - katerega polpreteklo delovanje in duh, ki vlada v samem vodstvu, je svojeCasno že odlično Predstavil roman "Cime rtredente” Livia Isaaka birovicha - namerava le-tos primerno proslaviti s^ojo osemdesetletnico °bstoja. Skupina alpini-stov se bo namreC jeseni °dpravila na samo streho sveta.
. F) septemberski odpra-(Trst 8000) v himalajcu visokogorje so spregovorili na včerajšnji ti-^Covni konferenci(foto CJvOMA), ki je potekala v velesejemskih prostorih.
Člani odprave so priso-Uun orisali naskok na , 4f) metrov visoki ”Shi-a Pangma”, najvišji vrh 1 tajske. Povedali so, da 6 10 skupina podala na tar ki se nahaja na tibe-, scem ozemlju, z južne jmi. Ta smer naj bi bila
najzahtevnejša.
Alpinistično ekipo bo
1°SP£DIZI0E TRIESTINA TIBET -"Shisiia Pangir.d
sestavljalo osem alpinistov, ki bodo sicer prehodili pot angleške ekspedicije iz leta 1982. Spremljala jih bosta tudi novinarja, ki nameravata o tem posneti kratkometra-žni film. Naj omenimo, da bo tržaška javnost lahko redno spremljala potek odprave. Tukajšnji italijanski dnevnik bo namreC od Časa do Časa objavljal podatke, ki mu jih bodo iz Himalaje poši-
ljali preko satelitskega telefona. Za to bo poskrbel Telecom, ki je ob številnih javnih ustanovah in podjetjih, tudi sam sponzor projekta. Udeleženci so na predstavitvi tudi poudarili dejstvo, da sicer še ne vedo kolikim od osmerice bo dejansko uspela osvojitev vrha. Člane, ki bodo v dvojicah premagovali končno 2100 metrov visoko steno, bodo določili na licu mesta.
VIDEM - Sklep rimske vlade o delni zavrnitvi deželnega zakona, ki je vezan na proračun, je povzročil oster protest predsednika Dežele Gi-ancarla Cruderja. Predsednik je prepričan, da je osrednja vlada grobo kršila avtonomijo FJK in njen posebni statut, od tod poziv novoizvoljenemu deželnemu svetu, da vloži priziv na ustavno sodišče.
Prodijev kabinet je zavrnil Člene deželnega zakona, ki zadevajo pre-ustroj (t.i. liberalizacijo) trgovskega sektorja na osnovi državnega zakona, za katerega je dal pobudo minister za industrijo Pierluigi Bersa-ni. Cruder je prepričan, da ima Dežela na tem področju primarne pristojnosti in da torej lahko samostojno odloča o usodi trgovskega sektorja. Tega mnenja so tudi skoraj vse deželne stranke.
OGLEDALO
Nogomet med narodom in globalnostjo
Ace Mermoua
Ob zaključku svetovnega nogometnega prvenstva si bom dovilil nekaj besed o njem. V bistvu je bila to najresnejša zadeva, saj se v Italiji ponavlja v zvezi s sodstvom in žal s samo vlado stara in prav nič navdušujoča predstava. Vskok v področje športnih novinarjev ni nekaj hudega, saj so se o nogometnem prvenstvu razpisali najrazličnejši novinarji in publicisti. Nisem strokovnjak, bližji so mi nekateri drugi športi, vendar se nisem izognil gledanju tekem. Zaradi ekrana me še danes, ko picem, pečejo oci. Izpostavil pa bi nekaj značilnosti, ki so našle v medijih le določeno težo. Prepričan sem, da so predvsem italijanski (a ne samo ti) športni novinarji, ki se ukvarjajo z nogometom, hočeš nočeš pogojeni. Nogomet je v Italiji ogromna kupčija, ki daje kisika tudi časopisom in televiziji. Zato je treba spoštovati določena pravila igre. Ogledala niso nobena kupčija in niso vezana na stroga pravila, zato lahko zrcalijo podobe, ki niso razsvetljene od reflektorjev. Preidimo k stvari.
V finalni tekmi je zmagala Francija in osvojila naslov svetovnega prvaka. Po začetnem hladu so se Francozi navdušili in dali duška svojemu staremu narodnemu ponosu, ki večkrat meji na prikrit nacionalizem. Veličina nogmetne Francije je na svoj naCin sad njene kolonialne politike in nadaljnjega priseljeništva. Ekipa, ki je zmagala, je pisana mavrica ras, etnij in narodnosti. Večinsko jedro ekipe sestavljajo priseljenci iz najrazličnejših krajev. Velik delež ima tu Afrika z Magrebom in Alžirijo. Ob gledanju francoske ekipe se mi je zastavilo vprašanje, ah gre za melting pot, to je topilnico ras in etnij, ah pa za uspeh mulhetnicne družbe. Vsekakor je zmagala država kot skupnost državljanov in ne kot narodno homogena skupina. Skratka, športno se je uveljavila nova stvarnost, ki je dokaj različna od klasičnega pojmovanja nacionalne države. Ne vem, Ce je v srcih Francozov multietniCna podoba države enako priljubljena, kot je to postala ve-Crasna in multietniCna ekipa, ki je zmagala prvenstvo. Po zmagi je v Parizu proslavil nogometaše več kot milijon ljudi. Morda Francija s svojo veličino pričenja, tudi po zaslugi športa, sprejemah lastne razlike... DrugaCe je bilo prvenstvo pisan praznik. Gledalci in navijači so ustvarih na štadijonih in po ulicah praznično vzdušje, kjer so se mešale barve ljudi in dresov. Izjema so bili prihodi angleških huliganov, ki pomenijo ekstremen socialni in subkultumi pojav.
Veliki favorih Brazilci so bili poraženi. Osebno me ekipa ni nikoli prepričala in je imela do finala lažjo pot kot Francija. Bra-zilija ostaja zibelka nogometnih talentov, Čeprav ni več edina. Usoda brazilskih nogometašev je, da si poiščejo srečo po svetu. Nogomet je v državah z velikimi družbenimi razlikami in močvirjem revščine še vedno ena izmed redkih poti (ah sanj) do osebnega uspeha. Denar pa je po svetu in ne doma. Brazilija s svojimi asi ni nastopila kot izrazito homogena ekipa. Naslonila se je na moč posameznikov, ki so se zbrah kot izseljenci. Opazoval sem, kako so v začetnem delu prvenstva soigralci osamili proslulega Ronalda. To bi moralo biti njegovo prvenstvo, pa ni bilo tako. Dejstvo je, da so sponzorji ustvarih iz veh-kega talenta fenomen. Težko je vedeti, Ce bo v sebi našel moC, da bo postal to, kar so bili Pele, Garrincia, Maradona (ki je uspeh plačal s popolno zasvojenostjo z mamili), Platini in nekateri izjemni asi. Na njegova mlada pleča so naložili izjemno psihološko breme, ki ga ni mogel porazdeliti s soigralci, kot se to dela s prijatelji. Denar loCuje. Zato sumim, da se je v finalni tekmi brazhska reprezentanca sesula predvsem na človeški in psihološki ravni.
Tretje mesto je zasedla presenetljiva (do določene mere) Hrvaška. Nekdanja Jugoslavija je štela v svojih vrstah sijajne nogometaše. Nikoli pa ni našla zmagovite mohvacije. Hrvaška reprezentanca je igrala z zagrizenostjo, ki sta jo ji dala poseben zgodovinski trenutek in nacionalen ponos. Očitno je, da bo Tudžman izkoristil
uspeh sebi v prid in da ga bo politično manipuliral. Nedvomno pa si je Hrvaška zaslužila tretje mesto. Posebno mohvaci-jo, da se kot mlada država predstavi svetu, so »stari« fuzbalski mački spretno izkoristili. Na Četrto mesto se je uvrstila Holandska. Tudi ta ekipa je veCrasna in sestavljena iz mnogih priseljencev. V sedemdesetih letih je Holandska s svojo šolo vnesla v nogomet največje, že kar revolucionarne, novosh. Igro je razumela kot velik skupinski napad, kot orkester z izjemno hitrim ritmom. S svojo nogometno revolucijo pa ni nikoli posegla po najvišji lovoriki, saj je njen nogomet ranljiv, kar je dokazala tudi tekma s Hrvaško. Obramba je še vedno pomembna, kar je dokazala sama Francija, ki je zmagala z moCno obrambo in sredino ter z v bistvu šibkim napadom. NajveC je tvegala prav z Italijo...
Poglavje zase so reprezentance držav, ki največ potrosijo za nogomet. Tako so izpadle Italija, Španija, Anglija in Nemčija. V teh državah je nogomet najvecji posel (predvsem v Italiji, Španiji in Angliji). Tu plačujejo igralce z milijardami. Večina finalistov prvenstva igra ali je igralo v omenjenih državah. Med Brazilijo in Francijo je iz omenjenih ekip dvajset igralcev brcalo na italijanskih štadijonih. Skratka, bogati nogomet je danes nadnacionalen, globalen. V tem okviru imajo naj-veCjo težo klubi, točneje, močna finančna središča in sponzorji. Oboji ustvarjajo moCno mrežo, kjer se pretakajo ogromna finančna sredstva. Državna prvenstva so okvir za širše posle. V takšni stvarnosti imajo državne reprezentance malo moti in so deloma podrejene volji klubov. Velika moštva skrbijo za naraščaj le do določene mere, saj je cenejše in uspešnejše, Ce Črpaš talente iz Južne Amerike, Afrike, vzhodnih držav itd. Tam, kjer urejajo nogomet globalne finančne logike, je narodni trenutek v podrejenem položaju. Tudi ko bi govorih o evropskem nogometu, bi videli, da Črpa moti in talente iz mnogo večjega kotla. Skratka, v luti bogatega nogometa se zdi svetovno prvenstvo, ki sloni na reprezentancah držav (nekoč so bile to nacionalne države, danes so to »le« države), nekoliko anahronistično. Ko bi nastopali klubi, bi štiri reprezentance, ki so igrale v finalnem delu, preprosto izginile. Zato se mi zdijo odveC nekatere polemike in kritike glede italijanske reprezentance. Italija ima več dobrih igralcev, klubi pa polnijo vrzeh s tujci. Poleg tega je vsako prvenstvo, ki temelji na neposredni izločitvi, vsaj deloma prepuščeno sreti. Vsekakor, nacionalni ponos se ob nogometu vzbudi ob svetovnem prvenstvu in deloma evropskem. Prireditvi sta vsake štiri leta. Vmes obstaja navezanost na klube, ki igrajo vsako nedeljo in poleg tega med tednom na evropskih klubskih prvenstvih. Sodoben nogomet je predvsem to. Konec koncev nastopajo ameriški košarkarski profesionalci na olimpijadah bolj iz kur-tuazije. Dejansko svetovno košarkarsko prvenstvo sovpada s poklicno ameriško
ligo.
Nekaj besed si zaslužijo afriške države in ekipe. Afrika je kontinent z izjemnim atletskim potencialom. V začetni fazi so nekatere afriške ekipe pokazale brihantno igro. Afriška ekipa je zmagala na olimpia-jadah. Težko pa je mladim moštvom premagovati izkušenejše ekipe, ki lahko računajo na stabilen tehnični štab. Nekatere afriške ekipe so najele trenerja za kak mesec, skratka za Cas, ki naj bi bil dovolj za namestitev ekipe. Menim, da bo Afrika pomembna za nogomet, vendar v smeri mednarodnega preseljevanja asov. Konec koncev je že danes temna polt vedno izrazitejša. Množični športi, za katere so dovolj žoga in (kvečjemu) copate, uveljavljajo talente na peščenih plažah in na improviziranih igriščih. Nato se igralci selijo iz revnega v bogati svet. Ko bi torej želeh označiti komaj minulo svetovno nogome-tno prvenstvo, bi lahko zapisah, da je potekalo v imenu velike rasne in etnične mešanice, ki postaja bodočnost starega kontinenta in to kljub ljubosumnosti nekaterih držav na lastno slavno preteklost in zgodovino.
r POLITIKA / POKRAJINA
»KRIŽIŠČE« / PREDSTAVITEV
JUBILEJ V SLIVNEM
Obračun 1997: uprava v hudi finančni stiski
Jutri verjetno odločitev
Novo združenje za zaposlovanje
Zbližati ponudbo in povpraševanje po delu Ustanovitev banke podatkov - Razni tečaji
Dirigent Ivo Kralj slavil 70-letnico
Pokrajinski svet bo jutri sklepal o finančnem obračunu uprave, ki je že nekaj C asa predmet spora med večino in opozicijo in obenem tudi med odborom ter pregledniki računov. Zadeva ni od muh, saj se Pokrajina, a ne od vCeraj, sooča s hudim finančnim primanjkljajem. Na zatožni klopi je predvsem dolga komisarska uprava, od katere je Codarinov odbor »podedoval« več milijard lir deficita. Gre predvsem za neizpolnjene obveze glede prodaje nekaterih nepremičnin, ki so bile vključene v redno proračunsko poslovanje, v resnici pa so ostale last
uprave. Kot so ugotovili pregledniki računov, je finančno poslovanje v zadnjem letu sicer doseglo aktivo (približno 1, 4 milijarde lir), obračun pa ne more mimo hudih preteklih finančnih bremen, ki dosegajo vsoto deset milijard lir, medtem ko je lanski deficit znašal dvanajst milijard.
Na predsinocnji seji so posamezni odborniki podali obračun opravljenega dela, o svojem delu pa so poroCah tudi pregledniki računov. Glasovanje so vsekakor odložili na jutri, saj imajo svetovalci po zakonu obvezno vsaj 24 ur Časa, da pregledajo raCune in tudi obširno finančno dokumentacijo.
Postati stična točka med ponudbo in povpraševanjem po delu, zbližati šolo oz. študente in svet dela, organizirati teCaje, pomagati brezposelnim, a tudi zbliževati ljudi. To so glavni cilji novonastalega združenja KrižišCe (II crocevia), ki so ga predstavili vCeraj
njegova predsednica Giu-liana Grison, podpredsednik Marc o Schisa in Adele Pino.
Združenje je neprofitno, zamisel zanj pa se je rodilo iz ugotovitve, da zija med povpraševanjem in ponudbo dela pravi prepad. Po eni strani podjetja išCejo vedno bolj
_______ŠOLSTVO / NA ZNANSTVENEM LICEJU____
Po Cankarjevih priznanjih še »šestdesetica« na maturi
Pogovor z odličnjakinjo znanstvenega liceja Franceta Prešerna Jadranko Križman - Vsa licejska leta je bila odlična dijakinja
»Ce bi Jadranka ne dobila šest-desetice, ne vem, kdo bi jo dobil.« Laskavi dvom ravnatelja znanstvenega liceja Franceta Prešerna Tomaža SimCiCa je bil namenjen Jadranki Križman, dijakinji-odliCnjakinji 5. B razreda. Maturantki milega obrazka z rdečimi lički in dolgimi Črnimi kodrčki, ki bi gotovo navdihnili CopiC kakega Leonarda ali Botti-cellija, Ce bi se bila rodila v Času Medičejcev, je bilo v preddverju šole pri Sv. Ivanu kar malce nerodno. Čudno, ker je na študijske uspehe že navajena: lani je prejela zlato Cankarjevo priznanje na tekmovanju v poznavanju slovenskega jezika, letos je uspeh ponovila. In vendar se je dijakinja, tako manekensko suhljata, da bi ji celo Kate Moss zavidala, sprva kar branila pogovora, a je naposled vendarle privolila.
Tvoja šestdesetica je bila nekako napovedana...
»Da, saj sem vsa leta študija na znanstvenem liceju izdelala z oceno precej višjo od devetice.«
Kako ti je uspevalo?
»Študij mi je bil preprosto všeč, še posebej slovenščina, matematika in zgodovina. Pri teh predmetih smo imeli tudi zelo dobre profesorje.«
Kdo so bili ti profesorji?
»Artač, Fabjan in Brecelj.«
Ali si se na maturo veliko pripravljala, si trdo študirala?
»Ne, povsem normalno. Dejala sem si: kar sem se v petih letih naučila, to paC znam.«
Katero slovensko nalogo si izbrala?
»Pisala sem nalogo o Kosovelu, ker sem ga paC poznala iz študija slovenske književnosti in mi je všeč.«
Kaj pa matematika?
»Naloga je bila dobra, strah pred nalogo pa je bil velik. Ce bi ga bilo manj, bi bilo morda še boljše.«
Odkod je izviral strah, ko si bila tako dobro pripravljena?
»Sama se ne bi bala, a so vsi pravili, profesorji in prejšnji dijaki, da je matematična naloga težka, kar je nato vplivalo name.«
Lani in letos si posegla po zlatem Cankarjevem priznanju. Kaže, da ti je slovenščina še posebej pri srcu.
»Seveda, rada tudi mnogo berem, največ Cankarja in Kosmača. VšeC mi je tudi poezija: Župančič, Menart...«
In vendar, mlade bolj kot branje klasične literature sedaj zanimajo televizija, računalniki...
»Mene pa te nove tehnologije, kompjuterji in podobno prav nic ne privlačijo. Vem, da se bom morala navaditi nanje, ker mi bodo služili v življenju.«
Po tolikšnem uspehu boš gotovo nadaljevala študij na univerzi. Ali si se že odločila?
»Verjetno bom izbrala študij jezikov ali pa visoko šolo za tolmače in prevajalce. Tam bo treba opraviti vstopni izpit. Vse kaže pa, da se bo letos vpisalo na to šolo mnogo študentov, zato še ne vem, ali se bom tudi jaz vpisala.«
Zakaj tak dvom?
»Ker sem proti takim množičnim pojavom. Moji okusi so na-
vadno nasprotni od okusov množice.«
Ali to pomeni, da imaš elitne okuse?
»Rajši ne delam tistega, kar delajo drugi.«
Zakaj?
»Imam paC svoje okuse in noCem, da bi drugi vplivali name. Želim biti samostojna. To se pozna tudi pri študiju. Navadno delam vse sama. Na živce mi gre, Ce kdo drug naredi isto kot jaz, da ne bi potem rekli, da sem naredila tisto, kar so naredili tudi drugi.«
Kaj te poleg študija še zanima?
»Spori. Udejstvovala sem se v plavanju pri Boru, igrala odbojko in vadila ritmično telovadbo pri Kontovelu. Sedaj kolesarim, rada teCem, poleti mnogo plavam. Poleg tega imam še druga, kulturna zanimanja.«
Katera?
»Glasbo in jezike. Devet let, do lanske jeseni, sem igrala klavir pri Glasbeni matici, zadnja tri leta študiram ruščino.«
Kaj pa družba?
»Moji prijatelji so moji sošolci. V vseh teh letih smo se dobro ujemali: bili so zelo družabni, prijetni.«
Ali boste skupno proslavili uspešen izid mature?
»Po vsej verjetnosti bomo proslavljali po maturantskem izletu, in sicer v Istri.«
Po pogovoru v predsobi knjižnice liceja Franceta Prešerna se je Jadranka Križman vrnila v preddverje, kjer so ji Čestitali sošolci, ki so bili komaj prišli na šolo. Pa se je med eno in drugo Čestitko ter po tistem laskavem dvomu ravnatelja SimCiCa vsililo še eno vprašanje: ali ji je pri študiju in sploh pri pripravi na maturo pomagalo dejstvo, da sta oba starša profesorja?
»Ne, ne, vse, kar sem dosegla, je izključno sad mojega truda,« je odgovorila Jadranka samozavestno.
(M.K.)
specializirano osebje, po drugi pa je vedno veC brezposelnih, ki se ne znajdejo v moCni razdrobljenosti trga. Združenje, v katerem so vsi prostovoljci, označuje pa jih profesionalnost, skuša ljudem pomagati pri iskanju zaposlitve s pomočjo razčlenjenega in raznolikega programa.
V prvi vrsti lahko interesenti izpolnijo vprašalnik, v katerem bodo osebni podatki (Ce koga zanima, bodo s pomočjo psihologa vpisali tudi psihološki profil), curri-culum bodo nato vstavili v banko podatkov, ki bo na razpolago podjetjem oz. delodajalcem. Po želji bodo lahko opravili informativni pogovor in opravili test, da bi kasneje vprašanja za zaposlitev bolje usmerjali.
Na programu so tudi splošni tečaji (za skupine ali za posameznike) v zvezi z delom (pogodbe, izbori, javni natečaji idr.) in jezikov, namen pa je tudi organizirati teCaje ad hoc, glede na zahteve tržišča oz. povpraševanje.
Združenje pa hoCe biti tudi kraj kulture, športa in zabave, kjer bi se lahko srečali vsi, ki jim je všeč branje, želijo spoznati nove ljudi in se naučiti kaj novega. V ta okvir spada teCaj o uporabi videokamere, ki bo 6. in 7. avgusta. Prihodnji mesec imajo na programu tudi teCaj o ustavnem in administrativnem pravu.
Sedež združenja je na Korzu Italija 12 (pri krožku Salvemini), tajništvo bo do 31. 8. odprto ob torkih in sredah od 10. do 12.ure in od 17.30 do 19.30, tel. 040661449. (A. G.)
V S livnem je v ponedeljek slavil 70 let Ivo Kralj (na sliki), zborovodja, godbenik in kulturni delavec, človek, ki je s svojim delom in s svojo vztrajnostjo veliko prispeval h kulturni rasti devinsko-nabrežinske občine. Veliko spoštovanje si je pridobil tudi kot delovodja v na-brežinskih kamnolomih.
Veselje do glasbe in do petja mu je posredoval oče Jožef, dolgoletni kapelnik mavhinjske godbe, glasbeno teorijo pa je študiral pri Petru Grassiju. V povojnih letih je bil Ivo harmonikar pri orkestru Planika iz S livnega, že kot mladenič pa je začel sodelovati v cerkvenih pevskih zborih, kmalu zatem pa še v nabrežinski godbi, v kateri igra še danes.
Njegova kreatura, Ce jo lahko tako imenujemo, pa je moški zbor Fantje izpod Grmade s sedežem v Devinu, ki druži pevce iz zahodnega kota nabrežinske občine in tudi iz sosednje goriške pokrajine. Zbor, ki je bil ustanovljen leta 1966, je po svoji umetniški učinkovitosti in priljubljenosti postal kmalu znan in zaželen širom po zamejstvu in tudi v širšem okolju naše dežele in Slovenije. Pod taktirko Iva Kralja je zbor imel veC sto nastopov, ob tem pa je bil tudi pobudnik kulturnih večerov in prireditev v Devinu in v sosednjih vaseh.
Slavljenec, ki se z veseljem ukvarja tudi s kmetijstvom, stalno in pozorno spremlja politično in upravno
življenje v domači občini, aktiven pa je tudi pri Slovenski skupnosti, na listi katere je nekajkrat tudi kandidiral.
Voščilom sorodnikov, prijateljev se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Trgovine ob čemkih zvečer odprte brez formalnosti
V zvezi z odprtjem trgovin v Trstu ob Četrtkih zveCer do 22.30 Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča elane, da za to zadošCa že obvestilo Občini, ki pa ni obvezno. Trgovine so lahko odprte v Četrtek zveCer, Ce s tem ne presežejo 55 tedenskih ur. Ce se s tem delovni teden podaljša, pa morajo prilagoditi ves tedenski urnik in ga javiti Občini. Za vse podrobnejše informacije pa je elanom na razpolago tajništvo SDGZ (tel. 040/362949).
ČRNA KRONIKA / VCERAJ ZJUTRAJ
Smrtna nesreča pri Valmauri
Z avtomobilom v obcestno ograjo na vpadnici za hitro cesto
Na vpadnici, ki povezuje Ul. Valmaura s hitro cesto, se je vCeraj zgodaj zjutraj zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 48-letni Tržačan Roberto Apollo-nio. Miljski karabinjerji, ki so posegli na kraju nesreče, so ugotovili, da je bil po poklicu pek. Po vsej verjetnosti se je ob 3.30 odpravljal na delo, ko je s svojim avtomobilom matra talbot ranch zavozil iz Ul. Valmaura navkreber po vpadnici za hitro cesto. Po kakih sto metrih se nato cesta razcepi v dve smeri: desna vodi proti središču mesta, leva na hitro cesto proti Opčinam in Se-sljanu.
Apolloniov avtomobil je iz še neznanih vzrokov zavozil kar naravnost in treščil v koničasto obcestno ograjo na razpotju. TrCenje je moralo biti silovito, saj je bil prednji del avtomobila moCno poškodovan.
Karabinjerji, ki jih je po telefonu poklical eden od stanovalcev bližnjih hiš potem, ko je slišal močan ropot, so ugotovili, da je bil moški privezan z varnostni pasom, kar pa mu ni pomagalo. Apollonio je bil pri priči mrtev.
Preiskovalci niso na cestišCu zasledili nobene sledi zaviranja, kar je dokaj čudno. Zato domnevajo, da je voznika obšla slabost, ali pa da ga je za usodni trenutek premamil spanec. Točne
vzroke smrtne nesreče bo mogoCe ugotoviti šele po obdukciji, Ce se bo zanjo odločil preiskovalni sodnik.
Poskus tatvine se jima ni posrečil
Policijska izvidnica je v noči med ponedeljkom in torkom v Ul. Caprin opazila starega znanca pravice Giancarla Tom chello, ki je stikal okoli parkiranega avtomobila alfa romeo 75. Agenti so se približali in zagledali v avtomobilu drugega moškega, ki je skušal prižgati motor. Takoj so zasumili, da gre za pp' skus kraje. Tonchello in njegovega prijatelja Mar' ca Delfiumeja so aretiran in prepeljali na kvesturo. Delfiume se je branil’ Ceš, da je le pokukal v avtomobil, ker naj bi ga lastnik pustil nezaklenjenega, a mu nis° verjeli.
POLETNI CENTER / ZGONIK
KINO
Hobotnicam in bikcem ni dolgčas
Poletnega centra, ki ga prireja zgoniška občinska uprava, se udeležuje 37 otrok
V prostorih zgoniške osnovne Sole se te r'ni zabavajo hobotnice in bikci iz Chica-8a (Chicago bulls): to so letošnji obisko-valci poletnega središča, ki ga prireja zgo-j^iška občinska uprava in koordinira Nadja Debenjak. Otroci se v center vozijo s Šolskim avtobusom ob 8. uri, odhajajo Pa ob šestnajsti.
Za hobotnice, otroke stare od štirih do Šestih let, ki jih je največ, skrbita Barbara 111 Martina, od sedem do desetletnim bik-Cern pa je ob strani Rossella.
2e prve dni so načrte v poletnem sre-discu prekrižali sivi oblaki, tako da so korale male živalice za izvedbo izletov Počakati na sonce. Sicer je tudi v prosto-osnovne šole, na peskovniku v bivšem zgoniškem vrtcu in telovadnici zabave na Pretek. To lahko potrdita tudi Katrin iz M}Za in Madalena iz Saleža, ki sta odpad-11 rdet k srnam pri Božjem polju (pravzaprav sta ga onidve v pogovoru spremeniti v rdet v živalski vrt v Lignano), brez težav nadomestili z odbojko in kotalkami. Sicer s° na seznamu dejavnosti v centru še dru-81 izleti: sprehod v bližnjo Carsiano, h “ozdnim Stražam v Bazovico, v Miramar-park, v mestni naravoslovni muzej. Iz-tete veže skupna nit - letošnja tema zgo-njskega centra - t.j. spoznavanje narave. Ekskurzijam v naravo se bo pridružil še °oisk Nerine Švab s svojimi lutkami.
Posebne vrste zabavo predstavlja bazen ?a Ploščadi pred zgoniško občino: mala vana pravi, da ga bodo rabiti, komaj bo
topleje. Da bi priklicala sonce si je tudi pod sivim nebom nataknila kopalke in nosila s sabo brisačo.
Takoj pade v oči, da v zgoniškem otroškem središču kraljujejo predvsem otroci iz vrtca...tako so Mna, Jana in Katrin, najstarejše deklice, ki so že preskočile osnovnošolski prag, v pravo pomoč vzgojiteljicam. Mali »Ronaldo« iz Standreža se je pravzaprav nad vsem tem nadzorstvom pritožil, Ceš da jih imajo animatorke za nerodneže in jim zato ne dovolijo, da bi plezati na drevesa. Mlade vzgojiteljice, ki so v letošnjem šolskem letu opravile tečaj za socialnega animatorja, pa najbrž že znajo povedati, kaj bi se zgodilo, ko bi vseh sedemintrideset otrok splezalo na drevesa...
Skupne vodene dejavnosti (igre, animacija, obiski, ogledi, sprehodi) se v glavnem odvijajo v jutranjih urah, popoldnevi so bolj prostega značaja. Takrat so otroci v bazenu, na dvorišču, pri športnih aktivnostih ipd. Vsak najde svoj kotiček: tako se petletni Lenart, Jagodin brat, skoraj raje igra s kamenčki na dvorišču, kot na peskovniku. Mali David pa nasprotno takoj pozabi na zeleno ropotajočo želvo, Ce zasliši, da gredo ostati kopat jarke v pesek.
Do petka ko bo zgoniški poletni center zaprl vrata, Čaka male hobotnice in bikce še nekaj presenečenj, a predvsem igra, ki je nedvomno skupni imenovalec vseh poletnih centrov. (JPč)
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
15. julija 1998
VLADIMIR
Sonce vzide ob 5.30 in ^at°ne ob 20.51 - Dolžila dneva 15.21 - Luna Zlde ob 0.19 in zatone
Jutri, ČETRTEK, 16. julija 1998
ELVIRA
vreme včeraj ob
• URI; temperatura nio 25,1 stopinje, zraC-v tlak 1008 mb ustaljen, , ter 12 km na uro jug, 0^8a 72-odstotna, nebo
Kih no* morie rahlo raz-j^o^no, temperatura °rJa 25 stopinj.
Rojstva in smrti
^ Rodili so se: Nicole c; PP^11. Lorenzo Moc-Ma’ ^tolio Chiarantotto, Tr, rtina Vittori, Lucia i0«isic.
q rurli so:	77-letni
Auar Bertocchi, 18-letni ssandro Pietro Sura-
ce, 75-letni Italo Apollo-nio, 38-letni Marino Bos-si, 74-letna Giustina Fle-go, 54-letni Claudio Furlan, 68-letni Mariano Craglietto, 97-letna Mer-cede Zorzini, 86-letna Maria Vazzanino, 85-let-na Santa Reggente, 73-letna Anna Albanese, 82-letni Giuseppe Tence, 73-letna Gisella De Privi-tellio, 88-letna Augea Oglio.
: ' LEKARNE
Od ponedeljka, 13 do sobote, 18. julija 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 44 (tel. 040 764943), Trg Val-maura 11 (tel. 040 812308).
OpCine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim
NAROČNIKOM
k. PRIMORSKEGA DNEVNIKA
prejemati Časopis v kraj letovanja, pri-odi?Camo’ c^cl nas obvestijo vsaj štiri dni pred oodom na počitnice na telefonsko številko
^0 7786300 - vsak dan od 14. do 20.
ure
pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
UL Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1.
OpCine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 040 639749).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
ARENA ARISTON
(poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »K« (nacizem in neonacizem).
EKCELSIOR - Zaprto.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 18.50, 20.25, 22.00 »Keep Cool«, r. Zhang Yimou.
AMBASCIATORI -
Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.
MIGNON - Zaprto zaradi dopusta.
CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta do 17. 8.
ALCIONE - 20.00, 22.00 »I miei piu čari amici«, r. Alessandro Benvenuti, i. A. Benve-nuti, Athina Cenci, Ga-spare e Zuzzurro.
H PRIREDITVE
BAZOVSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo v petek, 17. julija ob 21. uri na zaključni koncert domačih zborov na Mzarju. V primeru slabega vremena bo koncert v kinodvorani.
TU OBVESTILA
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj, Ul. R. Manna 29, sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 98/99 še danes, 15. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Informacije: tel. št. 040-418605.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja Praznik komunističnega tiska na Krmenki od 18. do 20. julija. Ples z ansambli Status sym-bol, Oasi in Adria kvintet, v nedeljo, 19. julija nastop Godbe na pihala iz Nabrežine.
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI opozarjamo na naslednji ponudbi: Mountain sum-mer camp - european cooperation (v organizaciji ZKS), od 19. do 26.
7.	v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav.
Zaradi velikega povpraševanja sprejemajo TABORNIKI RMV prijave za trodnevno taborjenje za bivše elane NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ do ponedeljka, 20. julija 1998. Taborjenje bo v Ribičevem lazu od 31. julija do 2. avgusta 1998.
KD LONJER KATINA-
RA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjer-skih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 040910387.
LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je še nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141.
IZOLA ’98 (v organizaciji ZKS) od 1. do 10.8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu -
Na ekonomski fakulteti za turizem je uspešno diplomirala
Alenka Bandi
Se veliko uspehov v življenju ji želijo
starši, sestra Valentina z Enricom, nonoti iz Doline ter nonoti iz Koštabone
skupna ležišCa. Zabava in družabnost na plaži, predavanje in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Informacije in prijave: MOSP, Alenka, ul. Donizetti 3, tel. št. 370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
sporoCa, da bodo njeni tržaški uradi v Ul. sv. Frančiška 20 in goriški v UL Malta 2, julija in avgusta odprti za člane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah.
ILUSTRATORKA Vesna Benedetic in kerami-stka Nicoletta Benvenuti bosta do 14. avgusta vodili poletni minikampus umetniških dejavnosti SEZAM ODPRI SE. Za podrobnejše informacije se lahko javite ilustratorki na tel. št. 040-763875 ali keramistki na tel. št. 040-380383.
SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu ria Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od
8.	do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden).
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno središče v Brojnici (Križ) od 24. avgusta 1998 do 4. septembra 1998. Za podrobnejše informacije in prijave še lahko oglasite na tel. št. 040-360324 ob delovnikih od
9.	do 12. in od 15. do 17. ure.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo
do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. št. 040632663 od 8.30 do 12.30.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih teCaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131.
S ŠOLSKE VESTI
DTTZG ŽIGA ZOIS
obvešCa, da bo od 31. julija do 31. avgusta tajništvo šole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel ,/fax 040370301, bo v juliju in avgustu posloval ob sredah, od 10. do 12. ure.
B	IZLETI
SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za
Kraško območje, vabita v nedeljo 19. julija 1998 na izlet v Bohinj in na Bled. Za informacije kličite sedež sindikata (tel. 040-200698).
40-LETNIKI	s
Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se na tel. št. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pridružite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333 * v
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE potrebuje sposobno osebo, ki bi se posvetila delu organizatorja in stikom s sredstvi javnega obveščanja. Pisne ponudbe pošljite na upravo SSG, Ul. Pe-tronio 4, 34138 Trst.
PRODAM LADA NI-VA (autocarro), letnik 1996, 24.000 km, centralno zaklepanje, elekriCni pomik stekel in platišča iz lahke litine- Tel. št. 040-200082 (urnik trgovine) 040-229125 (ure obedov).
PRODAM tri francoske buldoge (dva samca, ena samica) z italijanskim	pedi-
greejem, stare dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-281244.
PRODAM mladice kraškega ovčarja z rodovnikom. Za informacije kličite na tel. št. 040-228388.
ZIDARJA išCe gradbeno podjetje. Tel. 040-818141	ali
0336/455458.
V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040-208658.
PRODAM CITROEN AX, letnik ’90, bele barve, s premično streho. Cena po dogovoru. Tel. 040-422128 v večernih urah.
HIŠA NA PRODAJ na Rafutu (Nova Gorica) v Ulici Finka Tomažiča št. 23 prodamo 125-metrsko dvonadstropno hišo, s 656 m zemljišča. Za informacije tel. (0481) 390238
v večernih urah.
DOMAČE BRIŠKO VINO prodaja kmetija Aleša Komjanca na pokriti tržnici v Ul. Carducci v Trstu (na novo odprta trgovina).
SAAB 900 TURBO modre metalizirane barve, letnik ’94, full optional, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-228989.
RABLJENO POHIŠTVO: spalnico, dnevno sobo, kuhinjo ter raznovrstne omarice, stolice in belo tehniko prodam. Tel. 040-575145 ali 040-350150.
AVTOKLEPARSKA DELAVNICA nujno išče izkušenega avtoličarja. Tel.	040-
201168	ali
0336/644708.
NUJNO ISCEM delo kot hišna pomočnica ali kot baby sitter ter za varstvo starejših oseb. Tel. št. 040-771769 po 20. uri.
KUPIMO HIŠO z vrtom v okolici Trsta. Tel. št. 040-630171 v popoldanskih urah.
OSMICO je v Saležu odprl Janko Škrk -Lorkovi.
STEVO ZAHAR iz
Boršta je odprl osmi-co. Vabljeni!
OBRAT KMEČKEGA TURIZMA sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah, tel. št. 040-200898.
OSMICO bosta jutri odprla Boris in Gigi, Samatorca, 14.
OSMICO sta odprla v Bazovici št. 63 Boris in Nada.
OSMICO je odprl Boris Košuta, Križ 422.
V	MAVHINJAH je
odprta osmica pri Normi Gabrovec. ToCi Črno in belo vino, poskrbljeno je za prigri-
OSMICO je v Kolu-drovci odprl Janko Budin.
V	MEDJE VASI št. 7
je odprl osmico Boris Pernarčič. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni!
OSMICO je v Sliv-nem odprl Iztok.
OSMICO ima odprto Romano Puric, Repen 13.
OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu.
t
Zapustila nas je naša draga
Sofia Trobec vd. Pernarčič
Žalostno vest sporočajo hčeri Milena in Elena z možema, vnuka Fabiana
in Nicholas in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v Četrtek, 16. julija ob 13.30 v župnijski cerkvi v Sem-polaju. Ob 12.45 bomo pokojno odpeljali iz kapele glavne bolnišnice v Ul. Pieti.
Namesto cvetja na grob prispevajte v dobrodelne namene.
Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin.
Trst, Sempolaj,
15. julija 1998
(Pogrebno podjetje Preschern)
t
Zapustil nas je naš dragi
Duilio Škerl
Žalostno vest sporočajo žena Pia, sinova Mauro in Paolo, snaha Loredana, vnuka Marko in Lara in drugo sorodstvo
Pogreb bo v petek, 17. julija ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Trst, 15. julija 1998 (Pogrebno podjetje Ul. Torrebianca 34)
TRETJI FESTIVAL SODOBNE ITALIJANSKE DRAMATIKE "
V ospredju nova italijanska scena
Za začetek poklon Giovanniju Testorlju
V ponedeljek se je zaCel tretji Festival sodobne italijanske dramatike, ki ga v Trstu prireja Stalno gledališče Furla-nije-Julijske krajine, v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in Fundacijo Tržaške hranilnice. Po dveb uspešnih in po ponudbi izredno bogatih priredbah so bile letos zvezde zanimivi pobudi manj naklonjene, saj so se organizatorji nekajkrat premislili glede obdobja, ob koncu sezone je celo kazalo, da ga bodo premestili na zgodnjo jesen, konCno pa so ga uvrstili med precej številne kulturne prireditve, ki jih v letošnjem poletju ponuja Trst z okolico. Konkurenca je sicer hvalevredna stvar, vendar pa bi bilo bolje, ko bi kulturne ustanove, ki živijo tudi od javnih sredstev, uvidevneje usklajevale svoje sporede.
Kakorkoli že, festival se je zaCel s poklonom Giovanniju Testoriju, katerega delo In Exi-tu je v baziliki sv. Silvestra podal Franco Branciaroli. Vsekakor pa je srž letošnjega Festivala sodobne italijanske dramatike nova italijanske scena, ki ne sloni izključno na besedi, temveč na interakcijskem
delovanju različnih medijev. Med tovrstna dela spada predstava I vapori della sposa (Nevestine pare) s podnaslovom Budoar za osem monitorjev, metreso in trideset gledalcev, ki jo je postavila skupina Ma-sque Teatro. Sociologinja Katia Catelli in kemijski inženir Lorenze Bazzocchi, ustanovitelja skupine, o svoji poetiki izjavljata, da se vse zaCne s prostorom, vnaprej nastalimi zaprtimi strukturami, svetovi, ki so mišljeni kot bivanjski prostor igralca, kot prostor, ki oplaja nov prostor. Kakorkoli že, skupina skuša v svojih
predstavah upodobiti vrzel med stvarnostjo vidnega in tem, Cesar oko ne more zaznati. Inštalacija I vapori della sposa naj bi skušala dati odgovor na vprašanje, kaj obstaja, Ce pripoved postane virtualna, mašinerija pa nevidna. Izredno ambiciozni cilj, ki sta si ga gledališčnika zastavila, je težko dosegljiv; za inovativno predstavo ni dovolj, da gledalce postaviš v prostor, ki ni klasična gledališka dvorana, da gologlava pripovedovalka, ki podaja intelektualistično žgečkljivo besedilo, ni fizično prisotna, temveč govori s skakajočih posnetkov na ekranu, da nema podoba svetega. Sebastijana ni kip ali slika, temveč živ igralec, in da igralka v vlogi Kupi-da s mehanskimi perutmi svoj del dialoga podaja iz visoko postavljene in neugodne votle kovinske poloble.
Festival se nadaljuje nocoj z delom Rosaria Gallija Giochi d’angelo (Angelske igre), ki bo na sporedu ob 20.00 in 22.15 v Avditoriju Revoltellovega muzeja, medtem ko bo ob 23.30 Gian Maria Cervo na muzejski terasi bral besedilo posvečeno Christophem Marlovvu. (bov)
NOVA GORICA / GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA
Lepo uglašene Bovčanke za Posočje
Zelo dober koncert komornega zbora Iskra Bovec - Izvedel je tudi dela sodobnih avtorjev
Četrta sezona cikla večerov Glasbe z vrtov sv. Frančiška se je zaradi obnovitvenih del knjižnice Stanislava Škrabca v Frančiškanskem samostanu na*Kostanjevici prenesla na poletne mesece. Programska shema preteklih treh sezon, s katero je Kulturni dom Nova Gorica ponujal priložnost koncertiranja predvsem go-riškim glasbenikom, se je v novi sezoni »ozvočila« z drugačnimi poustvarjalnimi dosežki in se pridružila akciji zbiranja sredstev za prizadete v Posočju. Tako je skorajda samoumevno, da je prireditelj v niz štirih koncertov vključil tudi nastop komornega zbora Iskra Bovec, ženskega pevskega sestava, ki ga je leta 1992 ustanovil uspešni glasbenik mlajše generacije Ambrož Čopi in se z njim tudi že uveljavil v širšem slovenskem okolju. Zbor je bil v letih 1996-97 uvršCen med deset najboljših primorskih zborov na tekmovanju radijskih posnetkov Primorska poje in lani je osvojil srebrno plaketo na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Ansambel, ki s svojim dokaj obsežnim in raznolikim
repertoarjem pomembno sooblikuje ne le kulturno podobo domačega Bovca, temveč tudi utrip glasbenih prizadevanj na širšem Primorskem in vseslovenskem področju, se je tudi novogoriškemu občinstvu 1. julija predstavil z izborom, ki je želel in tudi uspel razkriti programsko širino zbora, rakriti pa tudi izjemno naklonjenost sestava do ustvarjalnosti sodobnih slovenskih avtorjev, s posebnim poudarkom na pesmi primorskih skladateljev. Med njimi so še posebno priljubljena izjemna kompozicijska snovanja tržaškega ustvarjalca Pavleta Merkuja. Ena njegovih najtežjih skladb za ženski vokal, pesem Mrač-nina na besedilo Svetlane Makarovič, je v izvedbi ženskega zbora Iskra Bovec, zazvenela kot dobršen sugestibi-len zborovski biser, v katerem so pevke in zborovodja združili vse svoje dovolj izvirne interpretativne moči.
Lepo uglašen pevski ansambel, ki korektno in dosledno sledi prefinjenosti in natančnosti svojega mladega dirigenta, je s čednostjo vokalne kulture presenečal tudi v prvem delu večera, v izvedbah
cerkvenih skladb starejših in sodobnejših avtorjev (J. Gallus, H. Hammarstrtim, A. Ca-plet, B. Johansson), v dveh dognanih mojstrovinah Marjana Lipovška (Pesem, Vihar) in v ciklusu sedmih priredb slovenskih ljudskih pesmi. Med slednjimi je bila tudi prva izvedba prekmurske ljudske San se šetao Ambroža Copija in dve priredbi Marjana Gabrijelčiča (Tam stoji gora, Vu-prem oCi), s katerima se je bovški zbor poklonil spominu nedavno preminulega primorskega ustvarjalca.
Koncert v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici je komorni zbor Iskra Bovec zaokrožil z lahkotnejšimi, popularnejšimi toni črnske duhovne pesmi, naznanil z njimi tudi svoj letni koncert, ki ga je imel v petek, 3. julija v Bovcu, občinstvu večerov cikla Glasbe z vrtov sv. Frančiška pa s tem melodičnim oznanilom zaželel tudi prijeten poletni Cas vse do naslednjega, zaključnega koncerta 26. avgusta, ko bo s sakralnim programom nastopil Kvartet saksofonov Danubia z Dunaja.
Tatjana Gregorič
NOVICE
LJUBLJANA / ZALOŽBA SANJE
Prožac + v Trstu kdaj drugič
Zaradi slabega vremena so organizatorji odpovedali sinočnji nastop vse popularnejšega ansambla Prozac +. Skupina, nad katero se navdušuje zlasti najstniška publika, bi morala nastopiti sinoči na tržaškemstadionu Grezar, ki je sicer deloma pokrit (oder in tribune), vendar pa je odkrit zlati del pod odrom, kjer se mlado občinstvo na tovrstnih koncertih še najraje zbere. Organizatorji so zaenkrat zagotovili, da je koncert preložen, vendar ne odpovedan, vsekakor pa novega datuma zaradi zasedenosti skupine ne bo tako lahko določiti.
Nova postavitev znanega musicala
V okviru tržaškega operetnega festivala bodo v soboto v dvorani Tripcovich premierno uprizorili italijansko postavitev znanega ameriškega musicala Sedem nevest za sedem bratov, ki je še zlasti zaslovel v filmski priredbi. Tudi tokrat se je za zahtevno nalogo odločila Skupina della Rancia v sodelovanju s tržaškim gledališčem Verdi. Film je leta ’54 režiral Stanley Donen, specialist tega žanra. Za glasbo, ki sta jo napisala Adolph Deutsch in Saul Chaplin, je film prejel oskarja, ob tem oziroma pred tem pa je dobil tudi štiri nominacije. Tudi to delo je režiral Saverio Marconi, v glavnih vlogah pa nastopajo Raffaele Paganini, Manuel Frattini in Tosca.
Obračun in program Sodobnega Trsta
Na rednem letnem občnem zboru združenja Sodobni Trst - dialogi z umetnostjo srednjo-vzliod-ne Evrope (Trieste Contemporanea - dialogih con Tarte delTEuropa centro-orientale) so zelo pozi- • tivno ocenili dosedanje delovanje, predvsem pa so z zadovoljstvom podčrtali, da se zanimanje za sodobno umetnost veCa. Združenje, v katerem sodelujejo razni krožki in posamezniki, ki so že prej delali na področju posameznih zvrsti sodobnih ustvarjalnih tokov, dobiva namreč vse več podpore, tako na mednarodni kot na vsedržavni in krajevni ravni. Vsebinsko podobo združenja in njenih pobud oblikujejo kulturni krožki kot so Alpe Adria Cinema, Chromas-musica contemporanea, Studio Tommaseo, Officina in zadruga Bo-navventura-gledališCe Miela, gmotno pa dejavnost podpira predvsem tržaška Trgovinska zbornica. Na občnem zboru je predsednica združenja Giu-liana Garbi tudi povedala, da je Sodobnemu Trstu predsedstvo vlade podelilo ad hoc sredstva zaradi originalnosti zamish. Rečeno je tudi bilo, da bo naslednja izvedba Dialogov oktobra letos, ko bodo posebno pozornost namenili Madžarski.
Preprosta ljubezen Franeta Milčinskega
Nova posthumna izdaja pesmi, songov, pravljic in humoresk priljubljenega Ježka
Izšla je druga, dopolnjena izdaja knjige pesmi Franeta Milčinskega - Ježka z naslovom Preprosta ljubezen, saj je prva naklada, natisnjena in izdana lani, 14. decembra 1997, na Ježkov rojstni dan, sila hitro pošla, kar je za zvrst, ki je med najmanj priljubljenimi v založništvu, nedvomno svojevrsten pojav. Urednik založbe Sanje, ki je knjigo izdala, Rok Zavrtanik ob tem napoveduje za september še tri avdio izdaje Ježkovega ustvarjanja: ploščo songov in popevk ter fonograma pravljic in Ježkovih recitacij lastne poezije, poleg tega še knjigo 13 plus osem z razširjenim izborom humoresk ter serijo treh plakatov. Založba Sanje ob tem napoveduje za jesen še ploščo s šansoni v izvedbi znamenite slovenske gledališke in filmske igralke, pokojne Duše Počkajeve.
Pri založbi Sanje je pravkar izšla druga izdaja knjige pesmi Franeta Milčinskega Ježka Preprosta ljubezen. Ob izidu prve izdaje decembra lani so se bralci prvič lahko srečali s celotnim pesniškim opusom Franeta Milčinskega. Pomembno je, da je velika večina pesmi sploh prvič izšla v tiskani obliki. Po obsegu in kakovosti imenitno pesniško delo, ki je bilo za marsikoga, predvsem mlajše bralce, ki Ježka šele spoznavajo, pravo odkritje. Pesmi, ki jih je Ježek svojčas pri-
povedoval na radiu večinoma »v živo« ter po številnih malih odrih po vsej Sloveniji, zbrane v celoto, sestavljajo opus, ki ga nekateri poznavalci uvrščajo med najlepše v slovenskem jeziku.
Knjiga je zdaj izšla tudi v trdi vezavi, omejeno število izvodov pa ima dodano še zgoščenko Balada o koščku kruha: zbrane songe, ki jih je Ježek sam napisal in jih sam tudi poje ob spremljavi pianista Maria Rijavca. Te pesmi danes sodijo med najlepše stvaritve slovenskega šansona.
Ježku sta za časa življenja izšli le dve knjižici; poleg legendarne Zvezdice zaspanke še knjižica humoresk 13 in ena (leta 1951). Predvsem zato, ker je Ježek veliko ustvarjal, ostaja založniški dolg do njega v precejšnji meri neizpolnjen, so prepričani v založbi Sanje. V sodelovanju z Jano Milčinski, Matijo Milcinskim, Meri Avsenak, Juretom Longyko in številnimi drugimi poznavalci, Ježkovimi sodelavci in prijatelji, zato pregledujejo dostopne javne in zasebne arhive.
VeCina Ježkovih ohranjenih zvočnih posnetkov je v arhivu Radia Slovenija. Založba je z omenjenim radiom podpisala pogodbo o sodelovanju, kar ji bo omogočilo, da bo postopoma lahko predstavila Ježkov »radijski opus« skoraj v celoti.
Tako bosta septembra letos izšli zgoščenka in kaseta Cinca marinca, na kateri bodo objavljeni vsi Ježkovi še ohranjeni songi in popevke, v katerih nastopa sam tudi kot pevec. Večina pesmi - z izjemo ponarodele naslovne skladbe, bo novost za večino poslušalcev. S tem izidom bo založba Sanje zaokrožila predstavitev tistega dela Ježkovega glasbenega opusa, ki je presenetil že ob Baladi o koščku kruha.
V letošnjem letu izideta še dva Ježkova fonograma: prvi, z naslovom Ježek pripoveduje, bo otrokom vrnil nepozabnega	Ježka-
pravljičarja; na drugem, ki po zasnovi sodi bolj med t.i. avdio-knjige, pa bo predstavljena Ježkova poezija v njegovi lastni interpretaciji.
Pred izidom je tudi knjižna izdaja humoresk z naslovom 13 + osem. Gre za razširjeno izdajo knjige humoresk, ki je z naslovom 13 + ena izšla leta 1951, bila razprodana in nikoli ponatisnjena. Tokratna izdaja, ki jo je uredila Jana Milčinski, je dopolnjena oz. obogatena s sedmimi humoreskami iz kasnejših obdobij. Kljub temu, da so humoreske vezane na čas, ki se danes zdi precej odmaknjen, pa ohranjajo presenetljivo svežino in aktualnost. Knjiga bo opremljena z ilustracijami starih mojstrov, Do-reta Klemenčiča - Maja, Maksima Sedeja, Marja-
na Amaliettia, Franceta UršiCa in Marija Preglja. Dodanih osem »štorij« pa so posebej za to izdajo ilustrirali izbrani avtorji mlajše generacije, Ana Košir, Tomaž Lavrič in Suzana Bricelj.
V sodelovanju z oblikovalcem Matevžem Medjo in tiskarjem Ve-dranom Berketom je založba Sanje pripravila tudi serijo treh plakatov s skupnim naslovom Naj živijo bele zastave življenja - plenice! (plakat je narejen »na sito«, kar je danes,pri plakatih silna redkost), pa tudi razglednice in majice z Ježkovimi portreti in izbranimi odlomki pesmi. Plakate, razglednice in majice je že mogoCe tudi kupiti v bolje založenih knjigarnah.
Opisano načrtno izdajanje zapuščine dolgo prezrtega oz. premalo cenjenega velikana slovenske poezije in pesmi Frana Milčinskega Ježka, ki je nadvse pomembno za celovito sliko slovenskega umetniškega ustvarjanja v povojnem obdobju, bo založba še letos nadaljevala s predstavitvijo še ene pomembne osebnosti slovenske umetnosti - Duše Počkajeve, igralke, ki je izjemno veliko prispevala tudi k slovenskemu šansonu. Prav tako septembra naj bi pri Sanjah izšla glasbena zgoščenka z vsemi njenimi ohranjenimi posnetki, dodaja ob koncu sporočila iz založbe njen urednik Rok Zavrtanik. (STA)
Glasbeno poletje v oglejski banlM
V vehčastni oglejski baziliki je 28. junija zbor in orkester Salzburške stolnice z Mozartovimi skladbami otvoril poletno glasbeno sezono, ki bo trajala do 31. julija. Zvrstilo se bo osem kakovostnih koncertov z mednarodno zasedbo. Do sedaj smo poleg otvoritvenega poslušali še 5. julija koncert Baročnega orkestra iz Milana in zbora Polifonica Be-nedetto Marcello iz Benetk in Mester s Haendlovim delom Israel in Egypt in pa v soboto, 11. julija, Gregoriansko petje v izvedbi Schole gre-goriane iz Portogrua-ra. Drevi bomo poslušali skladbe Be-nedetta Marcella v izvedbi skupine Athestis Chorus et Academia de h mušici. V nedeljo, 19. julija, se bo predstavil Državni filharmonični orkester mladih Flamskih glasbenikov s tržaškim violinistom Emmanuele Baldi-nijem. 23. julija bomo prisluhnili mladinskemu zboru Varpleis iz Litve. V nedeljo, 26. julija, pa bo nastopil ruski zbor Mihail Ivanid Glinka iz Sant Peter-sburga. Sezono bo 31. julija zaključil sestav European union chamber or-chestra z baročnimi skladbami, (ht)
SEVERNA IRSKA / POGREB MALIH ŽRTEV
Tli male bele krste včeraj utišale Ulster
Tudi nekateri protestanti pozivajo k sožitju
BELFAST - Po dneh protestov in divjanja je vCeraj Ulster obnemel. K tišini so ga prisilile tri tnale bele krste, v katerih so ponesli k zadnjemu počitku bratce Jasona, Marka in Richarda Quinna. Fantki, stari devet, deset in enajst let, so umrli v soboto ponoči v požaru domaCe hiše v kraju Ballymoney, ki ga je zanetila protestantska molotovka.
Žalni sprevod je krenil s kraja Rasharkin, kakih sedem kilometrov od Ballymoneya. Udeležili so se ga tako katoličani kot tudi protestanti, ki so se zgrozili ob tem zadnjem neverjetnem izbruhu nečloveškega nasilja. Mama treh fantkov je kmalu po njihovi strašni smrti izjavila, da se ne bo nikoli veC vrnila v Ballymt)ney, ker bi bilo zanjo nemogoče živeti v kraju, kjer so umrli njeni sinovi. Zato so tri bele krste popeljali v 12 kilometrov oddaljen kraj, iz katerega izhajajo dedki treh malih žrtev.
Dejstvo, da so se pogreba udeležili tudi protestanti, ni presenetljivo, saj so v Ballymoneyu obe verski skupnosti živeli brez večjih trenj, o Čemer najboj zgovorno priča prav družina Quinn: oCe treh malih žrtev je namreč protestant, mama katoličanka.
Policija je medtem izsledila dva moška, ki bi morebiti bila vpletena v požar v Ballymoneyu, a drugih podrobnosti ni javila.
Pac pa se je oglasil svet duhovnih pomočnikov oranžistov, ki so pozvali k spravi s katoliCa-
Velika množica je pospremila na zadnji poti tri nedolžne žrtve (Telefoto Ap)
LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA
Vlada pripravlja dveletni proračun
Glavni cilji so večja gospodarska rast nižja inflacija in manjša javnofinančna poraba
LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji obravnavala analizo gospodarskih gibanj v letošnjem letu s ciljno projekcijo razvoja do leta 2002 oz. pomladansko poročilo in ma-krofiskalni okvir priprave dveletnega proračuna Republike Slovenije 1999 in 2000. Ključna makroekonkska gibanja iž pomladanskega poročila, ki je analitična podlaga za pripravo proračunskega memoranduma in proračuna za naslednji dve leti, je na novinarski konferenci predstavil direktor urada za ma-kroekonosmke analize in razvoj Janez Potočnik, državni sekretar v ministrstvu za finance Milan Cvikl pa je spre-
govoril o proračunskih dokumentih za naslednji dve leti.
Bruto domači proizvod (BDP) je lani ra-stel po stopnji 3, 8 odstotka, letos pa naj bi bila rast BDP 4-odsto-tna. V letošnji prvi Četrtini leta je bila zabeležena 6, 5-odstotna rast BDP. Po besedah Janeza Potočnika sodi med ključne letošnje cilje izpolnitev napovedi o 8-odstotni inflaciji, kar je - glede na 4, 9-odsto-tno rast cen življenjskih stroškov v prvi polovici letošnjega leta in ob predpostavki, da bo politika rasti nadzorovanih cen v drugi polovici leta restriktivna -, še dosegljiv cilj. Lani, ko je Slovenija merila inflacijo z rastjo dro-
ni. Svet je izrazil popolno podporo kolegu VVilliamu Binghamu, ki je obsodil nasilje in izjavil, da »nobena cesta ne velja Človeškega življenja.« Bingham se je seveda nanašal na Garvaghy Road, ki so jo policijske sile zastražile, da bi preprečile sporni marš oranžistov v katoliškem predelu mesta.
Nasilje se je vCeraj sicer umirilo, ni pa popolnoma prenehalo. Nekaj sto neomajnih oranžistov se je utaborilo pri Portdovvnu, z namenom, da bi nato - kljub prepovedi - marširali po Garvaghy Road. Ponoči je prišlo tudi do manjših incidentov: nekaj protestantskih privržencev se je spopadlo s pollicijo, ki je bila prisiljena izstreliti proti manifestantom nekaj plastičnih nabojev.
__________BOSNA IN HERCEGOVINA / PRIJATELJSKI STIKI_______________________
Scalfaro na uradnem obisku v Sarajevu
Mesto je v zadnjih dveh letih obiskal že četrtič - Italijanska podjetja bodo gradila avtocesto
SARAJEVO - Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je bil vCeraj na obisku v Sarajevu. To je bil njegov prvi uradni obisk v Bosni, pa Čeprav je v zadnjih dveh letih in pol že trikrat obiskal muCeniško mesto, da bi stal ob strani italijanskih vojakov med njihovo mirovno misijo. Scalfaro se je sestal s elani kolektivnega predsedstva Bosne in Hercegovine Bošnjakom Alijo Izetbegovi-Cem (na telefoto Ap), Srbom MomCi-lom Krajišnikom in Hrvatom Kreši-mirom Zubakom, ki so se mu zahvalili za ves trud, ki ga je Italija vložila za mir v Bosni. Predsedniki so se zavzeli za nadaljevanje dialoga med državama. V ta okvir naj bi sodila tudi gradnja avtoceste Sarajevo-Zenica. Gradbena dela naj bi opravila italijanska podjetja.
bnoprodajnih cen, je bil delež nadzorovanih cen 28, 3-odstoten oziroma 20, 4-odstoten, Ce bi merili inflacijo z rastjo življenjskih stroškov. Do danes so se sprostile še nekatere cene, tako da znaša delež nadzorovanih cen zdaj 17 odstotkov. Pla-Ce so se lani povečale za 2, 4 odstotka, v letošnjih prvih štirih mesecih pa za 1, 4 odstotka. Med ključnimi makroekonomskimi gibanji je Janez PotoCnik omenil še delež investicij v BDP, ki znaša 24 odstotkov in pomeni približevanju ciljnemu 25-odstotnemu deležu investicij v BDP.
Naraščanje gospodarske rasti, zmanjševanje inflacije in javnofinančne porabe so po besedah državnega sekretarja Milan Cvikla ključni cilji proračunskih dokumentov za naslednji dve leti. Bruto domači proizvod naj bi v prihodnjem letu zrastel za 4 odstotke, v letu 2000 pa za 4, 5 odstotke. Inflacija naj bi v prihodnjem letu znašala 6, 5 odstotka oz. 6, 8 odstotka, pri čemer pa ni upoštevan učinek uvedbe davka na dodano vrednost in trošarin. Obseg državnega proračuna v prihodnjem letu naj ne bi presegel 900 milijard tolarjev, v letu 2000 pa ne bi smel preseči tisoC milijard tolarjev. Proračunski primanjkljaj naj bi se v prihodnjem letu gibal okrog enega odstotka BDP, v letu 2000 pa bi se moral zmanjšati. (STA)
Chirac: svetovni naslov tudi ob državnem prazniku
PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac je vCeraj v tradicionalni televizijski govor ob državnem prazniku vpletel tudi nedavno zmago Francije na svetovnem nogometnem prvenstvu. "Zmaga je pokazala solidarnost in povezanost, pokazala je, da ima Francija dušo, ah točneje, da išCe svojo dušo," je dejal Chirac.
Predsednik je nato v Elizejski palači priredil vrtno zabavo, na katero je povabil 6000 gostov, 4000 mladih, ministre, televizijske voditelje in kot Častne goste tudi elane francoske nogometne reprezentance, letošnje svetovne prvake.
Uradni del proslav ob francoskem državnem prazniku se je v Parizu začel dopoldne s tradicionalno vojaško parado na Elizejskih poljanah, ki se jo je udeležilo 150.000 ljudi. V okviru parade so pripravili mimohod posameznih vojaških rodov; 4000 vojakov je odkorakalo od Slavoloka zmage na trg Concorde, kjer se je predsednik Chirac med drugim sreCal s premieram Lionelom Jospinom in obrambnim ministrom Alainom Richardom (na telefoto Ap).
AVSTRIJA / LETO ČLOVEKOVIH PRAVIC
Kritično o uradni politiki
Drugo zasedanje 30 nedržavnih organizacij v parlamentu
DUNAJ - Na pobudo državne poslanke Zelenih Terezije StoisiC so te dni v avstrijskem parlamentu priredili že drugo okroglo mizo, pri kateri so udeleženci kritično ocenili leto Človekovih pravic v Avstriji. Zasedanja se je udeležilo nad 30 zastopnikov različnih nedržavnih organizacij, ki se zavzemajo za upoštevanje Človekovih pravic. Razen Zelenih se okrogle mize predstavniki ostalih parlamentarnih strank niso udeležili, kar najbolje odraža pomen, ki ga uradna avstrijska politika pripisuje človekovim pravicam.
Vse parlamentarne stranke imajo sicer svojega govornika za področje človekovih pravic, vendar ta funkcija očitno nima teže. Zato tudi ni tesnejših stikov med nedržavnimi organizacijami in strankami. Malomaren odnos avstrijskega parlamenta do človekovih pravic se kaže tudi v tem, da ni stalnega odbora, ki bi bil zadolžen za učinkovito upoštevanje Človekovih pravic. Vrhu tega primanjkuje tudi denarja, saj so nekateri sodelavci že po veC mesecev brez plač. Katastrofalna finančna situacija sili ponekod celo v to, da je treba beguncem odpovedati vsako oskrbo in podporo. Avstrijska praksa izgona tujcev, tako ocena udeležencev okrogle mize, je »ciniCna in zaničuje Človeka, kajti situacija v takoi-menovanih varnih tretjih državah (npr. na Madžarskem) je za izgnane begunce
poniževalna in ogrožujoCa«.
V diskusiji so kritizirali dejstvo, da je avstrijska vlada popolnoma zazrta v lastno promocijo predsedstva v EU in zato finančno bojkotira vse pobude, ki so kritične do njene politike do človekovih pravic. Na drugi strani pa je vladna koalicija iz gole politične oportunosti pripravljena dati nad veC milj ono v šilingov za t. i. opazovalno mesto o rasizmu Evropske unije, ne da bi preverila pristojnosti v ta namen nameščenih oseb.
Po oceni nekaterih razpravljalcev okrogle mize je politična senzibilnost do omenjenih vprašanj zaskrbljujoča.
Pozitivna bilanca zadnjih šestih mesecev je za udeležence predvsem v tem, da so se različne iniciative in nedržavne or-, ganizacije prvič povezale v mrežo, ki naj bi nudila veC medsebojne strokovne in moralne opore ter učinkovitejšo in hitrejšo koordinacijo. Obe okrogli mizi sta veliko doprinesli k temu, da sta ravno zasedanji v parlamentu dali delu in angažmaju raznih organizacij poseben pomen.
Udeleženci so sklenili, da se bodo zavzeli za Čimprejšnjo ustanovitev stalnega parlamentarnega odbora za Človekove pravice, za ustanovitev nacionalnega komiteja Človekovih pravic in za brezkompromisno nastopanje proti rasizmu v avstrijskih medijih. (I.L./V.VV.)
NOVA GORICA / PRIPRAVE NA VSTOP SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO
RAJONI / PREDSEDNIKI
Študija za preobrazbo prehoda Vrtojbaštandrež
Župana Špacapan in Valenti podpisala pismo o nameri
V severni četrti potrjen Boegan, v Lečniku Stabon
Več teže osebi kot stranki
Večkrat izražene želje o izdelavi načrtov za preo-vrednotenje mejnega prehoda Standrež-Vrtojba prihajajo v konkretnost. Znano je, da bo skorajšnji vstop Slovenije v Evropsko unijo razvrednotil mejni prehod, kakršnega poznamo danes. Na prepihu je - na obeh straneh meje - od dva do tri tisoC delovnih mest. Zato si upravitelji obeh obmejnih postajališč, občinski upravi, goriška pokrajinska uprava, obe trgovinski zbornici in še druga združenja že nekaj let prizadevajo, da bi izdelali načrt kako prestrukturirati sedanje strukture, da bi v njih ohranili Cim veC delovnih mest.
Videli smo že, kaj se je zgodilo na Trbižu, kjer so pred nekaj leti padle carinske pregrade. V Kanalski dolini in na Koroškem je delo izgubilo veC kot tisoC ljudi - policistov, carinikov, špediterjev, pa tudi gostilničarjev, avtomehanikov, trgovcev. Veliko družin se je izselilo. Podobna izguba bi bila usodna za Gorico in Novo Gorico. Na obeh straneh je bilo narejenih veC raziskav, tudi s pomočjo ljubljanske in rimske vlade ter Evropske unije.
Doslej narejene raziskave - ki so že precej usklajene - so bile predstavljene včeraj v konferenčni dvorani hotela Perla v Novi Gorici. Govorili so predsednik novogoriške gospodarske zbornice Rino Velikonja, novogoriški župan Črtomir Špacapan, koordinator projekta na slovenski strani mag. ing. Lucijan Vuga, predsednik go-riške družbe SDAG Beppi-no Zanotto in direktor te
družbe dr. Bruno Podber-sig. Zupana Nove Gorice in Gorice, Črtomir Špacapan in Gaetano Valenti, sta po predstavitvi študije podpisala pismo o nameri o skupnem razvoju MMP Vrtojba-Standrež.
Podroben oris tega, kar je treba konkretno narediti, sta dala Vuga in Pod-bersig. Poudarila sta, da mora biti izdelana in izpeljana rešitev enotna, da je treba ta »goriški produkt« ponujati enotno, tako doma kot predvsem v tujini. Objekte na meji je treba še povečati in marsikaterega tudi spremeniti. Predvsem pa je treba dograditi hitro cesto od Sela do Razdrtega. V gradnji je odsek Selo-Vipava, načrtujejo tudi tistega do Razdrtega. To je še najbolj nujno, kajti v prvem le-
tošnjem polletju se je prevoz tovornjakov izredno povečal. Na Vrtojbo odpade pribbžno 40% skupnega prometa med Italijo in Slovenijo.
Z vstopom Slovenije v EU se bodo povečali blagovni tokovi in število potnikov in temu je treba prilagoditi mejne prehode. Študija Prekonstruiranje MMP Vrtojba za vstop Slovenije v EU navaja, da bo prihodnost terjala dve vrsti posegov: prestrukturiranje obstoječih naprav ter kakovostni in oplemeniteni razvoj. Za prvi poseg pričakujejo znatnejše posege države, lokalnih skupnosti in Evropske unije, druga vrsta posegov pa naj bi temeljila predvsem na novih domačih in tujih vlaganjih.
V študiji so med možni-
mi vizijami preobrazbe mejnega prehoda omenjeni: izgradnja distribucijskega centra za območje zahodne Slovenije in FJk; oblikovanje poslovnega centra kot mostu med zahodom in vzhodom; tehnološko-razvojni park; turistiCno-rekreativna in servisna točka; oblikovanje trgovskega središča.
Uresničevanje preobrazbe MMP Vrtojba-Standrež bo predvidoma potekalo veC let (do vključitve Slovenije v EU in tudi pozneje), v preobrazbo pa naj bi po ocenah v študiji vložiti približno 90 milijonov ekujev. Med viri študija omenja sredstva Phare programa, državna sredstva, dolgoročne kredite in lastna sredstva investitorjev.
MW
Tudi v severni mestni četrti in v Locniku sta bila na Čelu rajonskih svetov potrjena dosedanja predsednika. Seji obeh svetov sta biti predsinoCi izid pa je - kot v petek v Podgori in Pevmi, kjer sta bila prav tako potrjena dosedanja predsednika - bil v znamenju kontinuitete.
V rajonskem svetu za Svetogorsko Četrt in Pla-cuto je bil že v prvem glasovanju potrjen Renato Boegan, izvoljen na listi CDU, ki je prejel kar 10 glasov od 16 rajonskih svetovalcev. Izid ni presenetljiv, saj se je Boegan v minulem mandatu izkazal kot vesten in strankarsko dokaj neodvisen predsednik, kar se mu je obrestovalo. Ko bi namreč izbirali zgolj po strankarskem kljuCu, bi lahko računal le na 7 preferenc desnosredinske koalicije (FI ima 4 svetovalce, NZ 2, CDU 1) v resnici pa je prejel podporo tudi iz drugih skupin. Tako še je zanj izrekel slovenski svetovalec Oljke Marko Bukovec, četudi je skupina Oljke, ki razpolaga z relativno večino petih svetovalcev, kandidirala za predsedniško funkcijo svojega predstavnika Pierpaola Mario Pacen-zo. Bukovec je svojo izbiro utemeljil z dejstvom, da se je Boegan izkazal kot odprt sredinski človek, ki se je v minulem mandatu moCno zavzel za Čezmejno odpiranje, konkretno za pobratenje s Solkanom. Prav tako je Boegana podprl tudi svetovalec Zelenih Renato Fiorelli z utemeljitvijo, da gre za nadstrankarsko
SODIŠČE / POZITIVNE VESTI IZ RIMA
Nove namestitve sodnikov
Dr. Laudisio na čelu pravdništva - Jeseni nove okrepitve
Dr. Carmine Laudisio je vCeraj prevzel funkcijo glavnega državnega pravdnika na goriškem sodišču. Mesto je bilo odkrito veC mesecev, odkar se je upokojil prejšnji državni pravdnik Raffaele Mancuso. Novo imenovanje (v bistvu gre za premestitev v sklopu sodnih služb) bo omililo nevzdržne razmere v uradih javnega tožilstva, ne bo pa bistveno izboljšalo stanja na go-riškem sodišču, kjer še vedno manjkajo številni sodniki.
Protest odvetnikov, ki so zaradi tega oklicati trimesečni bojkot obravnav, in posredovanje predsednika Pokrajine Gorigia Bran dolina sta sicer obrodila nekaj sadov. Načelnik predsedstva Višjega sodnega sveta Carlo Federico Grosso je s telefaksom Brandolinu in predsedniku goriške odvetniške zbor-
nice Obizziju napovedal nove okrepitve: v Gorico bo VSS poslal dva nova sodna pripravnika, enega za preturo in drugega za državno pravdništvo, ki pa bosta lahko nastopila službo šele novembra letos. Poleg tega pričakujejo še dve okrepitvi, saj sta, po Grossovih zagotovilih, bila objavljena odloka o premestitvah še dveh sodnikov, ki bosta okrepila kolegij goriskega tribunala in državno pravdništvo pri preturi.
Tako na sodišču kot med odvetniki so vesti iz Rima sprejeli z zmernim optimizmom. Od v. Obizzi je z zadovoljstvom vzel na znanje, da se nekaj konCno premika, Četudi gre v nekaterih primerih le za interne premestitve, medtem ko bo do novih imenovanj prišlo šele ob koncu leta in ostaja stanje dotlej še vedno nevzdržno.
izbiro, pri čemer je obsodil poskus predstavnice Forza Italia, da bi politično obarvala kandidaturo kot izraz desne sredine. Za Boegana se je izrekel tudi predstavnik MS-FT.
Pri glasovanju je tako Renato Boegan prejel 10 glasov, kandidat Oljke Pacenza 5, ena glasovnica pa je bila bela.
Povsem v skladu s pričakovanji je bil tudi izid glasovanja v Locniku, kjer je bil za predsednika potrjen Giorgio Stabon. Izvoljen je bil na listi Ljudske stranke, ki se je samostojno predstavila samo v tem rajonu, da bi prestregla del izdatnega volilnega kapitala, ki ga je tu nekoč imela KD. To jim je uspelo, saj so izvolili tri svetovalce, sam Stabon pa je z rekordnimi 244 preferencami dosegel izjemen osebni uspeh. Zanj so se opredeliti tudi štirje svetovalci Oljke, tako da je Stabon že pri prvem glasovanju bil izvoljen s 7 glasovi na 12. Iz vrst opozicije (FI ima v LoC-niku 3 svetovalce, NZ in Severna liga po 1) so bile 4 glasovnice bele, en svetovalec pa ni glasoval.
Krog umestitvenih sej novoizvoljenih rajonskih svetov se je sinoči nadaljeval v Stražicah in pri Madonnini, nocoj pa bosta na vrsti rajonska sveta za Mestno središče in Rojce.
Sezonsko
znižanje JhS
ul. Carducci 24 tel. 537561
Poletni kulturni večeri v muzejih Pokrajine
Na Pokrajini so vCeraj predstaviti niz prireditev Poletni večeri v muzeju. Spored se bo začel v petek ob 21. uri s koncertom yiddi-sh glasbe v konferenčni dvorani muzejev na gradu. Ista dvorana bo od nedelje do torka gostila tri zelo zanimive gledališke predstave. Niz bo ponudil še druge koncerte in vodene obiske muzejev na gradu, galerije Spazzapan v Gradišču in palače Alvarez v Ul. Diaz, kjer bodo v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice postaviti veliko razstavo sodobne umetnosti. O nizu prireditev bomo podrobneje še poročati.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 20.00-22.20 »Strade perdute«. D. Lynch.
VITTORIA 3 20.45-22.30 »Full monty«. P. Cattaneo.
GLEDALIŠČE
POLETNI FESTIVAL NA GRADU: nocoj ob 21.15 L. Pi-randello -»II berretto a sona-gli«. Nastopa»Nuova compa-gnia teatrale«iz Verone.
S_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 8. avgusta piknik pri lovski koci Paljevo nad Plavami. Vpisovanje pri poverjenikih ali na sedežu ob sredah do 29. julija.
::	lekarTIe
KRMIN / OBILNO DEŽEVJE
POKRAJINA / PODPISALI DOGOVOR S SOCIALNIMI ZADRUGAMI
Spet poplavljene ceste zaradi močnih nalivov
Napovedani frontalni val je vCeraj zajel naše kraje in povzročil občutno poslabšanje vremenskih razmer. Močno je zaCelo deževati sredi dopoldneva, intenzivnost nalivov pa se je stopnjevala vse do prvih popoldanskih ur. Precej težav je dež povzročil zlasti v Krmi-nu, kjer je voda poplavila železniške podvoze. Promet je bil oviran, v zgodnjih popoldanskih urah pa celo nekaj Časa prekinjen. Težave so bile tudi na državni cesti proti Vidmu, pri Koprivnem in na območju Fare ter sosednjih krajev. Gasilci so opravili nekaj posegov zaradi nalomljenih vej in prečrpali vodo iz nekaterih kletnih prostorov. Nadzorovati so tudi vodne tokove, kjer je pretok vode moCno narasel. Na sliki (foto Bum-baca) glavna cesta v Krmin vCeraj zgodaj popoldne
Novi prijemi za zaposlovanje šibkejših
Enotnejši pogoji, večje nadzosrtvo in pravičnejše plačilo za opravljeno delo in storitve
Predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, predstavniki treh zvez zadrug (»Lega delle cooperative«, »Federsolidarieta« in »Associazione generale cooperative italiane del F.V.G.«) in sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL so vCeraj podpisali dogovor, ki naj bi pripomogel k zaposlovanju in družbenem vključevanju osebkov s posebnimi socialnimi problemi.
Pred podpisom so dogovor predstavili novinarjem odbornica za socialna vprašanja Rosaria Di Dato, predsednik Bran-dolin in predstavniki organizacij podpisnic sporazuma. Z dogovorom želijo po eni strani povečati možnosti zaposlovanja za šibkejše subjekte, kot so fizično in psihično prizadeti, osebe s problemi zasvojenosti (alkohol, mamila) ali z drugimi socialnimi problemi, hkrati pa tudi vnesti veC nadzorstva nad delovanje social-
nih zadrug, kjer solidarnostni cilji vCasih prikrivajo izkoriščanje delovne sile.
V sporazumu je predvideno, da bo Pokrajina spodbujala zaposlovanje šibkejših subjektov, promovirala kulturo solidarnosti in razvijala dejavnosti za ekonomsko in družbeno osamosvajanje šibkejših. Pri zakupih del in storitev bodo skušali privilegirati socialne zadruge smislu obstoječih
zakonov in to ne le za tradicionalne dejavnosti (čiščenje, vrtnarstvo, vzdrževanje, težaška dela) pac pa tudi za zahtevnejše dejavnosti. Od zadrug bodo tudi veC zahtevali. Predvideno je, da mora vsaj 30% osebja pripadati socialno ogroženim skupinam v smislu Člena 4 zakona 381/91. Pokrajina bo tudi »vtikala nos«v interne zadeve zadrug in preverjala, da bodo elani deležni poklicne-
ga usposabljanja, vseh z zakonom predvidenih pravic in zlasti primernega plačila za opravljeno delo. V ta namen bodo pri zakupih kriterij »najnižjega popusta«, ki danes omogoča zlorabe in izkoriščanje, nadomestili z dogovorjeno »pravično ceno« za opravljeno delo. Pokrajina bo sama izvajala ta nova pravila pri zakupih, spodbujala pa bo tudi občine, druge javne uprave in zasebnike, da bi ravnali podobno.
Predstavniki zvez solidarnostnih zadrug so ocenili, da sporazum ponuja konkreten in globalni model za reševanje problemov na tem področju. Zadovoljni so tudi sindikati, ki podarjajo, da se prvič spreminja zadržanje javne uprave: doslej so po zadrugah posegali predvsem zato, da bi prihraniti na stroških, tokrat pa se prvič upoštevajo promocija dela in pravice delavcev.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL GIARDINO, K. Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340.
POGREBI
Danes: 9.00, Maria Tiberio por. Cadorin iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 12.00, Jožef (Pepi) Co-dermaz iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Jožef Codermaz
(Pepi)
Žalostno vest sporočajo
žena Rozamila, hčerki
Erika in Michela in drugo sorodstvo.
Pogreb bo danes, julija, ob 12. uri iz rnT' liske veže splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi.
Gorica, 15. julija 1998
ATLETIKA / DRUGA TEKMA ZLATE SERIJE V RIMU
NOVICE
Svetovni rekord El Guerrouja Izreden podvig Coslovicheve
V metu kopja je bivša borovka z znamko 65,55 osvojila prestižno drugo mesto in za več kot dva metra in pol izboljšala svoj osebni rekord
RIM - Na sinočnji drugi preizkušnji atletske »zlate lige« je Maročan Hicham El Guerrouj izboljšal svetovni rekord v teku na 1500 m. Razdaljo je pretekel v 3 minutah, 26 sekundah. Prejšnji, dve leti star rekord Alžirca Nourredi-na Morceli, je izboljšal za sekundo in 37 stotink.
Za izreden podvig je na enem najpomembnejših mitingov na svetu poskrbela nekdanja Borova atletinja, tržaška Slovenka Claudia Co-slovich, ki je v metu kopja z rezultatom 65, 55 za več kot dva metra in pol izboljšala svoj osebni rekord (62, 80) in se zelo približala petnajst let staremu državnemu rekordu Quintavalle (67, 20). Coslovi-nheva je s tem metom končno suvereno stopila na mednarodno sceno, saj je to rezultat, ki je trenutno »vreden« kolajne vsaj na evropskem prven-
stvu. Včeraj je bila Coslovi-cheva za pol metra druga za Nemko Damaske (66,02).
Kljub nastopu mnogih svetovnih asov je bil odziv gledalcev v Rimu skromen, velike težave pa so bile tudi z napravami za merjenje časov. Kakšna sramota! Odličnih rezultatov kajpak ni manjkalo. Nigerijka Opara je v času 49, 29 dosegla na 400 m letošnji najboljši rezultat. V pravo formo se vrača tudi Američan Michael Johnson, ki je tokrat premagal Britanca Richardsona, potem ko je bil na prvi tekmi golden league v Oslu Sele tretji. Na 100 je Namibijec Frederick zmagal v odličnem času 9, 87, pod desetimi sekundami pa je razdaljo preteki Se Ato Bol-don (9, 99). Med ženskami je na isti razdalji Američanka Marion Jones zmagala v času 10, 75.
Na 100 m z ovirami sta Američanki Vaughn in Morrison pritekli v cilj v istem času (12,69), zmago pa so dosodili Vaughovi. Slovenka Brigita Bukovec je zasedla 3. mesto v spodbudnem času 12,81.
Za veliko nagrado golden league pridejo v poštev rezultati s sedmih preizkušenj za moške in petih za ženske. Tekmovalcu, ki bi uspelo zmagah na vseh sedmih tekmah (vključno s finalom v Moskvi), bi pripadel milijon dolarjev nagrade. Po dveh tekmah se za to bajno vsoto lahko potegujejo Se Namibijec Fredericks (100 m), Maročan El Guerrouj (1500 m), Anglež Edvvards (troskok), Američan Bronson (400 m ovire)Etiopec Gebreselassie (5000), Američanka Jonesova (100 m), Nigerijka Opara (400 m), Rusinja Masterkova (1500) in Nemka Damaske (kopje)
Scala bi lahko sedel na Realovi klopi
MADRID - Nevio Scala ah Guus Hiddink. Real Madrid še ni izbral novega trenerja. Včeraj se je pogovarjal z italijanskim strokovnjakom (podpisla naj bi dveletno pogodbo, zaslužil pa 2, 5 milijarde lir na leto), danes pa se bodo začeli pogajah s selektorjem nizozemske reprezentance. Izvedelo se je, da je Scala favorit.
Corretja zdaj sedmi
MONTE CARLO - Na najnovejsi teniski lestvici ATP na vrhu ni prišlo do večjih sprememb. Prvi je še vedno Američan Pete Sampras (3825 točk), drugi Čilenec Marcelo Rios (3.666), tretji pa Ceh Petr Korda (3.344). Za edino spremembo v prvi deseterici je poskrbel zmagovalec turnirja v Gstaadu Spanec Alex Corretja, ki je z 9. mesta napredoval na sedmo.
Slovenija dobro začela
TRAPAM - Slovenska košarkarska reprezentanca do 22 let je na evropskem prvenstvu na Sicihji v Trapaniju v prvem krogu premagala Izrael s 74:63 (42:30). Slovenija: Jurak 3 (1:2), Lakovič 3, Vergi-nella 2, Smodiš 19 (5:8), Hafnar 11 (2:3), Šporar 11, Marovič 8 (4:6), Novak 6 (1:2), Brezec 11 (7:9). Slovenci nastopajo na tem EP oslabljeni, brez Marka Miliča in Nesteroviča.
Brazilec v Celju
CELJE - Do začetka 1. slovenske nogometne hge sta še dobra dva tedna, kar pomeni za klube zadnji čas za oblikovanje ekip. Pri Publikumu iz Celja so se odločih, da bodo nadaljevali s tradicijo igranja z enim brazilskim nogometašem; to bo letos 21-letni igralec zvezne vrste Paulo Antonio Monteiro de Oliveira Paulinho, ki ga je za eno leto posodil klub America Belo Horizonte.
KOLESARSTVO / SPET SPREMEMBA NA VRHU LESTVICE TOURA
Danec Hamburger prevzel vodstvo
Tretjo etapo osvojil Nemec Heppner - Enajstletna deklica težko ranjena
LORIENT (Francija) - Letošnji Tuor de France se ni rodil pod najbolj srečno zvezdo. Pretresla sta ga dopingaška afere Festine (aretirani maser Willy Voet je preiskovalcem včeraj dejal, da je stekleničke s poživili uvozil po nalogu vodstva moštva...), potem padec Boardmana, Se kako pa si bodo začetek zapomnih Irci. V "irski etapi" jo je ob spremljanju dirke namreč hudo skupila 11-letna Laura Sevvad. Laura je bila v skupini gledalcev, v katero se je zaletel eden od kolesarjev. V nesreči je dobila težje poškodbe glave, zato so jo s helikopterjem nezavestno nemudoma prepeljali v lokalno bolnišnico. Iz nje so včeraj odpustih Chrisa Board-mana. Britanski kolesar je po uvodni in prvi etapi Toma nosil rumeno majico vodilnega, poškodbo pa je staknil na drugi etapi od Enniscortyja do
Gorka na Irskem. Po padcu, 48 kilometrov pred ciljem, so Boardmana nezavestnega odpeljali v corško univerzitetno bolnišnico. »Zares je škoda, da sem moral na tak način odstopih, vendar se bom moral s tem pač sprijazniti,« je povedal Boardman in dodal: »Pravzaprav ne vem, kaj se je zgodilo... Spomnim se, da smo kolesarili v vetru in potem, da sem v bolnišnici. Predvsem sem imel srečo, da sem nosil svojo zaščitno čelado.«
Včerajšnjo tretjo etapo je dobil Nemec Jens Heppner (Telekom). Na cilj je prvi privozil v skupini devetih kolesarjev (poleg njega Se Chanteur, Hamburger, Garcia-Acosta, 0‘Grady, Jan, Cabeho, Hincapie in Herve), ki je glavnini vsilili izredno hiter tempo vožnje, tako da je povprečna hitrost zmagovalca znašala kar 47 kilometrov na uro.
Največja prednost pobeglih je znašala 7 minut, 90 km pred ciljem 5 minut 32 sekund, na cilju pa samo 1 minuta 10 sekund, kar pa je bilo za Danca Boja Hamburgerja dovolj, da je Nemcu Eriku Zabelu odvzel rumeno majico.
Skupni vrstni red: 1. Bo Hamburger (Dan) 13.55:00; 2. Hincapie (Zda) +2; 3. 0‘Grady (Avs) +3; 4. Heppner (Nem) +3; 5. Jan (Fra) +21; 6. Hervi (Fra) + 22; 7. Garcia-Acosta (Spa) +23; 8. Chanteur (Fra) +28; 9. Cabeho (Spa) + 47; 10. Zabel (Nem) +1’02; 11. Steels (Bel) +1:09; 12. Moncassin (Fra) +1:09; 13. Olano (Spa) +1:10; 17. Ullrich (Nem); 20. Ziille (Svi) 1:13; 21. Bro-chard (Fra) +1'14; 29. Virenque (Fra) 1:18; 33. Riis (Dan) +1:20; 65. Berzin (Rus) +1:30; 96. Casagrande (Ita) 1:36; 149. Pantani (Ita) +1:54; 157. Cipollini (Ita) +4:51.
^ NOGOMET / PREDSTAVITEV NOVEGA TRENERJA FERRARIA
Triestina naj bi igrala kot Nizozemska
Ferrario ima za sabo bogato kariero, še lani pa je v A ligi pri Brescii zamenjal Materazzija
Na prvi pogled bi ga marsikdo za-j^cnjal za težaka, ki preklada težke 0v°re in je zato temu primerno |^0Can. Nad 90 kg težak in postaven a°lo Ferrario, po rodu iz Milana in d Včeraj uradno novi trener Triesti-d®, je v resnici priznan nogometni ener z bogato igralsko izkušnjo na Profesionalni ravni v vlogi napadal-^a. Svoj krstni nastop je opravil Nil.1959 z dresom Milana na tek-111 proti Padovi, višek svoje kariere p je dosegel, prav tako z milansko najsterico, v sezoni 1964/65, ko je v Vajsetih nastopih dal 12 golov. No-s^jnetno pot je nadaljeval pri Bolo-Jj’ Laziu in Vareseju v A ligi, nato v J^gohgaskem prvenstvu z ekipama onze in Perugie. Končno se je pre-d v Ceseno (C liga), kjer je v cetku sedemdesetih let obesil no-o°rnetne čevlje na klin in pričel tre-stvi • Pose^ V tretjehgaškem prven-u je 205 krat sedel na trenerski °Pi raznih ekip, v pravkar minuli lie °n* Pa )e med tekom prvenstva A Ep ^menjal Materazzija na krmilu Scie- »Ciapina«, kot je širše poz-eki ’ Ve^a za trenerja, ki skuša svojim iopPam dati napadalno in borbeno rj.j0' * Prihajam v Trst z namenom, darn 0Pe^iem ekipo čim više. Zave-Se’ da je izredno težko osvojih
prvo mesto v C2 ligi, vendar sem prepričan, da z dobro voljo vseh, igralcev, vodstva in publike, lahko uspemo«, je v strnjenih besedah dejal novopečeni tržaški trener na včerajšnji predstavitvi in dodal, da je po njegovi oceni na pravkar minulem svetovnem prvenstvu najlepšo igro predvajala Nizozemska: tak sistem igre bi rad kolikor toliko tudi sam uvedel v Trstu.
Poleg Ferraria sta »gospodarja« Triestine Trevisan in Zanoli predsta-
vila še njegovega pomočnika, sedaj že bivšega vratarja Biancheta, nov pa je tudi trener za kondicijo Roberto Peressutti. Zanoli je omenil tudi nove dosedanje nakupe, To so Ginestra (vratar), Zola, Sala, Farabegoli, Beltrame, Scotti (branilci) ter Bernardi in Loprieno (napadalca).
O novostih v igralskem kadru ter o domnevnih kooptacijah v vodstvu kluba bomo še poročali. (VValter Bet)
Na sliki: Ferrario (drugi z leve)
NOGOMETNO SP / VRNITEV KARIOK
Veliko razočaranje v Braziliji
Predsednik Cardoso nagradil igralce, na meji pa so jih temeljito pregledali
RIO DE JANEIRO-Brazilija po izgubljeni finalni tekmi na svetovnem nogometnem prvenstvu žaluje. Številne raziskave medijev in nogometnih strokovnjakov so in bodo skuSale najti odgovor, zakaj je favorizirana Brazilija tako gladko izgubila v finalu. Predvsem pa se Brazilci sprašujejo, kaj je bilo narobe z Ronaldom.
Na sloviti plaži Copacabana v Riu de Janeiru je bilo vse pripravljeno za veliko slavje. Stavbe in ulice so bile okrašene, postavih so veliki zaslon, prek katerega bi lahko tekmo spremljalo najmanj milijon navijačev. Vse je bilo nared za veliko slavje ob osvojitvi petega naslova svetovnih prvakov, finale s Francijo naj bi bila zgolj formalnost. Toda razpoloženje je najprej pokvarilo slabo vreme, ki je dodobra zmanjšalo pričakovano množico ljubiteljev nogometa, nepričakovani poraz - prava nacionalna tragedija - pa je Se tiste redke takoj pregnal s plaže.
Po tekmi so se v brazilskih medijih pojavila namigovanja in ugibanja v zvezi z igranjem njihovega najboljšega nogometaša Ronalda. Ronaldo je le nekaj ur pred začetkom tekme doživel čustveni stres in kratkotrajne močne krče, zaradi česar ga je reprezentančni zdravnik Lidio Toledo odpeljal v bolnišnico, kjer so ga podrobno pregledali. »Čutil sem močne bolečine povsod po telesu, imel sem tudi glavobol,« je po tekmi pojasnil Ronaldo. Toda bolečine so kmalu minile, zato je tudi zaprosil trenerja Maria Zagalla, naj ga uvrsti v moštvo.
Brazilski nogometaš Roma-rio, ki na letošnjem prvenstvu ni igral zaradi poškodbe, je kot sodelavec televizijske postaje Globo News prepričan, da je bilo z brazilskim moštvom nekaj hudo narobe. »Jasno je, da se je zgodilo nekaj, o čemer Se nič ne vemo. Toda tudi ce bi mi povedah, kaj je bilo, ne bi bilo etično o tem govorih,« je menil Romario. Najslavnejši brazilski nogometaš Pele pa je
menil, da Ronaldo sploh ne bi smel igrah, saj ni bil popolnoma nared za tekmo. »Najbolj pa me je presenetilo, da je zaigral tudi v drugem polčasu,« je razmišljanje strnil Pele.
Brazilce je ob vrnitvi v domovino sprejel predsednik Femando Henrique Cardoso in jim izročil medaljo. Igralce je pred predsedniško palačo pričakalo tri tisoč ljudi (pred Štirimi leh jih je bilo po zmagi v ZDA 40 tisoč). Nihče jih ni kritiziral, zanimivo pa je, da so na mejnem prehodu na letališču v Braziliji vsem temeljito pregledali kovčke, da bi ugotovili ah uvožene blago presega dovoljeno vrednost 500 dolarjev.
Nagrada "fair play" Angliji in Franciji
ZURICH - Dva dni po končanem svetovnem prvenstvu v Franciji je Mednarodna nogometna zveza (FIFA) podelila nagrade za "fair play". Prejeli sta jo reprezentanci Anglije in Francije, ki sta po mnenju zveze FIFA prikazali najbolj športno in korektno obnašanje na igrišču.
Francija in Anglija sta prejeli po 828 točk, na tretje mesto pa se je uvrstila reprezentanca Norveške. Nagrado pokal, medalje in 25.000 dolarjev za nogometni naraščaj, bodo zmagovalnima moštvoma predali januarja v Barceloni.
BILIJARD / NA SPORI SHOWU
Jogan dingi na prvenstvu FJK Konec ledna turnir Alpe-Adria
V sklopu manifestacije Šport show v Trstu so bilijardisri v zvrsti Pool imeli deželno prvenstvo v igri devetke. Med nastopajočimi je bil tudi Vanja Jogan, ki se je zelo dobro izkazal in osvojil končno 2. mesto. V finalu proh Tržačanu Mariotriju je izgubil s 7:2, pred tem pa je premagal Bertosa (7:3), Russa (7:3), v polfinalu pa še Kralkeviča (7:6). Konec tedna bo na prizorišču Šport shovva sklepni del mednarodnega prvenstva Alpe Adria, na katerem bo nastopilo 64 najboljših tekmovalcev s predhodnih turnirjev v Bologni, Vicenzi, Celovcu in Mestrah. Jogan, ki trenutno zaseda 26. mesto, se bo v prvem kolu v soboto pomeril z Avstrijcem Brožičem. Turnirja se udeležujejo skoraj vsi najboljši italijanski in slovenski igralci. Med finalom bo tudi ekshibicijski nastop med italijanskim prvakom Fabiom Petro-nijem in avstrijskim mojstrom Brormherjem.
Na Spori shovvu vsak dan (še danes in jutri) potekajo turnirji za začetnike. Doslej je nastopilo že 180 tekmovalcev, med njimi je bilo tudi več Slovencev. Najboljše se je med njimi doslej odrezal Igor Giacomini, ki je osvojil 2. mesto. Izkazah pa so se tudi Iztok in Dejan Furlanič, Rado Šušteršič, Marija Bandi, Alberto Velinsky, Marija Jogan in Devan Jagodic.
Obvestili
SK BRDINA z Opčin sporoča, da bo odhod na Kaprun jutri, 16. julija ob 14. uri s trga Brdina.
ZSSDI obvešča, da bo danes, 15. julija, ob 21. uri na sedežu SZ Gaja na Padričah seja nogometne komisije.
3. TSFestivcil
Festival sodobne dramatike
Trst, od 13. do 21. julija
1577. GIOCHI D’ANGELO v Avditoriju~Muzeja Revoltella ob 20.00 in 22.15 - Gian Maria Cervo bere DEL MIO GLOBO DISTRATTO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30
1677. DIONISO v Gledališču dei Fabbri vsako uro od
16.00	do 23.00 - LA FELICITA’ Dl TUTTI v Gledališču Rossetti ob 20.00 in 23.00 - ULTIMA STAGIO-NE IN SERIE A v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 - Antonio Tarantino bere MATERIALI PER UNA TRAGEDIA TEDESCA na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30
17 /7. LA FELICITA’ Dl TUTTI v Gledališču Rossetti ob
19.00	in 22.00 - COME NAUFRAGHI IN UN MARE Dl CITTA’ v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in
24.00	- Paolo Scheriani bere LE BESTIE na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30
18./7. LIMPERO DEI SENSI Dl COLPA v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 - Vittorio France-schi bere LA REGINA DEI CAPPELLI na terasi Muzeja Revoltella ob 22.30
1977. LUPARELLA v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 - IL CUSTODE v Gledališču dei Fabbri ob 22.15 - Maria Pia Fontana bere IL GRIDO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Festival glasbe in uličnega gledališča
Od 19. julija do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »Večer prazničnega dneva«.
VERONA
50. Shakespeare festival
22.,	23., 24. in 25. julija bo ob 21.15 predstava »HAMLET«, državna premiera.
__________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela Škocjanski festival 98
V petek, 17. julija, ob 21.00 bo na sporedu predstava v priredbi KD Lojze Savinšek Nova Štifta »Pridi gola na večerjo«.
MITT6LF65T - PREHODI
ČEDAD, od 18. do 26. j ulij o 1998
KANAL OB SOČI
Mednarodni festival Kontrada
V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbe-nema čarodeja Zlatkom Kaučičem in Glaucom Ve-nierjem.
Program 5. Primorskega poletnega festivala
Danes, 15. julija, bo ob 21.30 v Kopru - Pritličje Pretorske palače predstava »Lederksiht«; režija: Samo Strelec v priredbi SNG Drame iz Maribora.
V	četrtek, 16. julija, bo ob 21.30 v Kopru - Lapidarji Pokrajinskega muzeja predstava »Tudi policaje tresejo, mar ne?«; režija: Dušan Jovanovič.
Program uličnega gledališča
Danes, 15. julija ob 19.30 na Tartinijevem trgu v Piranu, bo nastopil žongler in komik »Santos Dolima-no«.
V	četrtek, 16. julija ob 19.00 na Sončnem nabrežju v Izoli, bo nastopil žongler in komik »Santos Doli-mano«.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Festival operete ’98 Danes, 15. julija, bo ob 20.30 opereta »Cin-Ci-Ld«. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Miramarski park
Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luči in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Danes, 8. julija bo na sporedu predstava »Miramarski cesarski sen«.
Danes, 15. julija, ob 21.30 in ob 22.45 je na sporedu predstava »II sogno imperiale di miramare«.
Eutropia - mesto izmenjav
Jutri, 16. julija, ob 21.30 bo na trgu sv. Silvestra začetek Eutropie z Mauriziom Zacchignom in Petrom To-nolom; ob 22.00 koncert Noure-Eddine Fatty; ob 23.30 ob Riccardijevem oboku koncert skupine Gramelot.
V	petek, 17. julija, ob 21.30 na trgu Torchucherna, nastop skupine Novalla; ob 23.30 koncert terceta Super Jazz.
V	soboto, 18. julija, ob 21.30 na trgu sv. Ciprijana večer s Karin Mensah Latin Sextet; ob 23.30 na terasi Torcu-chema Musič Club ob glasbi »Talk Musič«.
Mednarodni festival operete
Pomladna parada - 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi.
Cin-Ci-Lš - 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi.
Grof iz Luksemburga -1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi.
7 nevest za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 20. julija - Železni vojački / 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi.
MEDITERAN
festival
IZOLA - Manziolijev trg
Petek, 17. julija - APARTAMENTO CINCUENTA (Slovenija)
Sobota, 18. julija - NEW DJANGO QUARTET (Italija) Petek, 24. julija - PLOMMON (Švedska)
Sobota, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija)
Petek, 31 julija - DIE NAYE KAPELYE (ZDA, Anglija, Madžarska)
Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija)
Petek, 7. avgusta - GARAV7 SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija)
Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija)
Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska)
Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija)
Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija)
Območje bivše umobolnice - II pošto delle fragole
V	petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil jazz dno »Riccardo Morpurgo in Alessandra Franco«.
V	petek, 24. julija, ob 21.00 bo nastopila blues skupina »Blues Etcetera«.
V	petek, 31. julija, ob 21.00 bo nastopila jazz skupina »Massaria Quartet«.
Kavama San Marco - 7. izvedba »Promomusic«
V	četrtek, 16. julija bodo od 21.30 koncerta skupin »Mhelics« in »Eshun«.
SESUAN
Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30.
V	petek, 17. julija - Dbrieland Quartet.
V	soboto, 18. julija - Gimmy e i Ricordi.
V	nedeljo, 19. julija - Andrea Allione Quintet.
V	petek, 24. julija - Vizonto.
V	soboto, 25. julija - Benny.
V	nedeljo, 26. julija - Maria Del Carmen y Su Son Gubano.
V	petek, 31. julija - Takis Kunelis Ensemble.
V	soboto, 1. avgusta - Orkester Flavia Riccija.
V	nedeljo, 2. avgusta - Pl ero Gianeselli & Double Thunder.
V	petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sfregola Trio.
V	soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie.
V	nedeljo, 9. avgusta - Ukmar Funky Group.
V	petek, 14. avgusta - Orquestra Ochio Rios.
V	soboto, 15. avgusta - Liscio 2000.
V	nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio.
V	petek, 21. avgusta - Ziryab.
V	soboto, 22. avgusta -1 Point.
V	nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band.
V	petek, 28. avgusta - The Organ Trio.
V	soboto, 29. avgusta -1 Taxi.
V	nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera.
________________SLOVENIJA____________________
KANAL OB SOČI
Mednarodni festival Kontrada
V	Petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil Peter Amale-ti s svojo skupino.
V	soboto, 18. julija, ob 21.00 bo nastopil Patric Mc Mullan & The Irish Rovers.
________________HRVAŠKA______________________
ZAGREB
Stadion
Dne 20. avgusta ho nastopila legendarna angleška skupina »Rolling Stones«.
PULJ
Arena
Jutri, 16. julija bo nastopil s svojo skupino priznani ameriški temnopolti pevec James Brovvn.
46. mednarodni poletni festival
Poleti se dan zvečer začne	Ljubljana
Zvezdni prah
Križanke, 21. julija ob 21.00 - MOSKOVSKI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER
Frančiškanska crkev, 28. julija ob 20.30 — ZBOR CAPELLA MIHA1LI. GLINKA iz St. Petersburga Križanke, 30. julija ob 21.00 — W. A. Mozart: REOUIEM, Komorni orkester Camerata Virtuosi iz New Yorka
Glasbene razglednice - Križanke
23.	julija ob 21.00 —G. Puccini: MADAME BUTTERFLV, opera, Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca z Reke
27. avgusta ob 20.30 — F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor
Ko maske oživijo
Križanke, Peklensko dvorišče, 20. julija ob 21.00 ter 17. in
24.	avgusta ob 20.30- A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal
Nekaj za dušo
Frančiškanska cerkev, 22. julija ob 20.30 — Orkester INTERNATIONALE CAMERATA MUSICALE Frančiškanska cerkev, 27. julija ob 20.30 — Komorni orkester CAPELLA ISTROPOLITANA
Križevniška cerkev, 29. julija ob 20.30 — KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20.30—TANGO SEiS
Ob soju sveč
Križevniška cerkev, 16. julija ob 20.30 — PAVEL BERMAN, violina - LAZAR BERMAN, klavir
Križevniška cerkev, 24. julija ob 20.30 — PIERRE. AMOVAL, violina - VLADIMIR MLINARIC, klavir Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir
Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir
V vročici večera - Križanke 15. julija ob 21.00—Musiča Popular Brasileira - JORGE BEN JOR 31. julija ob 21.00 - THE CLASSIC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30-Jazz, TONE JANŠA OUINTET
V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 18. julija — LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
25.	julija - MAZORETKE IN GODBA IZ CERKNICE 1. avgusta -THE CLASSIC BUSKERS
Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 15. julija ob 10.00 — Lord Vehudi Menuhin, violina 17. julija ob 11.00 - P. BERMAN in L. BERMAN, violina-klavir 23. julija ob 11.00 — PIERRE AMOVAL, violina
V gosteh - BLED
Cerkev sv. Martina, 26. julija ob 20.30 - TOMAŽ LORENZ, violina - ALENKA SCEK LORENZ, klavir Blejski grad, 2. avgusta ob 20.30—THE CLASSIC BUSKERS Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa
V gosteh - POSTOJNA Predjamski grad, 3. avgusta ob 20.30 — THE CLASSIC BUSKERS
Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 - DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Na ogled je tudi razstava: Paul Str and »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Flora Gandolfi.
Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Dura degli Abruzzi, 1); Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do
19.00.	Ob sobotah in nedeljah zaprto.
Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do
13.00,	(ob ponedeljkih zaprto).
Sala deli'Albo Pretorio (trg Piccola, 3J: do 20. julija bo razstavljal Enzo Marši. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure.
Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do
16.	septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Fiowers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od
17.	do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/li-puarte.
A.P.T. sedež v Sesljanu: do 25. julija bo na ogled razstava Diega Pobija. Urnik: od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
A.P.T. sedež v Miljah: danes, 15. do 26. julija bo na ogled razstava Roberta Metza. Urnik: od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
GORICA
Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih.
GRADEŽ
Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do
16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Umik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00.
ČEDAD
Občinska palača: jutri, 16. julija, ob 18.30 bo otvoritev razstave Claudie Raza. Ob otvoritvi bodo predstavili tudi knjigo »Sottili inquietudini«. Razstava bo na ogled do 31. julija.
PASSARIANO
Villa Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
VIDEM
Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža.
V	cerkvi Sv. Frančiška, bo od jutri, 16. julija do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«.
BURANO
V	Buranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z
iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do
17.00.
BENETKE
Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča.
PalaCa Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do
18.00.
Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do
13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«.
Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne šole ZDK Nova Gorica -začetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič.
Poslovni center HIT
Do 6. septembra bo na ogled razstava »Enajst ganskih slikarjev«, avtorje in njihovo delo bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00.
HRPELJE
Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Na ogled je razstava Žarka Vrezca.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija sta-
rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in ga' lerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Sp0-mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami8• Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirk3 »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-1®' ob sob. ned. in praznikih 13-17.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafiCD6 zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Graj ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« t®r pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb IV lene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11- d° ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljki zaprto.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moder11 galerije
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Ale PrinCiC.	, a
Mala galerija CD: na ogled je razstava Bra Cvetkoviča.
Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava M Peljhana »Sistem - 7«.
Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov
in foto'
V B CII t, 1 1 J tl V_jL/ ■	La. J a J-CIZjOLCI v Cl JL JlO L/ j	r\ '
grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amster 3 Razstava bo odprta do 13. avgusta.	ta.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna r j0 Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od
Slovenski etnografski muzej prireja na Metelko ^
razstavo »Iz dežel sončnega sisjaja in meS jg. senc«. Razstava bo odprta od jutri, 16. julij3 oktobra.
va 18. ure.
a RAI3
slovenski
program
Trst. na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
® RAI 1
Euronews
Dnevnik
Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut
Film: Albert in Aliče (fant., ZDA ’87, i. James Sloyan, G. Harrison) Dnevnik
Aktualna odd.: Poletna Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: San Giovanni de-collato (kom., It. ’40, i. Toto, T. De Filippo) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi, Or-son & Olivia ter nan. Hai paura del buio? - Se bojiš teme?
Danes v parlamentu Dnevnik
Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury), 19.00 Gospa iz Westa (i. Jane Seymour)
Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara TV film: Innocenza per-duta - A Loss of Innocen-ce (dram., ZDA '96, i. Jennie Garth, Rob Estes) Dnevnik
Aktualno: Overland 2 Glasba: Sanremo Rock Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme 63 Rai Educational
RAI 2
7.00
7.45
10.00
11.30
11.45 12.00
Schwarzwaldska klinika Varjete za najmlajše Nad.: Gioielli di famiglia (i. R. La Vaullee, 3. del) Tg2 - Medicina 33 Jutranji dnevnik, vreme Variete: Ci vediamo in TV
Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Hunter, 14.55 Inš-tektor Tibbs Kratka poročila Nan.: II Virginiano (i. Lee J. Cobb), 17.20 Law & Or-der, vmes (17.15) dnevnik
Dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: The Sentinel Risanke: Tom in Jerry Izžrebanje lota Večerni dnevnik TV film: Delitto nel Computer - Chapter Perfect (thriller, ZDA ’96, i. C. Benedetti, W. Brimley) Aktualno: Passioni Izžrebanje lota 3 Dnevnik Neon knjige Iz parlamenta, vreme
m. RAI 3
6.00
8.30
10.05
10.30
12.00
12.10
13.00
14.00
14.30
15.00
18.05 18. it)
19.00
20.00
20.30
20.35
22.30
22.55
0.30
1.10
Jutranje vesti
Film: La signora senza
camelie (dram.. It. ’54)
Dok.: Geo Magazine
Aktualno: Tempo, 11.00
Tema
Dnevnik, šport Nan.: Projekt Eden Aktualno: II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik 10 besed do leta 2000 Šport: Tour de France, 17.15 IP v plavanju Vremenska napoved Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Nan.: Friends Ciak animali in scena - Živali na sceni (vodi Giorgio Celli)
Film: Gremlins (fant., ZDA ’84, r. Joe Dante, i. Zach Gallican)
Dnevnik, deželne vesti Glasb, odd.: Qualcuno mi puo giudicare (Cateri-na Caselli, Red Ronnie) Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario
/TD
ISC RETE 4
ITAUA 1
IT Slovenija 1 (r Slovenija 2
	Nad.: Piccolo amore, 6.50 La donna del mistero 2
	Nan.: Pregled tiska
	Nad.: Vendetta d’ amore, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera’
jntM	Dnevnik
	Kviz: Iva Show
	Dnevnik
	La macchina del tempo
um	Nad.; Sentieri - Steze
[flrffl	Nan.: Savannah
	Film: Glizitelloni (kom., It. '58, i. V. De Sica)
	Aktualno: Chi c’b sotto il sole
	Dnevnik in vreme
	Variete: Game Boat
	Aktualno: Ramses - 11 fi-glio della luce
	Film: La moglie in Manco... 1' antante al pepe (kom., It. ’80, i. L. Banfi)
	Pregled tiska
	Film: Girolimoni il mo-stro di Roma (It. 72)
S CANALE 5
6.00
8.00
8.30
10.30
12.30
13.00
13.30
13.45
14.15
16.15
18.15
18.45
20.00 20.35
21.00
23.00
23.30
1.00
1.30
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Settimo cielo Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful TV film: Un bambino cbiede aiuto (dram., ZDA ’95, i. veronica Hamel, Pam Davvber)
Nan.: Un detective in corsia (i. Dick Van Diyke, Scotto Baio)
Nan.: Blondinka za očeta (i. P. Duffy, S. Sommers) Variete: Poletni Tira & Molla Dnevnik
Variete: Doppio Lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: Creatura (srh., ZDA ’98, i. Craig T. Nelson, Kim Catrall, 2. del) Aktualno: Alta Roma -Moda
Gariete: Maurizio Costan-zo Show
Nočni dnevnik Tg5 Variete: Doppio lustro
	Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina
	Nan.: Hazzard
	Film: Guardami volare (pust., Danska '96, i. Stephanie Lion)
B	Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti
	Nan.: Genitori in blue jeans
	Risanke
B	Risanke: The Jetson
ros	Glasba: Italia Unz
B	Nan.: Beverly Hills
	Variete za najmlajše in risanke
jrgjjj	Nan.: Flipper
ES	Odprti studio. 18.55 Šport studio
	Nan.: V osmih pod streho, 19.00 Pappa e Ciccia
	Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
	Film: Giovani e belli (kom.. It. '96, r. Dino Ri-sis, i. Anna Falchi)
	Film: Subway (dram., Fr. '85, r.Luc Besson, i. I. Adjani, C. Lambert)
	Odprti studio
	Italija! šport
	Film: L’ amore difficile (kom., It, '62, i. Nino Manfredi)
TELE 4
13.30
14.00 15.15 16.10
17.00 20.05
20.30
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Max Headroom Nad.: Prava ljubezen Made in Italy Scoop, 18.00 Innamorarsi Konjske dirke Živali in narava
21.00
0.30
Nan.: Scoop, 22.00 Wolf, 23.30 Veri professionisti Ai confinidella realta
2.00
Film
© MONTECARLO
12.15
13.05
14.00
17.15 20.45 23.10
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Zap Zap TV
Film: Ossessione amoro-sa (kom., i. L. Turner) Film: Accadde in Atene (kom., ZDA ’62)
Film: Un ponte di guai (kom., ’85, i. Tom Hanks) Forte Fortissima
	Vremenska panorama		Vremenska panorama
	Napovedniki		Matineja
	TV prodaja		Nanizanka: Na vasi (Dan-
	Tedenski izbor: Moja en-		ska, 13. ep.)
	čiklopedija, 9.35 nan.: Waynove dogodivščine		Nanizanka: Pacific Drive (Avstralija, 13. ep.)
	(Avstral., 8. ep.), 10.05 dok. nan.: Mejniki naravoslovja in tehnike,		Nadaljevanka: Dom (VB, i. James Fox, Tracy Whitwell, 2. del)
	10.15 dok.: Velike knjige,		Pomp
	11.10 Made in Slovenia		Kviz: Lov za zakladom
	Nan.: Hrošči (VB, 2. ep.)	BR	Euronevvs
	Poročila, vreme, šport		TV prodaja
	Vremenska panorama		Film: Drobtinica 3 (Dan-
	Tedenski izbor: Nan.:		ska)
	Tretji kamen od sonca (ZDA, 13. ep.)		Nadaljevanka: Družinski zdravnik (Španija, 8. del)
	Nan.: Ob svetem nikoli		TV igrica: Kolo sreče
	(VB, 3. ep.)		Videoring
	Nan.: V New Orleansu		Kolesarska dirka: Tour
	Evropski kulturni maga-		de France
	zin: Aliča		Dokumentarna odaja:
rosi	Obzorja duha		Maori
renffl	Obzornik, vreme, šport		Nanizanka: Šestero zgodb
	Po Sloveniji		- Six Pack (Avstralija, 1,
	Oglasi		epizoda)
mi	Oddaja za otroke: Mlada		Kviz: Lov za zakladom
b H	Evropa poje - Madžarska (4. odd.), 17.40 nan.: Modro poletje (Sp., 8. ep.) Poljudnoznanstvena serija: Afriške korenine (VB, 2.) Risanka, 19.20 Oglasi Dnevnik, vreme, šport Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. David James Elliot, Tracey Needham, 9. ep.) Dobrodošli doma Nad.: To življenje (VB) Odmevi, vreme, kultura		Napovedniki
Šport, oglasi Nan.: Ob svetem nikoli Nan.: V New Orleansu Kulturni magazin: Aliča Opera: Macbeth (G. Verdi, 2. dejanje)
Afriške korenine
TV PRIMORKA
17.00 Videostrani Videospot dneva Nad.: Sosedje (45. del) Slovenska sinoda (pogovor v studiu)
Glasbena oddaja: Pop rock svet
Videostrani Dnevnik, vreme Oddaja o zdravju: Kako živeti z epilepsijo Akcijska komedija: Milice
Dnevnik TV Primorka
Koper
Euronevvs Vesolje je...
Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste Primorska kronika Tv dnevnik, šport Risanke
Istrska nanizanka: Kljuni, zdrahe in «Rebekini» Potovanje po Nemčiji Skrivnosti 20. stoletja Sredozemlje Vsedanes - TV dnevnik Šport Doc: Nogomet -Champions League - Ju-ventus - Real Madrid TV dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika
r
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.03,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, VrPes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 otroški kotiček; 8.50 Knj-9a o Indijancih (F. Baraga, prip. D. Malalan);
9.05	Revival; 10.10 Koncert: flavtist D. Bušič, Pianistka N. Kovačič; 11.30 Country mušic; 11 -45 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula, podaja S. Boninsegna); 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Tropicana) 13.30 Za smeh in dobro v°ljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na brego-vih Vardarja; 15.15 Ne pomaga zguont po tuoče (T. Jurco); 15.45 Ljubljana ponuja; 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva; 17.00 kulturna kronika; 17.10 Klasični album J. S. Ba-cha; 18.00 Kratki časi; 18,30 Lahka glasba; 18,45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
^1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; ®-30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6,80, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Pobila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-V^Phjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled
tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti;
13.00	Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8,15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19,30 Šport,
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb. utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov.
pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO, šport, vreme; 16,15 Popevki;
16.30	Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika;
19.30	Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Koncert ob 20-letnici Glasbene šole.
Primorski dnmik
Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
12
Sreda, 15. julija 1998
r _ . SRH
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val, ki je včeraj zajel Slovenijo, se pomika proti jugovzhodu. Za njim doteka nad nase kraje s severnimi vetrovi razmeroma hladen in sprva se vlažen zrak.

1000
z 6


' HEtSINKI 13/20 'o STOCKHOLM

1010
14/15
DUNAJ 17/30
1020
UZBONA 19/29 .°
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj oblin 13M
- *
OBLIN of
^ —iONDONo^STERoAM 14/18 BERL|N i2/2i Varšava u/24 6 oH
^ oBRUSEU oPARIZ	12/19
»A/- i«q
° S,,T *"'“ -
X SPLIT -/- osoFIJA 16/32
,RIM ~ SKOPJE o
'Sii ~
*
ŽENEVA n/30
MADRID 18/36
o

_ /	ATENE 25734 .
/ X	•- Vv"'-
-A --rS	nno~"'-ti
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51. Dolžina dneva 15.21.
LUNINE MENE <
Lima vzide ob 0.19 in zatone ob 12.01.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C.
BIOPROGNOZA
Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi ho ugoden.

PLIMOVANJE
Danes: ob 1.24 najvišje 19 cm, ob 7.50 najnižje -40 cm, ob 14.56 najvišje 37 cm, ob 21.29 najnižje -14 cm. Jutri: ob 2.34 najvišje -8 cm, ob 8.42 najnižje -29 cm, ob 16.01 najvišje 36 cm, ob 23.12 najnižje -19 cm.
Vs
TEMPERATURE V GORAH

(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
	°C			°C
500 m			18	2000 m....			6
1000 m			14	2500 m ..				3
1500 m			9	2864 m				1
DANES
GRADEC
10/20

CELOVEC
BH*;! 0^18
° o 8/^ ti KRANJSKA GORA TRŽIČ
ČEDAD—^ 'r	O
16/25 O
MAB1BOB
O 12/21
M. SOBOTA
O 12/20
■ I ^
o PTUJ
CEUE O 11/21
16/25
OVIDEM
KRANJ
. GORICA 16/25
LJUBLJANA
13/22
N. MESTO ,2/21
O
JUTRI

°	o 7/17
KRANJSKA GORA 0
t^A05—	kran?
OVI0EM	(
16/25	„^N. GORICA 15/25
GORICA Q p-JV,
15,25	ti	^^//To
9
Zjutraj bo Se pretežno oblačno, padavine bodo ponehale.
SOSEDNJE POKRAJINE: Dopoldne bodo padavine povsod ponehale, čez dan se bo v krajih zahodno in severno od nas delno zjasnilo. Ob severnem Jadranu bo pihala burja.
Sv
M. SOBOTA
o '2/19
MARIBOR O 12/20
GRlA07lC9
PTUJ
CEUE O Tl/20
<
Hi
'UUBLJANA
12/21
N. MESTO
O

SrN KOČEVJE
^ -N° o
^^RNONULJ,
OPATIJA	RE’K'-
<y
12/20
V četrtek in petek bo na Primorskem povečini jasno. Drugod bo v četrtek delno jasno, v petek pa spremenljivo do pretežno oblačno in ponekod bodo možne tudi posamezne plohe.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Šokantna domiselnost italijanske visoke mode
RIM - V treh dneh, eksluzivni defileji so se začeli v nedeljo, je italijanska visoka ženska moda dokazala, da je izredno ustvarjalna in domiselna. Če je izbrane goste želela predvsem presenetiti, ji je to nedvomno uspelo, saj so znani modni ustvarjalci predstavili modele dobesedno grajene iz najrazličnejših materialov. Ob veliki domiselnosti in pretanjenem čutu za
estetiko pa predstavljeni modeli izžarevajo tudi dragocenost v vseh smislih, tako da je o ceni posameznih unikatnih modelov skoraj nesmiselno govoriti (oblačilom, ki so zahtevala več mesecev dela, je,treba prišteti tudi dragocene dodatke). Med uveljavljenimi predstavniki italijanske visoke mode sta na tokratnih rimskih prikazih nastopili že modni hiši Gattinoni
in Lorenzo Riva. Prva je v ponedeljek predstavila tudi prikupen »cementni oklep« (slika desno), druga pa je nastopila s sila elegantnimi in morda manj šokatnimi predlogi (na levi sliki, f. AP). Prikazi, ki so jih lani odpovedali zaradi umora Giannija Versaceja, se bodo zaključili jutri zvečer s skupinskim defilejem na slovitem rimskem stopnišču Trinita dei Monti.
V Veliki Britaniji vozila najdražja
BRUSELJ - Evropska komisija je v najnovejši raziskavi avtomobilskega tržišča v državah Evropske unije ugotovila, da se neto cene avtomobilov od članice do članice še vedno precej razlikujejo. V poprečju so najdražji avtomobili v Veliki Britaniji in najcenejši na Nizozemskem. V prvi državi je najdražjih kar 60 od 74 v EU najbolj prodanih modelov, v drugi pa je za najnižjo ceno moč kupiti 34 avtomobilskih modelov. V Španiji in na Portugalskem jih je za najnižjo ceno moč kupiti 14.
Raziskava je pokazala tudi na precejšnje razlike v ceni avtomobilov
med državami, ki so tržno sicer v veliki meri homogene. Tako cenovne razlike med Veliko Britanijo in Irsko v mnogih primerih dosegajo 25 odstotkov, v nekaterih primerih pa celo 40 odstotkov. V državah Beneluksa, v Nemčiji in Franciji so razlike precej manjše, praviloma pod 20 odstotki, razlike v cenah avtomobilov v Španiji in na Portugalskem pa so pod 10 odstotki. V državah EU je največje cenovne razlike Evropska komisija odkrila pri modelih družb Ford, Subaru in Alfa Romeo, najmanjše pa pri modelih družb Audi, BMW in Mercedes-Benz.
Evropska komisija ugotavlja, da cene pri proizvajalcih pogojujejo splošne razmere na določenem tržišču, proizvajalci pa upoštevajo tudi davke, povezane z nakupom avtomobilov. Če so davki višji, proizvajalci zastavijo praviloma nižje cene. Tako so na Nizozemskem, Irskem in Portugalskem, kjer so avtomobilski
davki visoki, neto cene avtomobilov med najnižjimi v uniji. Na drugi strani so Velika Britanija, Nemčija in Francija, kjer davki niso tako visoki, in zato proizvajalci v te države avtomobile prodajajo p° višji ceni. (STA)

Nevesta pustila pijanega j ženina in se takoj' nato omožila z drugim
NOVI DELHI - Nek indijski ženin se je tik pred poroko tako napil, da je morala njegova nevesta poklicati policijo in odpovedati poroko - vendar ne za dolgo. Se isti večer se je namreč poročila s svojim sosedom, piše indijski časopis The Hindustan Times. Policija je ženina, ki je žalil zbrane goste, na nevestin poziv odpeljala na policijsko postajo. Potem ko je bila poroka odpovedana, je k nevesti pristopil neki sosed in jo prijazno zaprosil za roko. In ona je rekla "da". Poročila sta, se še isti večer. (STA/Hina)
Ker vojska ne plačuje, ruski vojaki z umazanim perilom
MOSKVA - Pralnica, ki skrbi za čistočo perila vojakov v mestu Izobilnoje na jugu Rusije, ne namerava vrniti čistega perila vojakom, vse dokler ne bo vojska plačala že nekaj mesecev starega dolga za pranje. Pralnica ne more izplačevati plač svojim uslužbencem in plačati računov za elektriko ter vodo, zato se je odločila, da ne bo vrnila oblačil vojaškim četam, dokler te ne poplačajo svojega dolga. Ruska vojska, tako kot številne druge inštitucije v državi, trpi za kroničnim pomanjkanjem denarja-
(STA/AP)