razlike v skupinski dinamiki in psihični pripravi na nastop med glasbeniki in športniki v manjših skupinah katja bogovič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta katjabogovic7@gmail.com Izvleček: Uspešen nastop je rezultat premagovanja številnih izzivov, tako fizičnih kot psi- hičnih, s katerimi se glasbene in športne skupine srečujejo na svoji poti. Na prvi pogled se mogoče zdi, da teme z glasbenega področja nimajo veliko skupnega s temami s športne- ga področja, vendar pa obstaja kar veliko podobnosti. Namen naše raziskave je bil ugo- toviti, kakšne so podobnosti priprave in izvedbe glasbenega nastopa v manjših skupinah v primerjavi s pripravo in izvedbo tekmovanja v ekipnih športih. V raziskavi je sodelova- lo 51 študentov Akademije za glasbo in 54 študentov Fakultete za šport, ki so člani manj- ših skupin (do 12 članov). Rezultati so pokazali, da med skupino glasbenikov in skupino športnikov obstajajo podobnosti pri dejavnikih, ki najpomembneje vplivajo na delova- nje manjše skupine, podobnosti pri dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost izvedbe nastopa, ter podobnosti pri psihični pripravi na glasbeno oz. športno izvedbo v manjših skupinah. Nekatere razlike so se pokazale v zaznavanju prednosti in slabosti skupinske izvedbe gle- de na individualno izvedbo. Prav tako so bile potrjene razlike v raznolikosti vrst izvedbe pri glasbenikih kot pri športnikih v manjših skupinah. Ključne besede: glasbeniki, športniki, skupinska struktura in dinamika, psihična priprava na nastop, skupinska izvedba differences in group dynamics and psychological performance preparation between musicians and athletes in small groups Abstract: Musical and sports groups face many challenges on their way of performing successfully. At first glance, it may seem that music and sport do not have much in com- mon. However, the aim of our research was to become aware of the similarities between the preparation and performance stages needed for a successful small group musical performance and the preparation and implementation of a team sport contest. Our re- search involved 51 musicians and 54 athletes, studying either at the Academy of Music or at the Faculty of Sport, who are members of musical or sports teams consisting of up to 12 members. As seen in the findings, the similarities between the groups of musicians and sportspeople are predominantly found in the factors affecting the small group’s op- erations, the success of the performance, and the mental preparation of both groups. Some differences were found in the perception of the advantages and the disadvantag- es of group over individual performances. Our findings confirm that situational perfor- mances in smaller music groups are more diverse than those in smaller sports teams. Keywords: musicians, athletes, group structure and dynamics, psychological performan- ce preparation, group performance Izvirni znanstveni članek ◆ Original Research Paper https://doi.org/10.26493/2712-3987.17(34)47-65 g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 34 48 Primerjava glasbene in športne discipline ni tako pogosta, kot bi morda lahko pričakovali. V resnici pa imata glasba in šport kar nekaj skupnih točk; pri obeh govorimo o nastopu, za glasbenika je to npr. nastop na koncertnem odru, za športnika tekma v športni dvorani, kjer mora nastopajo- či v določenem trenutku dati vse od sebe in pokazati vrhunsko pripravljenost. Da se to zgodi, mora biti pred tem zelo vztrajen, požrtvovalen, delaven in di- scipliniran. Tako pri glasbeni kot pri športni izvedbi odigra pomembno vlogo pri doseganju izvajalske odličnosti ustrezna predhodna psihična priprava. Da bi lahko v čim večji meri uspeli realizirati svoje sposobnosti v danem trenutku, se glasbeniki in športniki poslužujejo različnih strategij psihične priprave (iz- delava strategij vadenja, učenje tehnik relaksacije, tehnik za izboljšanje koncen- tracije, tehnik vizualizacije, kontrole pozitivnega mišljenja itn.). V naši raziskavi smo želeli nadgraditi predhodne študije, ki se večinoma usmerjajo v solistično izvedbo, ter osvetliti strukturo in dinamiko v manjših glasbenih/športnih skupinah ter značilnosti psihične priprave na izvedbo. V teoretičnih izhodiščih bomo predstavili ključne elemente skupinske struktu- re in dinamike, dejavnike uspešnosti nastopanja ter strategije psihične pripra- ve skupinske izvedbe. ključni elementi skupinske strukture in dinamike psiholoških skupin Če želimo navezovati, razvijati in ohranjati zadovoljujoče medosebne odnose, se moramo naučiti nekaterih temeljnih spretnosti s področij medosebnega spo- znavanja in zaupanja, komuniciranja, medsebojnega sprejemanja in potrjevanja ter konstruktivnega reševanja konfliktov v zvezi z odnosom (Zaletel Černoš idr., 2004). Kozlowski in Ilgen (2016) psihološko skupino definirata kot dva ali več članov v medsebojni interakciji, v odnosu »iz oči v oči« (angl. face-to-face) in z vsaj enim skupnim ciljem. V njej imajo posamezniki večjo možnost vzpo- staviti stike z vsemi drugimi v skupini (Nastran Ule, 1994). Tušak idr. (2003) skupini pripisujejo naslednje lastnosti: identiteta skupine (člani skupine se lo- čijo od drugih skupin, po navadi to takoj opazimo na podlagi imen), skupin- ska usoda (uspešno ali neuspešno lahko nastopa le celotna skupina), strukturi- rani vzorci interakcij (določene in uigrane taktične kombinacije, različni vzorci socialne interakcije med člani), specifična komunikacija (značilnejša za šport, specifični žargonski izrazi, ki jih drugi pogosto ne poznajo), struktura skupine (vloge, pravila, pozicije, status posameznikov, norme), medsebojna odvisnost (posamezniki morajo med seboj sodelovati, če želijo biti uspešni, ter so odvisni od kvalitete ostalih članov), medsebojna privlačnost (člani postanejo prijatelji ali pa vsaj dobri kolegi), samokategorizacija (vsaj posameznik se mora počutiti kot član skupine, celotna skupina mora imeti občutek, da se loči od ostalih) in občutek enotnih ciljev (razvitost enakih ciljev, tako kratko- kot dolgoročnih). k atja bo g o v ič ◆ ra zlik e v sk u pin sk i d in a m ik i in psih ič n i priprav i n a n a sto p m ed g la sben ik i in špo rtn ik i v m a n jših sk u pin a h 49 Osnovni element zgradbe vsake skupine so njeni člani s svojimi različnimi značilnostmi, ki se lahko razlikujejo v dimenzijah, kot so demografske značil- nosti, fizična predispozicija, motorične, mentalne sposobnosti, stališča, vred- note, osebnostne lastnosti, motivi, potrebe. Predvsem so pomembne naslednje lastnosti članov: psihosocialne lastnosti in pa tehnične sposobnosti ter kvali- teta članov skupine (Tušak idr., 2003). A pomembne so tudi nekatere lastnos- ti, ki pozitivno vplivajo na skupinsko dinamiko in s tem izboljšujejo pogoje za uspešnost delovanja. Po besedah Tušaka idr. (2003) so to dobre socialne spo- sobnosti, socialna inteligentnost, sposobnost učinkovitega komuniciranja, vo- denje, sposobnost reševanja konfliktov, visoka frustracijska toleranca, občutlji- vost za lastne težave in težave drugih, družabnost, odgovornost, zanesljivost, emocionalna kontrola in emocionalna stabilnost. Vsi ti elementi na koncu so- odločajo o uspešnosti nastopa tako vsakega posameznika kot celotne ekipe (Carron idr., 2002). Sawyer (2007 v Duncan in West, 2018) je izpostavil deset pogojev za dob- ro dinamiko znotraj skupine: postavljeni skupinski cilji, pozorno poslušanje, usklajevanje egov vseh posameznikov, predanost, enakovrednost, komunikaci- ja, sprotno reševanje težav, vizija, sprejemanje možnosti poraza. Različne raziskave (Beal idr., 2004; Braun idr., 2020; Hambrick, 1995; Katzenbach in Smith, 1993) so večkrat pokazale soodvisnost visoke koheziv- nosti z uspešnostjo nastopa (Kozlowski in Ilgen, 2016). Martinović (Barborič idr., 2018) ločuje dve vrsti kohezivnosti: socialno kohezivnost (angl. social cohe- sion), ki se nanaša bolj na medosebne zadeve, kot so prijateljstvo, socialna potr- ditev in socialno-čustvena podpora, ter delovno kohezivnost (angl. task-orien- ted cohesion), ki se nanaša na predanost skupinskim ciljem in izvedbi. V eni redkih raziskav, kjer so primerjali športnike in glasbenike, je bilo ugotovljeno, da sta pri vrhunskih športnikih pogosteje prisotna postavljanje jasnih ciljev in neposrednost povratne informacije o kakovosti izvedbe v pri- merjavi z vrhunskimi glasbeniki, dočim slednji poročajo o večji samonagraju- joči vrednosti izvedbe in o spremenjenem doživljanju časa med izvedbo (Habe idr., 2019). Tušak idr. (2003) opozarjajo na konflikt, ki se pogosto pojavi v skupinski dinamiki, in sicer da je v skupinah zelo pogosta in nezaželena situacija nasprot- je med individualnimi in skupinskimi cilji. Vodstvo mora vedno izhajati iz skupinskih ciljev, ob tem pa nikakor zanemariti ciljev posameznih članov. Če cilje postavijo vsi skupaj, se tudi vsi posamezniki bolj trudijo, da bi jih dosegli. Pri postavljanju ekipnih ciljev je pomembno, da ne pride to t. i. pojava social- nega spanja, ko posamezniki znižajo svoj trud za dosego cilja. Med postavitvi- jo in doseganjem ciljev poteka več procesov. Med učinkovite načine reševanja posameznih težav pri doseganju ciljev sodijo: širjenje možnosti za delovanje, odvračanje od distrakcij, prožnost spoprijemanja z napori, zmožnost postavlja- nja nadomestnih ciljev, izogibanje oviram, kompenziranje neuspehov in reše- vanje konfliktov, povezanih z različnimi cilji (Habe idr., 2019). V študiji, kjer so g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 34 50 preučevali skladnost individualnih in skupinskih ciljev v glasbenih ansamblih (MacRitchie idr., 2018), so ugotovili, da če razmerja niso uravnotežena, določe- ni posamezniki lahko hitro začutijo, da je njihovo žrtvovanje večje od drugih, kar pomeni, da se skupni cilji premikajo k idealu enega posameznika. Zelo pomemben proces v skupini predstavlja komunikacija. Tušak idr. (2003) poudarjajo, da v skupinah komuniciramo neprestano, kar pomeni, da športnikom ves čas nekaj sporočamo, in obratno, da si športniki med seboj ves čas nekaj sporočajo. In seštevek teh sporočil ima na dolgi rok lahko močan vpliv na odnose med trenerji in športniki ter na njihovo psihološko pripravlje- nost. Pri orkestrskih glasbenikih je na pomen komunikacije, predvsem med di- rigentom in orkestraši, opozorila Lipovškova (2017), ki izpostavlja pomen ne- verbalne komunikacij in navaja, da čeprav glasbeniki na vajah ali na koncertu ne govorijo, njihov molk vseeno govori. Komunikacija med dirigentom in or- kestrskimi glasbeniki je med samim nastopom izključno neverbalna, saj diri- gentova sporočila do glasbenikov prihajajo simultano in po več kanalih. Če bodo njegova sporočila usklajena, varna in avtentična, se bodo lahko prepusti- li njegovemu vodenju. dejavniki uspešnosti glasbene/športne izvedbe Tako glasba kot šport sta disciplini, kjer mora posameznik v določenem trenut- ku pokazati najboljše, kar zmore. Za glasbenika je npr. ena takšnih situacij iz- vedbe koncert, za športnika je to tekma (Habe idr., 2019). Cilj slehernega na- stopajočega, športnika ali glasbenika, pa je uspešen nastop. Ta je po besedah Habetove (2000) odvisen od optimalne tehnične pripravljenosti in učinkovi- tega spoprijemanja s socialnim momentom. Nastopi običajno potekajo v nav- zočnosti občinstva, kar ponuja možnost za javno prepoznavnost pa tudi mož- nost dodatnega psihološkega pritiska in potrebo po razvoju tehnik za pomoč obvladovanja tega pritiska (Cohen in Ehud, 2019). Nov trend sodobne družbe vse bolj stremi k perfekcionizmu, ni več dovolj biti dober, biti moraš najboljši. Posledice so vidne tudi v tem, da je starost za- četka ukvarjanja z določeno dejavnostjo vse nižja, pokazala pa se je tudi potre- ba po usvajanju veščin učinkovitega učenja in veščin učinkovitega nastopanja. Uspešen nastop je največkrat povezan z osredotočenostjo na cilj in doseganjem rezultatov zadanih ciljev (Norsworthy idr., 2017). Posameznik mora v danem trenutku pokazati ves svoj potencial (Biasutti, 2016), kar pomeni, da mora biti pripravljen fizično in psihično (Sinnamon, 2021). Kot ena pomembnejših kva- litet, ki jo povezujemo z uspešnim nastopanjem, se je izkazala lahkotnost na- stopanja (Ginsborg, 2018). Idealno nastopno počutje se kaže v telesni sproščenosti, v popolni umirje- nosti, v nizki anksioznosti, v napolnjenosti s pozitivno energijo, ki izvira iz že- lje po uživanju pri ukvarjanju z določeno dejavnostjo, v lahkotnosti izvedbe, v k atja bo g o v ič ◆ ra zlik e v sk u pin sk i d in a m ik i in psih ič n i priprav i n a n a sto p m ed g la sben ik i in špo rtn ik i v m a n jših sk u pin a h 51 avtomatizmu in v obvladanju oz. eliminiranju pritiska (Tušak in Tušak, 2003). Loehr (1986) trdi, da ugodno notranje stanje predstavlja temelj uspešne izved- be. Ustvarjanje, kreiranje idealnega notranjega stanja vodi k realizaciji potenci- alov, dobri izvedbi. Med najbolj znanimi sodobnimi modeli predtekmovalnih stanj je Haninov model IZOF (Tušak in Tušak, 2003), ki predstavlja enega iz- med zelo redkih sistematičnih pristopov k diagnosticiranju optimalnega pred- tekmovalnega stanja športnika v svetu. Za razliko od sistematično razdelanih pogojev optimalne izvedbe pri športnikih pri glasbenikih kljub napredku na področju performance coachin- ga ti pogoji niso obravnavani tako načrtovano in strukturirano. Po besedah Habetove (2002) ni presenetljivo, da so raziskave na športnem področju v po- rastu, saj so v ozadju ekonomski razlogi, povezani z denarjem, ki ga industrija in sponzorji vlagajo v šport in posameznega športnika. Politične razloge lahko vidimo v interesu države, ki se uveljavlja tudi skozi uspešne in odmevne nasto- pe. Glasbeniki se na drugi strani srečujejo s podobnimi pritiski kakor športni- ki, le da so dosti bolj prepuščeni sami sebi. Športni psiholog je že izoblikovan poklicni profil, vključen v strokovni tim, ki športniku pomaga do uspešne iz- vedbe. V športu je prisotno zavedanje, da je ustrezna psihična priprava prav tako pomembna kakor telesna, v glasbi pa se to ozaveščanje šele počasi prebuja. Kriterije uspešnosti lahko razdelimo na zunanje in notranje (Habe, 2002). Notranja kriterija sta predvsem lastno zadovoljstvo in prepričanje o dobri iz- vedbi. Zunanji kriteriji pa predstavljajo različne nagrade na tekmovanjih, dob- re ocene pri izpitu, dobre kritike, uspešno opravljene avdicije in podobno. Habetova (2002) v praksi opaža, da so za izvajalce zunanji in notranji kriteri- ji pogostokrat neskladni. Posameznik zadošča zunanjim kriterijem uspešnosti, kljub temu pa je sam pri sebi nezadovoljen in ni prepričan o uspešnosti svoje iz- vedbe. Vzroke za tovrstna neskladja lahko povezujemo z usmerjenostjo sodob- ne družbe, ki v ospredje postavlja zunanje kriterije uspešnosti. Vsakodnevno delo glasbenih kritikov, glasbenih pedagogov in glasbenih izvajalcev je ocenjevanje. Z evalvacijo preverjamo kriterije glasbene uspešnosti. Ločimo lahko med globalno evalvacijo in evalvacijo specifičnih vidikov izved- be (Habe, 2000). Evalvacija specifičnih vidikov izvedbe se nanaša na tehnič- ni del izvedbe. V glasbi npr. govorimo o ocenjevanju intonacije, kvalitete tona, ritma, dinamike, artikulacije, fraziranja, dihanja. Pri globalni evalvaciji pa gre za ocenjevanje splošnega vtisa izvedbe. Tu pravzaprav ne vemo, kakšno oceno nosi vsak vidik, saj se ponderiranje posameznih vidikov lahko spreminja glede na različne ocenjevalce. Evalvacija je vsekakor pomemben dejavnik pri razvo- ju sposobnosti, a je ključnega pomena, da je res natančna, sicer lahko vodi v na- pačno osredotočenost v prihodnje (Millar idr., 2017). Tu bi morda veljalo dodati, da se ocenjevanje v športu in glasbi razliku- je ravno v tej globalni oceni. Šport je objektivnejše narave, štejejo točke, zadet- ki, čas. Glasbi pa je dodana še ta subjektivna nota in njena evalvacija je navse- zadnje res odvisna od vsakega posameznika. Tudi raziskave so potrdile, da na g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 34 52 oceno glasbene izvedbe lahko vplivajo obleka, rasa, atraktivnost nastopajoče- ga (Waddell idr., 2018). Seveda pa tudi v športu obstajajo discipline, kjer se po- leg same tehnike ocenjuje še sam vtis izvedbe, kot so npr. ples, umetnostno dr- sanje, gimnastika idr. Glavni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost nastopanja, so posameznikove sposobnosti, vsakodnevna vadba, čustvene lastnosti, kot so zanos, vztrajnost, visoka motiviranost, ter socialni dejavniki, kot so družina, učitelji, vrstniki. strategije psihične priprave na skupno izvedbo Glasbeni nastop oz. športna tekma sta največkrat ključni trenutek neke pripra- ve. Ena izmed ključnih značilnosti posameznikovega odgovora na stres je nje- gova sposobnost spoprijemanja z njim (Tušak in Blatnik, 2017). V trenutkih največjih telesnih in psihičnih obremenitev morajo znati posamezniki poskr- beti tudi za sprostitev. Vrhunski glasbeniki in športniki se čedalje bolj zavedajo pomembnosti ter povezanosti tehnične/fizične in psihične pripravljenosti. Tehnična oz. fizična natančnost in odličnost gresta z roko v roki skupaj z mentalno agilnostjo, od- ločnostjo, s fokusom (Williamon, 2004). Obstaja kar nekaj tehnik ali pristo- pov psihične priprave, ki pa zahtevajo (enako kakor tehnična/fizična priprava) izredno veliko vadbe in treniranja, neskončno vztrajnost in učenje. Tu lahko športniku nasproti pride športni psiholog ali glasbeniku performance coach oziroma psihoterapevt (Tušak in Tušak, 2003). V kolikor se določene vaje iz- vajajo redno, vsakodnevno, pride do fizioloških sprememb, kot so upočasnitev srčnega utripa, upočasnitev dihanja, znižanje krvnega tlaka, zmanjšanje nape- tosti v skeletnih mišicah, upad analitičnega mišljenja. Ključno je narediti tudi miselno-čustveni preskok v svojih stališčih do nastopanja in se zavedati, kaj je tisto, kar je res bistvo našega nastopanja. Tisto vznemirjenje, ki se pojavi pri nas na telesni ravni, pred samo izvedbo, lahko nekdo, ki ima pozitivna stališča do nastopanja, izkoristi kot energetski naboj za boljšo izvedbo (Rupnik, 2020). Med najpopularnejše tehnike psihične priprave uvrščamo: prednastopne rutine, tehnike relaksacije, dihalne tehnike, tehnike za izboljšanje koncentra- cije, t. i. tehnike samogovora, tehnike nadzora pozitivnega mišljenja, hipnozo, biofeedback metodo sproščanja, avtogeni trening, tehnike vizualizacije in sen- zorizacije, team building, sprotno reševanje težav, postavljanje ciljev, reševanje stresnih reakcij s pogovorom in drugo (Tušak in Blatnik, 2017). Najpogostejše izmed njih bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju. Dihalne tehnike predstavljajo enega najpogostejših načinov sproščanja napetosti. Obenem so tudi izredno praktične, saj jih lahko v svojo prednasto- pno psihično pripravo vključimo kar na samem terenu, kjer čakamo stresni do- godek. Pripeljejo nas do stanja »tukaj in zdaj« in pomagajo, da najdemo svoj fokus (Tušak in Blatnik, 2017; Williamon, 2004). k atja bo g o v ič ◆ ra zlik e v sk u pin sk i d in a m ik i in psih ič n i priprav i n a n a sto p m ed g la sben ik i in špo rtn ik i v m a n jših sk u pin a h 53 Tehnika vizualizacije je oblika mentalnega predstavljanja – nekega objek- ta oz. same aktivnosti, nastopa, treninga. Trening poteka tako, da se posame- znik v mirnem prostoru najprej rahlo sprosti, nato pa si poskuša predstavljati prostor, kjer bo nastopal, čim bolj v podrobnostih. Ko je slika čedalje jasnejša, si začne predstavljati nastop, v mislih ga lahko tudi večkrat ponavlja, dokler iz- vedba ni brezhibna. Za eno najpogosteje uporabljenih tehnik relaksacije označujemo avtoge- ni trening. Učinek vaj je zelo počasen, saj sleherna vaja v naših možganih pusti le majhno sled. Da dosežemo želene cilje, je potrebna redna in pogosta vadba. Po izkušnjah to pomeni trikrat na dan: zjutraj, popoldan, zvečer (Kožar, 1995). Sleherna odstopanja, v smislu nerednosti, ne prinašajo rezultatov. Vadba pote- ka v lahno zatemnjenem, ne pretoplem prostoru brez motečih dražljajev hru- pa, navadno v naslednjih položajih: aktivna sedeča drža, pasivna sedeča drža, leže. Vključuje 6 vaj. Vsaka ima svoje geslo, ki ga praviloma ne izgovarjamo ali šepetamo, pač pa si ga samo zelo živo predstavljamo (Tušak in Blatnik, 2017). Niti dve osebi ne uporabljata enakih avtosugestij za doseganje ciljev, iz če- sar lahko sklepamo, da je kontrola pozitivnega mišljenja v resnici zelo subjek- tivna tehnika. Zaskrbljenost zaradi nastopa, še posebno v primerjavi z drugi- mi ljudmi, nezmožnost odločanja, premišljevanje o možnih posledicah zaradi slabega nastopa, misli o neustreznosti, samokritika so nekatere glavne katego- rije negativnih misli, s katerimi se lahko srečujejo glasbeniki in športniki (Tu- šak in Blatnik, 2017). Nekdo, ki mora pred nastopom poskrbeti za popolno koncentracijo in umiritev, si lahko pomaga z naslednjimi sugestijami: »Zdaj se umirim«, »Vem, da se znam umiriti in zbrati«, »Zdaj se obvladujem, prip- ravljen sem«, »Diham mirno in enakomerno«. Izredno pomembne so tudi sugestije, s katerimi krepimo samozaupanje pred stresnim nastopom, dviguje- mo samozavest in stišamo glasove dvomov v sebi: »Vem, da imam realne raz- loge, da zaupam vase«, »Dobro sem treniral, dobro sem pripravljen«, »Nare- dil bom optimalen nastop«, »To je moj nastop, vem, da zmorem« (Tušak in Blatnik, 2017). Pri skupinski pripravi na uspešnost izvedbe igra pomembno vlogo tudi team building. Tušak idr. (2003) ga opredeljujejo kot proces, s katerim se sku- pina izboljšuje v izpolnjevanju skupinskih in individualnih ciljev ter potreb. Bettenhausen (1991) pravi, da s team buildingom želimo izboljšati nastop sku- pine, in sicer tako da izboljšamo komunikacijo, zmanjšamo število konflik- tov, med člani spodbujamo kohezivnost ter zavezanost ciljem. Večina aktiv- nosti je sicer podobna igri, vendar z njimi vplivamo na procese razmišljanja pri posameznikih (Zečević, 2016). Študija Kleina idr. (2009) poroča o povezano- sti team buildinga z uspešnostjo skupine in navaja štiri najpomembnejše kom- ponente: postavljanje ciljev, medosebni odnosi, reševanje težav ter klasifikacija vlog. Učinkovitost skupine bo zgolj naključna, če ne znamo učinkovito sode- lovati in upravljati z ljudmi. Gre za proces, ki mora biti neprestano v teku, kjer je v vsakem trenutku pomemben način komunikacije. Uspešna skupina se nav- g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 34 54 sezadnje gradi na osnovi razumevanja, spoštovanja in upoštevanja posamezni- kov, ki ekipo sestavljajo. namen in hipoteze Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so podobnosti in razlike v psihični pripravi ter izvedbi glasbenega nastopa in športnega tekmovanja v manjših sku- pinah z vidika študentov glasbe in športa. Na podlagi teoretičnih izhodišč so bile postavljene sledeče hipoteze: Hipoteza 1: Situacije izvedbe so za manjše glasbene skupine bolj raznolike kot za manjše športne skupine. Hipoteza 2: Obstajajo razlike v dejavnikih, ki najpomembneje vplivajo na delovanje manjše glasbene oz. športne skupine. Hipoteza 3: Obstajajo razlike v prednostih in slabostih skupinske izvedbe v primerjavi z individualno izvedbo v glasbi oz. športu. Hipoteza 4: Obstajajo razlike v dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost glasbene oz. športne izvedbe. Hipoteza 5: Obstajajo razlike v lastnostih, ki so pomembne za mentorja man- jše glasbene skupine, in tistimi, ki so pomembne za trenerja športne ekipe. Hipoteza 6: Obstajajo razlike v strategijah psihične priprave na glasbeno oz. športno izvedbo v malih skupinah. metodologija Metoda V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno meto- do empiričnega raziskovanja. Raziskovalni vzorec V raziskavi je sodelovalo 105 udeležencev, študentov Akademije za glasbo in Fakultete za šport, ki so del manjših skupin z do 12 člani. Med udeleženci je bilo 51 glasbenikov (48,6 %) in 54 športnikov (51,4 %). V skupini glasbenikov je bilo 13 moških (12,4 %) in 38 žensk (36,2 %), v skupini športnikov pa 25 moških (23,8 %) in 29 žensk (27,6 %). Tako pri glasbenikih (49,0 %) kot pri športnikih (50,0 %) je bila prevladujoča spolna struktura skupin ženska. Najmanjši delež glasbenikov je članov moške skupine (21,6 %), najmanjši delež pri športnikih pa predstavljajo spolno mešane skupine (13,0 %). Večina udeležencev je del sku- pin, kjer so člani podobno stari. Pri glasbenikih je ta odstotek 68,6 %, pri špor- tnikih pa 70,4 %. Večina glasbenikov (90,2 %) in športnikov (87,0 %) je članov relativno stalnih skupin. Največ glasbenikov je dejalo, da so članstvo v skupi- k atja bo g o v ič ◆ ra zlik e v sk u pin sk i d in a m ik i in psih ič n i priprav i n a n a sto p m ed g la sben ik i in špo rtn ik i v m a n jših sk u pin a h 55 ni določili sami (47,1 %), nekoliko manjši delež pa, da so članstvo določili dru- gi člani (25,5 %) oz. mentor skupine (17,6 %). Pri športnikih je največ udeležen- cev dejalo, da je njihovo članstvo določil trener (42,6 %) oz. so ga sami (40,7 %). Nekoliko manjši odstotek pa kot določitelji članstva predstavljajo drugi člani skupine (9,3 %) in selektor (5,6 %). Raziskovalni inštrumenti Za namen raziskave je bil sestavljen anketni vprašalnik. Vprašalnik vsebuje de- vet vprašanj zaprtega in dve vprašanji odprtega tipa. Od tega je pri enem vpra- šanju možnost izbire več odgovorov, dve vprašanji pa ponujata možnost dopol- nitve predloženih odgovorov (drugo). Sledi večje število postavk o uspešnosti delovanja manjše glasbene/športne skupine, o uspešnosti glasbenega/športne- ga nastopa in o psihični pripravi na nastop. Udeleženci so postavke vrednotili glede na stopnjo strinjanja na ocenjevalni lestvici Likertovega tipa od 1 (popol- noma zavračam) do 5 (popolnoma se strinjam). Postopek Anketni vprašalnik je bil objavljen 1. junija 2020 v spletni aplikaciji EnKli- kAnketa in posredovan študentom Akademije za glasbo in Fakultete za šport. Podatke smo zbirali do 6. februarja 2021. Zbrane podatke smo statistično ob- delali v programih Microsoft Excel in RStudio, kjer smo računali opisne sta- tistike (minimalne, maksimalne vrednosti, aritmetične sredine, standardne deviacije, mediane) in na podlagi pridobljenih podatkov izrisali grafe in pre- glednice. Vse statistično pomembne ugotovitve smo sprejemali na 5-odstotni ravni tveganja. Normalnost porazdelitve podatkov smo preverili s testom Sha- piro-Wilk. Ker porazdelitev ni bila normalna, smo preverjali homogenost vari- anc s pomočjo Fligner-Killeenovega testa. Za računanje razlik med dvema sku- pinama glasbenikov in športnikov smo zaradi kršene predpostavke o normalni porazdelitve podatkov uporabili neparametični Mann-Whitneyev U-test in preverjali nominalne spremenljivke s preizkusom Hi-kvadrat (χ2-test). Velikost učinka smo računali s Cohenovim d-koeficientom. rezultati in interpretacija Rezultati bodo prikazani v skladu z zastavljenimi hipotezami. Hipoteza 1: Situacije izvedbe so za manjše glasbene skupine bolj raznolike kot za manjše športne skupine. Koncerti (88,2 %) in nastopi na kulturnih dogodkih (80,4 %) so najpogostej- še situacijske izvedbe za glasbenike v naši raziskavi. Nekoliko manj je tistih, ki se udeležujejo glasbenih tekmovanj (43,1 %), še manjši pa je delež glasbeni- g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 34 56 kov, ki se udeležujejo avdicij (13,7 %). Večina anketirancev se je pri tem vpraša- nju odločila za več izmed danih odgovorov. Nekateri (11,8 %) so svoje odgovo- re dopolnili in kot namen izvajanja glasbene dejavnosti navedli: rojstne dneve, poroke, pogrebe, snemanja, izobraževalni namen. Rezultati raziskave pri špor- tnikih kažejo, da večina teh izvaja športno dejavnost z namenom športnega tekmovanja (90,7 %), precej manjši delež udeležencev pa z namenom selekcije v novo ekipo (7,4 %) in z namenom telesne aktivnost (5,6 %). Naši rezultati raziskave kažejo, da so glasbeniki podali 121 odgovorov na vprašanje o situacijskih izvedbah, v katerih izvajajo glasbeno dejavnost, in opredelili 9 različnih situacij izvedbe. Športniki pa so pri istem vprašanju po- dali 56 odgovorov, v katerih so opredelili 5 različnih situacij izvedbe. Na pod- lagi pridobljenih rezultatov lahko prvo hipotezo potrdimo. Literature, ki bi neposredno raziskovala primerjavo med glasbeniki in športniki v tem kontekstu, nismo našli, se pa lahko navežemo na Davidsonovo (1997), ki pravi, da obstaja več različnih situacij nastopanja. Ločimo formalne in neformalne nastope, ki so opredeljeni s strukturiranostjo situacije. Formal- ni nastop (avdicije, tekmovanja, izpiti) ima točno določena pravilna in norme, čutiti je močan pritisk občinstva na izvajalca, zato pogosto vzbuja izvajalsko anksioznost. Neformalni nastop pa je bolj sproščen in spontan, običajno celo v manjšem krogu poznanih ljudi. Ugotavljamo, da pri športnikih v naši anke- ti neformalnega nastopanja skoraj da ni, medtem ko pri glasbenikih poleg for- malnega nastopa obstaja še vrsta neformalnih situacijskih izvedb, kjer se lah- ko predstavijo. Hipoteza 2: Obstajajo razlike v dejavnikih, ki najpomembneje vplivajo na delovanje manjše glasbene oz. športne skupine. Preglednica 1 prikazuje distribucije odgovorov na enajst dejavnikov, ki najpo- membnejše vplivajo na delovanje manjše glasbene in manjše športne skupine. Tudi tu je precejšnje število povprečij odgovorov zelo visoko, kar kaže na vi- soko stopnjo strinjanja. Tako pri glasbenikih kot športnikih so se kot najpo- membnejši dejavniki za uspešno delovanje skupine izkazali motivacija članov skupine, iskrena komunikacija ter želja po skupinskem cilju. Rezultati sovpa- dajo z navedbami Tušaka (1999), ki govori o pomembnosti razvoja ekipne mo- tivacije in ekipnega cilja, ki vsem posameznikom predstavlja pomemben izziv in vrednoto, s katerim se vsi člani strinjajo in za doseganje katerega si bodo vsi prizadevali. V skupini, bodisi glasbeni bodisi športni, kjer so posamezniki medsebojno odvisni, so skupinski cilji, ki jih vsi člani postavijo skupaj, za njeno delovanje zelo koristni, saj pospešijo komunikacijo in sodelovanje med posa- mezniki (Tušak idr., 2003). Obe skupini udeležencev sta velik pomen pri uspe- šnem delovanju skupine pripisali še tehnični pripravljenosti skupine in medo- sebnim odnosom med člani. Dobljeni rezultati sovpadajo tudi z nekaterimi drugimi raziskavami (Duncan in West, 2018; MacRitchie idr., 2018; Norsworthy idr., 2017), ki so pokazale povezanost želje po skupinskem cilju z uspešnostjo nastopanja. V eni k atja bo g o v ič ◆ ra zlik e v sk u pin sk i d in a m ik i in psih ič n i priprav i n a n a sto p m ed g la sben ik i in špo rtn ik i v m a n jših sk u pin a h 57 redkih raziskav (Habe idr., 2019), kjer so primerjali športnike in glasbenike, so med spoznanji zabeležili tudi, da si je v športu lažje postavljati cilje in svoje do- sežke nadzorovati. V nasprotju s športom pa je glasba kot umetniška discipli- na subjektivnejšega značaja in je posledično takšna jasnost pri postavljanju ci- ljev tu težje izvedljiva. Hipotezo 2 smo potrdili, saj so se statistično pomembne razlike med sku- pino glasbenikov in skupino športnikov pokazale pri dejavniku motivacije čla- nov skupine in dejavniku iskrene komunikacije v prid višje izraženosti pomena obeh dejavnikov pri glasbenikih. Hipoteza 3: Obstajajo razlike v prednostih in slabostih skupinske izvedbe v primerjavi z individualno izvedbo v glasbi oz. športu. Zbrani rezultati kažejo, da je največja prednost skupinske izvedbe v glas- bi in v športu občutek povezanosti (MG = 4,53; MŠ = 4,44, U = 1474, p = 0,48), kar so večkrat pokazale tudi različne predhodne raziskave (Beal idr., 2004; Braun idr., 2020; Hambrick, 1995; Katzenbach in Smith, 1993). Izkazalo se je tudi, da skupina na posameznika deluje pozitivno, tj. kot motivator (MG = 4,18; MŠ = 4,17, U = 1437,5, p = 0,68), in da je v skupini lažje prebroditi krizne situacije (MG = 4,08; MŠ = 4,28, U = 1268, p = 0,45). Preglednica 1: Opisne statistike in Mann-Whitneyev U-test za ugotavljanje razlik v zaznavanju dejavnikov, ki vplivajo na delovanje manjše glasbene skupine in manjše športne ekipe Dejavniki MG SDG MŠ SDŠ Min Max U p Porazdelitev vlog v skupini 3,82 1,07 3,96 0,85 1 5 1290,5 0,56 Motivacija članov skupine 4,80 0,40 4,54 0,61 3 5 1683 0,01 Poenoteni individualni cilji 4,14 0,85 4,11 0,86 2 5 1396 0,90 Medosebni odnosi med člani 4,41 0,78 4,28 0,74 2 5 1539 0,26 Iskrena komunikacija 4,65 0,63 4,17 0,88 2 5 1810,5 <0,01 Želja po skupinskem cilju 4,75 0,56 4,61 0,66 3 5 1516 0,24 Psihična pripravljenost skupine 4,25 0,77 4,17 0,75 2 5 1467 0,53 Tehnična pripravljenost skupine 4,45 0,73 4,48 0,57 2 5 1402 0,86 Osebnost članov skupine 3,76 1,03 3,61 1,04 1 5 1495,5 0,43 Vodja skupine 4,12 0,82 4,20 0,79 1 5 1285,5 0,53 Drugo 0,20 0,20 0,15 0,76 0 5 / / g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 34 58 Udeleženci so bili manj konsistentni pri postavki, da je za posameznika manj stresno, če nastopa več ljudi hkrati (MG = 3,78; MŠ = 3,33, U = 1666, p = 0,06), kar je precej zanimiva ugotovitev, saj bi pričakovali, da več kot je ljudi, manj stresa bi to moralo pomeniti za posameznika. Tako glasbeniki kot športniki v povprečju kot največjo pomanjkljivost skupinske izvedbe v primerjavi z individualno zaznavajo odvisnost od drugih (MG = 3,61; MŠ = 3,50, U = 1460, p = 0,58). Najnižjo stopnjo strinjanja pa so iz- razili s postavko, da posameznik v skupini ni dovolj izpostavljen (MG = 2,04; MŠ = 2,41, U = 1149,5, p = 0,13), kar lahko navežemo na zgornjo ugotovitev, da več ljudi v skupini še ne pomeni tudi manjšega stresa. Literature, ki bi nepos- redno raziskovala primerjavo med glasbeniki in športniki v tem kontekstu, po- novno nismo našli, se pa naši rezultati povezujejo z definiranjem skupine Tu- šaka idr. (2003), ki pravi, da posamezniki med seboj morajo sodelovati, če želijo biti uspešni, ter so odvisni od kakovosti preostalih članov. Vendar pa se razlike v zaznavanju prednosti in slabosti skupinske izvedbe v primerjavi z individualno izvedbo med glasbeniki in športniki niso izkazale kot statistično značilne, kar pomeni, da smo hipotezo 3 zavrnili. Hipoteza 4: Obstajajo razlike v dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost glasbene oz. športne izvedbe Preglednica 2 prikazuje distribucije odgovorov za sedem dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost glasbene oz. športne izvedbe. Precejšnje število povprečij odgovorov je zelo visoko, kar kaže na visoko stopnjo strinjanja. Pri glasbenikih se je izkazalo, da so dejavniki, ki najpomembneje vpliva- jo na uspešnost izvedbe glasbenega nastopa, koncentracija, samozaupanje, sa- mospoštovanje ter motivacija. O visoki povezavi koncentracije in uspešnosti nastopa je v svojih zapisih govoril tudi že Williamon (2004), o pomembnosti posameznikovega samozaupanja in samospoštovanja pa Coopersmith (Kobal, 2000), ki je ob rezultatih raziskave zapisal, da so tisti z visokim samospoštova- njem uspešnejši, niso preveč občutljivi na kritiko, zaupajo svojemu mišljenju, so optimistični in ambiciozni. Zelo visoko pa so ocenili tudi splošno tehnično pripravljenost, način skupinske komunikacije in vodenje mentorja. Po mnenju športnikov je naj- pomembnejši dejavnik, ki vpliva na uspešnost športne tekme, splošna tehnič- na pripravljenost na nastop, kar sovpada tudi z raziskavami drugih avtorjev (Biasutti, 2016; Ericsson idr., 2006; Ginsborg, 2018; Sinnamon, 2021; Slobo- da idr., 1996). Visoko so bili ocenjeni še motivacija, skupinska povezanost, koncentracija in vodenje trenerja. Vsi udeleženci, tako glasbeniki kot špor- tniki, pa so bili najmanj konsistentni pri vprašanju vpliva publike na uspeš- nost nastopa. Hipotezo 4 tako lahko potrdimo, saj so se statistično značilne razlike med skupino glasbenikov in skupino športnikov pokazale pri naslednjih dejavni- kih, ki vplivajo na uspešnost izvedbe glasbenega nastopa in športne tekme: sa- mozaupanje in samospoštovanje, koncentracija, skupinska povezanost in na- k atja bo g o v ič ◆ ra zlik e v sk u pin sk i d in a m ik i in psih ič n i priprav i n a n a sto p m ed g la sben ik i in špo rtn ik i v m a n jših sk u pin a h 59 čin skupinske komunikacije, pri čemer lahko opazimo, da je bila pomembnost vseh navedenih dejavnikov, razen skupinske povezanosti, višje vrednotena s strani glasbenikov. Hipoteza 5: Obstajajo razlike v lastnostih, ki so pomembne za mentorja manjše glasbene skupine, in tistimi, ki so pomembne za trenerja športne ek- ipe. Vodenje je proces, ki vključuje vplivanje na cilje, naloge in strategije sku- pine ali organizacije, vplivanje na ljudi v organizaciji, da izvršijo strategije in dosežejo cilje, vplivanje na ohranitev skupine in identifikacijo ter vplivanje na organizacijsko kulturo (Kajtna in Tušak, 2007). Distribucijo odgovorov o osebnostnih lastnostih, ki so bile v naši raziskavi zaznane kot pomembne za mentorja manjše glasbene skupine in za trenerja manjše športne ekipe, prika- zuje preglednica 3. Obe skupini udeležencev sta kot najpomembnejšo lastnost prepoznali motiviranost vodje. Rezultati prikazujejo tudi visoko stopnjo strinjanja z nje- govim pedagoškim pristopom ter strokovnimi referencami, znanjem in vešči- nami. Kot najmanj pomembne so vsi udeleženci ocenili osebnostne lastnosti vodje. Rezultati na splošno prikazujejo visoko stopnjo strinjanja anketiranih glasbenikov in športnikov. Dobljeni rezultati so konsistentni z izsledki Kajtne in Tušaka (2007), prav tako pa se tudi, po Uletova (2005), skladajo z lastnost- mi in značilnostmi uspešnega vodje. Preglednica 2: Opisne statistike in Mann-Whitneyev U-test za ugotavljanje razlik v zaznavanju dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost glasbene oz. športne izvedbe Dejavniki MG SDG MŠ SDŠ Min Max U p Sposobnosti, talent 3,82 0,84 3,61 0,68 2 5 1573,5 0,17 Splošna tehnična prip- ravljenost na nastop 4,61 0,60 4,54 0,57 3 5 1483 0,43 Samozaupanje in samospoštovanje 4,67 0,59 4,26 0,83 2 5 1761 <0,01 Motivacija 4,63 0,63 4,44 0,69 3 5 1581 0,13 Koncentracija 4,69 0,55 4,41 0,71 3 5 1660,5 0,03 Zdravje 3,94 0,90 4,20 0,88 2 5 1141 0,11 Publika 3,25 1,09 2,98 1,09 1 5 1573,5 0,19 Skupinska povezanost 4,20 1,00 4,44 1,11 0 5 1096 0,04 Način skupinske komu- nikacije 4,61 0,75 4,31 0,72 2 5 1742 <0,01 Vodenje mentorja oz. trenerja 4,61 0,63 4,41 0,63 3 5 1635 0,59 Drugo 0,27 1,11 0,44 1,30 0 5 / / g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 34 60 Hipotezo 5 smo zavrnili, saj so se statistično značilne razlike med skupina- ma glasbenikov in športnikov pokazale le pri lastnosti »njegov pedagoški pri- stop«. To pomeni, da glasbeniki in športniki podobno zaznavajo pomembnost pedagoškega pristopa mentorja manjših glasbenih skupin oz. trenerja ekipnih športov. Pomembnost pedagoškega pristopa je bila v obeh skupinah zaznana kot druga najpomembnejša osebnostna lastnost mentorja oz. trenerja. Hipoteza 6: Obstajajo razlike v strategijah psihične priprave na glasbeno oz. športno izvedbo v malih skupinah. Preglednica 4 prikazuje distribucije odgovorov za osem strategij psihične priprave na izvedbo v manjših skupinah. Psihična priprava je tista, ki pogostok- rat razlikuje nadpovprečne glasbene izvajalce oz. športnike od vrhunskih. Po- gosto se namreč zgodi, da so ljudje na vaji ali na treningu zelo uspešni, na sa- mem nastopu pa tega ne znajo realizirati. Pri udeležencih obeh skupin naše raziskave, le v nekoliko drugačnem vr- stnem redu pri športnikih in pri glasbenikih, so se kot najpogostejše strategi- je izkazali team building, sprotno reševanje težav in postavljanje ciljev. Zad- nja dva dejavnika sovpadata tudi z ugotovitvami študije Duncanove in Westa (2018). Glasbeniki so visoko stopnjo strinjanja pokazali še pri dihalnih tehni- kah. Glasbeniki v naši raziskavi se pri psihični pripravi na nastop najredkeje poslužujejo avtogenega treninga, športniki pa meditacije. Rezultati se povezu- jejo z najpopularnejšimi tehnikami samopomoči pri športnikih, ki jih navajata Tušak in Blatnikova (2017), in na drugi strani z nedavnimi raziskavami o pro- cesih psihične priprave na nastop pri študentih glasbe (Diaz, 2018; Huang in Song, 2021). Preglednica 3: Opisne statistike in Mann-Whitneyev U-test za ugotavljanje razlik v osebnostnih lastnostih, ki so pomembne za mentorja manjše glasbene skupine, in tistimi, ki so pomembne za trenerja manjše športne ekipe Dejavniki MG SDG MŠ SDŠ Min Max U p Strokovne reference, znanja in veščine 4,55 0,64 4,37 0,73 2 5 1550 0,21 Njegov pedagoški pristop 4,69 0,58 4,44 0,66 3 5 1658,5 0,03 Njegove osebnostne lastnosti 4,00 0,80 3,91 0,90 1 5 1429 0,72 Njegove izkušnje 4,10 0,83 3,98 0,96 2 5 1449 0,62 Njegova motiviranost 4,75 0,56 4,59 0,63 3 5 1559 0,13 Veščine skupinskega vodenja 4,18 0,84 4,28 0,88 2 5 1264,5 0,44 Drugo 0,29 1,19 0,30 1,08 0 5 / / k atja bo g o v ič ◆ ra zlik e v sk u pin sk i d in a m ik i in psih ič n i priprav i n a n a sto p m ed g la sben ik i in špo rtn ik i v m a n jših sk u pin a h 61 Hipotezo 6 lahko potrdimo, saj so se statistično značilne razlike med sku- pino glasbenikov in skupino športnikov pokazale pri naslednjih strategijah psi- hične priprave na nastop male glasbene oz. športne skupine: dihalne tehnike, meditacija, povezovalne tehnike tik pred nastopom, team building in spremi- njanje negativne notranje komunikacije v pozitivnejšo. Rezultati so pokazali, da vse navedene strategije, z izjemo team buildinga, pri svoji psihični pripravi na nastop pogosteje uporabljajo glasbeniki kot športniki. zaključek Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da med glasbeniki in šport- niki v manjših skupinah obstaja več podobnosti kot razlik. Ugotovili smo, da so situacijske izvedbe za manjše glasbene skupine bolj raznolike kot za manj- še športne skupine. Pokazalo se je, da sta dejavnika, ki najpomembneje vplivata na delovanje manjše glasbene oz. športne skupine, motivacija članov in iskrena komunikacija. Najpomembnejša lastnost mentorja glasbene skupine in trener- ja športne ekipe je po mnenju študentov njegov pedagoški pristop. Dejavniki, ki v največji meri vplivajo na uspešnost glasbenega in športnega nastopa so sa- mospoštovanje, motivacija, skupinska povezanost in način skupinske komu- nikacije. Najpogostejše strategije psihične priprave na nastop, ki se jih manj- še glasbene in športne skupine poslužujejo enako pogosto, so dihalne tehnike, Preglednica 4: Opisne statistike in Mann-Whitneyev U-test za ugotavljanje razlik v zaznavanju učinkovitosti strategij psihične priprave na izvedbo v malih skupinah pri glasbenikih in športnikih Dejavniki MG SDG MŠ SDŠ Min Max U p Vizualizacija 3,67 0,91 3,50 1,02 1 5 1451 0,62 Avtogeni trening 3,08 1,18 3,02 1,04 1 5 1438,5 0,68 Dihalne tehnike 4,04 1,13 2,91 1,31 1 5 2043 <0,01 Meditacija 3,39 1,23 2,44 1,11 1 5 1960 <0,01 Povezovalne tehnike tik pred nastopom 3,86 1,13 3,39 1,22 1 5 1684,5 0,04 Team building 4,22 1,03 4,57 0,77 1 5 1100 0,04 Spreminjanje negativne notranje komunikacije v pozitivnejšo 3,96 1,15 3,43 1,07 1 5 1772,5 <0,01 Sprotno reševanje problemov 4,35 0,84 4,13 0,83 2 5 1596 0,13 Postavljanje ciljev 4,35 1,04 4,15 1,22 0 5 1542 0,24 Drugo 0,08 0,56 0,09 0,45 0 4 / / g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 34 62 meditacija, povezovalne tehnike tik pred nastopom, team building in spremi- njanje negativne notranje komunikacije v pozitivnejšo. Prednost naše raziskave je, da je to ena izmed redkih raziskav v Sloveniji in v tujini, ki primerja glasbeno in športno izvedbo s poudarkom na psihični prip- ravi in ki se osredotoča na manjše skupine, zato so lahko naše ugotovitve dob- ra iztočnica za nadaljnje raziskave. Opozoriti pa je potrebno tudi na nekatere pomanjkljivosti. Vzorec udeležencev je relativno majhen, saj so v raziskavi lah- ko sodelovali le glasbeniki/športniki, ki so stalni člani manjše skupine in na- stopajo predvsem skupinsko. Težava se je pojavila tudi na področju literature, saj so študije, ki bi primerjale glasbenike in športnike, zelo redke. Prav tako je primanjkovalo raziskav, ki bi bile usmerjene v skupinsko izvedbo, večina se jih namreč usmerja v individualno. Kljub vsemu navedenemu ima naša raziskava uporabno vrednost za glasbenike in športnike, saj izpostavlja nekatere vidike, ki so pri psihični pripravi in izvedbi v manjših skupinah drugačni v primerja- vi z individualno izvedbo. Literatura Barborič, K., Holsedl, A., Jeromen, T., Kajtna, T., Kodelja, K., Martinović, D., Smrdu, M., Vičič, A., in Zagorc, B. (2018). Praktični vidiki športne psihologije. Fakulteta za šport in Društvo psihologov Slovenije, Sekcija za psihologijo športa. Beal, D., Cohen R., Burke, M., in McLendon, C. (2004). Cohesion and performance in groups: A meta-analytic clarification of construct relations. The Journal of Applied Psychology, 88(6), 989–1004. Bettenhausen, K. L. (1991). Five years of group research: What have we learned and what needs to be addressed. Journal of Management, 17(2), 345–381. Biasutti, M. (2016). Flow and optimal experience. V J. P. Stein (ur.), Reference module in neuroscience and biobehavioral psychology. Elsevier. Braun, M. T., Kozlowski, S. W. J., Brown, T. A., in DeShon, R. P. (2020). Exploring the dynamic team cohesion–performance and coordination– performance relationships of newly formed teams. Small Group Research, 51(5), 551–580. Carron, A., Bray, S., in Eys, M. (2002). Team cohesion and team success in sport. Journal of Sport Science, 20(2), 119–126. Cohen, S., in Bodner, E. (2019). Music performance skills: A two-pronged approach – facilitating optimal music performance and reducing music performance anxiety. Psychology of Music, 47(4), 521–537. Davidson, J. (1997). The social in musical performance. V D. J. Hargreaves in A. C. North (ur.), The social psychology of music (str. 209–226). Oxford University Press. k atja bo g o v ič ◆ ra zlik e v sk u pin sk i d in a m ik i in psih ič n i priprav i n a n a sto p m ed g la sben ik i in špo rtn ik i v m a n jših sk u pin a h 63 Diaz, F. (2018). Relationships among meditation, perfectionism, mindfulness, and performance anxiety among collegiate music students. Journal of Research in Music Education, 66(2), 150–167. Duncan, J., in West, R. (2018). Conceptualizing group flow: A framework. Educational Research and Reviews, 13(1), 1–11. Ericsson, K., Prietula, M., in Cokely, E. (2006). The making of an expert. Harvard Business Review, 85(7–8), 114–121. Ginsborg, J. (2018). The brilliance of perfection or pointless finish? What virtuosity means to musicians. Musicae Scientiae, 22(4), 454–473. Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 2(9), 103–120. Habe, K. (2002). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja [neobjavljeno magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani. Habe, K., Biasutti, M., in Kajtna, T. (2019). Flow and satisfaction with life in elite musicians and top athletes. Frontiers in Psychology, 10, 698. https:// doi.org/10.3389/fpsyg.2019.00698 Hambrick, D. (1995). Fragmentation and other problems CEOs have with their top management teams. California Management Review, 37(3), 110–127. Huang, W.-L., in Song, B. (2021). How do college musicians self-manage musical performance anxiety: strategies through time periods and types of performance. International Journal of Music Education, 39(2), 95–118. Kajtna, T., in Tušak, M. (2007). Trener: športna psihologija in trenerji. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Katzenbach, J., in Smith, D. (1993). The discipline of teams. Harvard Business Review, 71(2), 111–120. Klein, C., DiazGranados, D., Salas, E., Le, H., Burke, S., Lyons, R., in Goodwin, G. (2009). Does team building work? Small Group Research, 40(2), 181–222. Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Pedagoški inštitut. Kozlowski, S. W. J., in Ilgen, D. R. (2016). Enhancing the effectiveness of work groups and teams. Psychological Science in the Public Interest, 7(3), 77–124. Kožar, A. (1995). Premagajmo stres in druge bolezni z vajami avtogenega treninga. Lunik. Lipovšek, M. (2017). Stili navezanosti in odnosi v orkestru [neobjavljena doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani. Loehr, J. E. (1986). Mental toughness training for sports: Achieving athletic excellence. Stephen Green Press. MacRitchie, J., Herff, S., Procopio, A., in Keller, P. (2018). Negotiating between individual and joint goals in ensemble musical performance. Quarterly Journal of Experimental Psychology, 71(7), 1535–1551. g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 34 64 Millar, S.-K., Oldham, A., Renshaw, I., in Hopkins, W. (2017). Athlete and coach agreement: Identifying successful performance. International Journal of Sports Science & Coaching, 12(6), 807–813. Nastran Ule, M. (1994). Temelji socialne psihologije. Znanstveno in publicistično središče. Norsworthy, C., Thelwell, R., in Weston, N. (2017). Flow training, flow states, and performance in elite athletes. International Journal of Sport Psychology, 49(2), 134–152. Rupnik, T. (2020, 4. april). Vesela ali otožna – vsaka je lahko zdravilna: Pogovor s psihologinjo dr. Katarino Habe o blagodejnih učinkih glasbe. Naši zbori. https://www.nasizbori.si/vesela-ali-otozna-vsaka-je-lahko- zdravilna/ Sawyer, K. (2007). Group genius: The creative power of collaboration. Basic Books. Sinnamon, S. (2021). Achieving peak performance in music: Psychological strategies for optimal flow. Routledge. Sloboda, J. A., Davidson, J. W., Howe, M. J. A., in Moore, D. G. (1996). The role of practice in the development of performing musicians. British Journal of Psychology, 87(2), 287–309. Tušak, M. (1999). Motivacija in šport: ključ do uspeha. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo. Tušak, M., in Blatnik, P. (2017). Živeti s stresom: tehnike samopomoči. Poslovna založba MB. Tušak, M., in Tušak, M. (2003). Psihologija športa (3. dopolnjena izd.). Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Tušak, M., Misja, R., in Vičič, A. (2003). Psihologija ekipnih športov. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Ule, M. (2005). Socialna psihologija. Fakulteta za družbene vede. Waddell, G., Perkins, R., in Williamon, A. (2018). Making an impression. Music perception: An Interdisciplinary Journal, 36(1), 60–76. Williamon, A. (2004). Musical excellence: Strategies and techniques to enhance performance. Oxford University Press. Zaletel Černoš, P., Tušak, M., Tušak, M., in Zagorc, M. (2004). Pomen medsebojnih odnosov v športnem plesu. Anthropos, 36(1), 73–88. Zečević, Nina (2016). Vpliv team buildinga na motivacijo zaposlenih [neobjavljeno diplomsko delo]. Univerza v Mariboru. Summary UDC 398 Taking all our findings into account, we can conclude that there are more similarities than differences between musicians and sportspeople who perform in small groups. We found out that situational performances in smaller music groups are more diverse than k atja bo g o v ič ◆ ra zlik e v sk u pin sk i d in a m ik i in psih ič n i priprav i n a n a sto p m ed g la sben ik i in špo rtn ik i v m a n jših sk u pin a h 65 those in smaller sports teams and that the most crucial factors influencing the perfor- mances of small music or sport groups are motivation and honest communication. Ac- cording to the students, the key characteristic of a mentor/coach is his/her pedagogic approach while the factors that have the greatest impact on the success of a musical as well as sports performance are self-esteem, motivation, group cohesion and the manner of communicating. The strategies most commonly used by both groups of students to psychologically prepare for a performance are breathing techniques, meditation, con- necting before the performance, team building and changing negative internal commu- nication into positive. The advantage of our research is that this is one of the few studies in Slovenia and abroad that compares sports and music preparation with an emphasis on psychical approach and focuses on smaller groups. Therefore, our research can be a great starting point for further examinations. However, some limitations need to be noted as well. Our sample of interviewees is relatively small due to our focus on those performers who are perma- nent members of small groups and mainly perform in groups/teams. The problems of the research can also be seen in the lack of literature on the topic, as such specific studies are extremely rare. We also struggled with scarce number of researches focusing on psy- chological preparation to perform in a small group, since most of the existing research- es usually deal with individual preparation. Notwithstanding everything written above, our research can prove useful for musicians and sportspeople, as it sets out particular as- pects of psychological preparation and performance in small groups that differ to those from individual performances.