M m : > Sk SEJ! Cena 1 Din VECERNIK Uredni&t.o .n uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Folelon uredništva 2440, uprave 24S!i (ihaja razon nedelje In praznikov vaok dan °U I®* ^ ^ Velja mesečno prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani i Poštni čekovni račun St. 11.400 JUTRA n Novi srditi boji na severni fronti ttallani bs rabili za zavojevani® Ubesissiie tri 9@ta — ^besi^ski s^apad na Mfois earli &dwl — Tudi v Ogaciiut se pripravljal© krvavi spopadi Abesinske čete koncentrirane LONDON. 12. oktobra. Reuterjev urad Poroča, da so vesti, po katerih naj bi Padlo pri zavzetju severnega obrobnega dela Abesinijo in Adue 6000 Abesincev, Popolnoma netočne, ker je vse to ozemlje branilo komaj nekaj več abesinskih čet. Ahesinci so imeli namen Italijane zadrževati le toliko časa, da so se mogle Pa liniji pod Adigratom in Aduo zbrati abesinske čete in pripraviti za odhod, kar se je v polni meri tudi posrečilo. Italijani so na zavojevanem ozemlju pričeli graditi komunikacije, vendar pa se Njihove operacije ne morejo razvijati tako, kakor bi bilo treba, ker jih v ozadju vedno vznemirjajo abesinski četniki. Četnik ras Ahenu O takozvani »legiji smrti« se izve sedaj sledeče: legiji poveljuje po vsej Abe-znani četniški vodja ras Ahenu in ,le ras Sejum. kakor se je napačno po-*°čiilo, Ta legija ne operira samo z naj-”rabrejšlmi četniki iz Abesinije, ampak ud< z domačini iz Eritreje, ki so se ji |)r,’driižili. Vesti, da je italijanska vojska ‘° legijo vrgla iz Eritreje, so nastale po-N"itoma. Razširili so Jih poročevalci, ki poznajo terena. Iz Eritreje so bile T rene abesinske četo na jugozahodu itaiManske Eritreje, dočim se »legija smrti« bor! na vzhod«. Italijanska poročila sama priznavajo, da jim dela ta le-Rija velike preglavice, naglašajo pa, da ,So bil! sedaj poslani proti njej fašistični n»**sx ,:tr- pričakujeio, da bo v kratkem Uničena Tri leta bojev filede izgiedov za napredovanje v Abc-E'11 ie mnenje strokovnjakov sledeče: kfi: Aksum še se drži Italijani so pričeli nov napad tudi na Aksum in so srdi i boji v polnem teku. Zaenkrat branijo Abesincl mesto in okolico še z vso odločnostjo In se je italijanskim četam posrečilo zavzeti le del važnejših položajev. Na vzhodu in jugu Na vzhodu prodira 50.000 Italijanov in se vsak čas pričakujejo večji spopadi z abesinskimi četami. Po poročilih s tega bojišča se poslužujejo Italijani pri napadih iz zraka plinskih bomb. Na južnem bojišču ni večjih dogodkov. Itali- janska poročila pravijo, da so nastopile njihove četo nov pohod v abesinsko ozemlje, ki pa ne more bi i posebnega 1 pomena zaradi puščavskega značaja pokrajin. Badoglio odide v Afriko RIM, 12. oktobra. Odrejeno je, da odpotuje na afriško bojišče šef generalnega štaba italijanske vojske maršal Bado-glio, s katerim bo potoval tudi državni podtajnik ministrstva za kolonije -Lesso-ne. Maršal Badoglio bo sam nadziral nadaljnje italijanske operacije. Prve sankcije že določene Včerajšnji sklepi koordinacijskega odbora — Nevarnost vojne z Anglijo U^nična vojna se doslej še ni pričela ,^vlfe se bo šele “!?no Isiji Rit! se bo šele v gorskih ozemljili od črte Adigrat—Adua—Aksum. je teren tak, da ni mogoče prodi-ne s tanki, ne z avtomobili, in je ^Ngoče uporabiti kvečjemu le lažje gor-s|<0 topništvo, pa še to z velikimi na-J)°r! in težavami. Razen tega se postav-'a,o prodirajoči vojski na pot tudi Idiotske in druge težkočc. Tu bodo mo-samo bo« moža proti možu, večl-n°toa boli z bodel! za vsako posamezno ^stojanko. Po izjavi strokovnjakov bi ^rebovali Italijani do Adis Abebe nai-^ani šest mesecev. Za zavojevanje vse j^esinijo bi oa bilo treba najmanj treh let bolpv. Abesinski napad na Abis. . 11 AR IZ, 12. oktobra. Italijani so pričeli * severnem boiišču pripravljalne boje * nadaljnje prodiranje. V sredi fronte °ii 35.000 Italijanov z ogromno tehnič- ■ ° opremo. Pri bojih, ki ao se pričeli, j. ras Sejum prešel pri Ablsu v bli-nni Adue v protinapad. V noči od 10. J* 1L oktobra so ahesinci v veliki pre-^i napadli Abis in-ga osvojili. Po abe-Nskih poročilih je bilo baje pri tem j,aNadu ubi tih in ranjenih okoli 2500 Ita-. in no v, a tudi Ahesinci so imeli velike bo'!!16' B°1J So se vrši,i s stral,ovlto le r IR r>r°l' možu. Ahesinci so ba-j ZaDlenlli več tisoč pušk. dosti strojnic i^^sklh topov. Italijanska poročila o »»Uk! še niso pri roki. Prvi sklepi sankcij ŽENEVA, 12. oktobra. Koordinacijski odbor za uvedbo sankcij je sklenil na včerajšnji seji, da bodo njegove razprave tajne in se bodo sestavljala o njih ie sumarična poročila. Nato se je izvolil odbor zastopnikov 16 držav, med katerimi je tudi zastopnik Jugoslavije, ki bo proučeval praktično uvedbo sankcij. Ožji odbor je popoldne sklenil zaenkrat, naj vse države, ki so prepovedale Izvoz orožja in streliva v Abesinijo, prepoved takoj ukinejo. Tiste države, k! pa niso izdale prepovedi za izvoz orožja, municije in vojnega materiala v Italijo, se pozivajo, da nemudoma uveljavijo to prepoved. Nadalje se naprošajo vse države članice, naj uvelfavijo v proglasu Roosevelta vsebovani seznam blaga, prepovedanega za izvoz, da bi na ta način onemogočile enotno akciio. Ta seznam naj bi se po potrebi še izpopolnil. Nadalje je bilo sklejeno. da mora biti postopanje odbora naglo. Tudi Albanija proti sankcijam Ministrski predsednik L a v a 1 in angleški minister Eden sta nadalje razpravljala o vprašanju kreditne zapore za Italijo. V primeru, da bi se prepoved izvoza orožja nanašala tudi na pošiljat-ve italijanskega orožja v vzhodno Afriko, bo dobila angleška mornarica pravico, ustavljati italijanske transporte v Sueškem prekopu ali na Sredozemskem morju. Razpravljala sta načelno tudi o prekinitvi diplomatskih odnošajev z Ita- lijo. Društvo narodov pa je zaključilo svoje zasedanje, vendar tako, da se lahko vsak trenutek zopet skliče seja, ako bi bilo potrebno. Naknadno se je izjavi Avstrije in Madžarske, da ne morejo sodelovati pri sankcijah, pridružila tudi Albanija. Angleške sankcije LONDON, 12. oktobra. Angleška poštna uprava je prepovedala poročevalcu nekega ameriškega lista odposlati preko Anglije iz Ženeve izjavo barona A I o i s i a z motivacijo, da za izjave barona Aloisia ali katerega drugega italijanskega državnika angleške brzojavno In radijske naprave niso na razpolago. Anglija gre do skrajnosti Listi poročajo, da postaja tudi Franciji popolnoma jasno, da same gospodarske sankcije ne bodo mogle ovirati Italije pri nadaljevanju vojne in bo prej ali slej potrebna blokada. V Angliji so vsi prepričani, da bo treba prej ali slej seči po blokadi Italije in se pričakujejo ti ukrepi najkasneje za začetek decembra. Anglija bo storila to tudi na svojo roko. ako bi se izkazalo, da članice Društva narodov sabotirajo izvajanje sankcij, kot so izjavile Avstrija, Madžarska, Albanija in Švica. Zatrjuje se, da se misli v tem primeru ponovno na zapretje Sueškega prekopa. To pa bo pomendo vojno Anglije z Italijo. mogla vzdržati. Vzdrževanje avstrijske samostojnosti jo pa zopet .spravlja v trajno napeto razmerje z Nemčijo, ki .ii zlasti sedaj, spričo abesinske akcije, ni prijetno. Ako bi se avstrijsko vprašanje likvidiralo po omenjenem predlogu razdelitve, bi odpadle vse ovire, ki branijo sedaj združitev Italije z nemško-poijsko-madžarskim blokom. Baje se je o tem govorilo tudi o priliki G d mb o s e v e g a obiska v Berlinu in je takrat baje Gom-bos zahteval, da pride pri delitvi Avstrije v poštev tudi Madžarska na Gradiščanskem. S tem v zvezi bodo tudi skorajšnji diplomatski obiski Hitlerjevega odposlanca, von R ii b b e n t r o p a v nekaterih prestolnicah. Vsem tem načrtom se pa odločno upira F r a n c i j a, ki je slej ko prej na stališču, da mora Avstrija ostati samostojna za vsako ceno. Na strani Francije pa stoji tudi Češkoslovaška, ki je, kakor znano, v srednji Evropi edina brezpogojna nasprotnica »Anschhtssa«. Delitev Avstrije bi radi tega naletela na velike diklomatske težkoče. ki bi se povečale še z dejstvom, da je Avstrija članica Društva narodov. Brez ženevskega foruma delitev ni mogoča, Društvo narodov pa bi to lahko sklenilo samo tedaj, ako bi se Avstrija sama po svojih zastopnikih odrekla svoji samostojnosti. Akcija za razdelitev Avstrije spravlja prav zaradi tega Franci o v nove zadrege. Ako ne stopi v abesinski zadevi brezpogojno na stran Anglije in Društva narodov, potem tudi v avstrijski zadevi ne bo imela pravice apelirati na Anglijo in Društvo narodov. Da je v Angliji tako javno mnenje kot diplomacija za radikalno rešitev avstrijskega vprašanja, t. j. za delitev, ni nobena skrivnost. Ali se bo to vprašanje že v dogledni bodočnosti resno načelo ali ne, je pa seveda odvisno od splošnega mednarodnega položaja. tta icesšm donm*. tmOMM Ozadie načrtov za delitev Avstrije Vprašanje je že dolgo predmet zakulisnih razgovorov -Različni načrti in interesi — Francija in Društvo narodov terih obmejnih predelov Avstrije v primeru, da bi se dovolil »Anschluss«. Nikakor pa ni sporazuma s tem, da bi Italija dobila tako velik del Avstrije. V »Review of Review:- objavljeni načrt izvira iz italijanskega vira. Italija bi si na ta način rada teritorialno in strateško zavarovala hrbet proti Nemčiji, obenem pa likvidirala z njo dosedanja nasprotstva. Res je sicer, da je Avstrija Italiji potrebna, res pa ie tudi, da ji je vzdrževanje njene samostojnosti v veliko breme, k) ga trajno ne bo - LONDON, 12. oktobra. Senzacionalna vest. ki jo je objavila revija »R e v i e w of Revievvs« o načrto za razdelitev Avstrije med Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo, je vzbudila v svetovnem tisku, zlasti v Franciji, veliko pozornost. Naglasa se, da misel na delitev ni nova in se plete že dolgo za kulisami evropske diplomacije, toda vedno v drugačnih oblikah. Fakt je, da se je tudi Nemčija sama že spuščala v zadevna diplomatsk' pogajanja in je s svoje strani pristala na odstopitev neka- SKUPŠCINA IN SENAT. BEOGRAD, 12. oktobra. Skupščina in senat se sestaneta 20. t. m. Dnevni red: volitev novega predsedstva. MINISTER ZA GOZDOVE IN RUDNIKE PRIDE V MARIBOR. BEOGRAD, 12. oktobra. Minister za gozdove in rudnike dr. Kaludjerič je odpotoval na službeno potovanje v Ljub ljano in Maribor. Ta je bosa, ha-ha-ha... Včerajšnji »Slovenec« prinaša med mariborskimi vesami naslednjo notico: »1« strani obsega dnevni red prihodnje seje občinskega sveta, ki se bo vršila v četrtek 17. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Ogromno tvarine, ki se bo morala nujno reševati, se je nakopičilo v letošnjem poletju, ko prejšnja občinska uprava ni imela časa za seje.« Ogromno tvarine... Res je. V teku poletja je bilo nešteto raznih anket v mestni posvetovalnici, kjer so se pretresale stvari, ki naj bi se obravnavale na prihodnji seji mestnega sveta. »Očka Slovenec« mislijo, da je že ogromno tvarine zasluga in uspeh. Sklepi, sklepi, očka... Bomo videli, koliko kruha bo iz tolikšne moke. Nazadnje pa bi bilo mnogo bolje, da bi bilo veliko manj tvarine ... Ml bi se zadovoljili celo samo z eno točko: znižanje najemnin v mestnih hišah. Za vse je bilo prostora v »ogromni tvarini«, le najvažnejšega in najaktualnejšega nismo našli. Očka »Slovenec« bi radi nekaj zasukali, pa jim ne »rata«.. Stran 2. Mariborski »Več er n J k« Jutra. V Mariboru, rlnr ■■■■■■mro*.-,. 19 15 Situacijski pregled vzhoMiških boiišč Izvori in tendence porodil obojih - Pomen in faivoiboievnatreh frontah - Bilanca dosedanjih opera«! in nastajaioce nevarnosti Izvori poročil z bojišč 2e drugi teden se bijejo v vzhodni Afriki boji med Italijani in Abesinci, ki so se pričeli brez formelne vojne napovedi. Poročila, ki prihajajo v Evropo iz najrazličnejših virov, so precej zamotana in protislovna, tako da je težko napraviti,, si pravo sliko o resničnem položaju. Tisti, ki se spominjajo poročil raznih generalnih štabov izza svetovne vojne, vedo prav dobro, kako se poročila z bojišč fabricirajo. Vsaka stranka skuša prikazati položaj 'tako, kakor je njej v prilog. Včasih pa nastanejo tudi strahoviti nesmisli, kakor je bilo n. pr. v svetovni vojni poročilo glavnega avstrijske ga vojnoporočevalskega urada na Dunaju. da so avstrijski letalci bombardirali Ce t i n j e in uničili tamkajšnjo železniško postajo, dasi Cetinje še danes nima niti postaje in seveda tudi ne železnice. Iz poročil, ki prihajajo iz Afrike iz italijanskega, abesinskega, angleškega, francoskega in iz drugih virov, se je težko izmotati tudi strokovnjaku. Zaradi tega je treba čitati vsa poročila z zemlje vidom, in to nikoli ne eno samo poročilo, ampak vselej več poročil iz različnih virov. Tendence poročevalskih virov O poročilih z afriškega bojišča si moramo biti na jasnem, da se drži vseh brez razlike več ali manj politična tendenca, ki sega nad strateške elemente. Razdeliti jih moramo na tri skupine: v prvo spadajo poročila iz italijanskega glavnega stana. Treba je priznati, da so sestavljena zelo previdno in niso prenagljena v konstatacijah. Kadar uradna poročila italijanskega generalnega štaba v Afriki ne morejo ugotoviti zmag, so zelo molčeča, ali pa se skri vajo za brezpomembne besede. Karakteristika poročil pa je zlasti njihova patetika, poslužujoča se včasih narav nost pesniških opisov. 2e drugega dne bojev je italijanski generalni štab poro čal o sijajnem zadržanju čet z ozirom na težkoče terenskega in klimatskega značaja. Bilo bi gotovo uničujoče, ako vse te odlike ne bi prišle do izraza že drugi dan vojne. Namen tega je navduševati doma ljudi in dvigati bojno razpoloženje. Abesinska poročila so redka in m a 1 o-b e s e d n a. Izdaja jih prav za prav in razširja angleška propaganda. Reu terjeva agencija je bila sploh prva, ki je poslala v Evropo poročila z vzhodno-afrikih bojišč. Tudi ta poročila so di skretna, izražajo pa cesto politično tendeco. Namen je inpresionirati svetovno javnost ter vzbuditi simpatije za Abesinijo. Vendar pa je treba ugotoviti da so angleška poročila še najbolj točnj in stvarna. Privatni poročevalci pa iščejo predvsem seveda le s e n z a c i Tretje vrste poročila so francoske ga izvora. Nekoliko simpatizirajo z Ita li?ani. so pa vendarle kolikortoliko ob jektivna in zanesliva. Med vsem tem je seveda resnica nekje v sredini, kate ro je treba previdno določiti. ) razpoloženje Italijanov na fronti in v Italiji. Razsežnost vzhodne fronte Druga, to je vzhodna fronta, se raztega na sever od meje francoske Somalije. Važna točka je tu samostojni gorski masiv Musa Ali. Ta fronta je 'taktično v računih italijanskega vojnega vodstva morda bolj važna, kakor vsa severna fronta. Strateški cilj italijanskih čet je tu doseči železnico Džibuti-Adis Abeba. S tem izgubi Abesinija edino zve zo z morjem. Vojaške naloge na tem bojišču so pa izredno težke. Z gore Musa Ali mora italijanska ofenziva prekoračiti 300 do 400 km p u š č a v, v katerih vlada strašna tropična vročina s še večjim pomanjkanjem vode. Prometnih linij tu sploh ni. Težke preizkušnje čakajo tu zlasti motorizirane oddelke italijanske vojske, ki se bodo morali boriti posebno s puščavskim peskom in prahom, ki kvari motorje. Na takem terenu sta ka-valerija in pehota še danes važnejši od pMijske MovUe glavne abesinske vojske uspelo prodreti do lin;je Adigrat-Adua-Aksum. Kljub temu so bili, kakor priznavajo Italijani sami, boji zelo težki. Kakor se zdi, fronta še vedno ni docela ustavljena ter se neprestano spreminja, zdaj v korist Itali-lanov, zdaj v korist Abesincev. Največjo pozornost vse svetovne javnosti so pa vzbudile vesti o vdoru večje abesinske čete v italijansko Eritrejo. Abesinci zatrjujejo celo, da je ta takozvana »legija smrti« zasedla kraj Adi Kaje v Eritreji, daleč v zaledju italijanske operativne vojske. Tudi italijanska poročila priznavajo obstoj nekih abesinskih čet v italijanskem zaledju. Trdijo pa, da so to le deli prve razbite abesinske vojske, ki jih je razkropila italijanska ofenziva na Aduo. Abesinci se pa boje, da bodo ti njihovi ljudje odsekani in uničeni, kar je tudi zelo verjetno. Moralni efekt obstoja teh čet se pa nikakor ne more zanikati. Vse to nam odkriva, da se vrše zaenkrat v Afriki predvsem gverilski boji po taktiki izpred svetovne vojne, nitissaiut X parfum -A RA® & t-ANTP y^T Uffilllal p. AFR-Uv/V incgdbiftf]D Situacija severne fronte Italijansko-abesinska vojna ima tri fronte: severno,vzhodno in južno. Tre nutno je skoraj vsa pozornost posvečena severni fronti, ki se raztega na črti Agigrat - Adua - Aksum. Njena dolžina znaša okoli 15 km, globina italijanskega predora pa 35 do 50 km. Tu je koncentriran gros italijanskih operativnih moči. Da so Italijani vrgli sem svoje največje vojne sile, ni vzrok samo sentimentalni moment maščevanja za poraz pri Adui leta 1896., ampak tudi prikladnost. ki jo nudi za razvoj operacij razmeroma majhna bližina italijanskih vojaških baz. podnebje, komunikacije itd. Ceste proti Adui in Adigratu so stare prometni črte in relativno dobre. Te ceste sc omogočile italijanski motoriziran: vojski vso uporabo vseh ugodnosti. Mimo tega '? *ri fronta obljubljala našle dogodke, ki so bil! nujno potrebni za vsake motorizirane armade. Glede po-t.,ena eventuelne prekinitve železnice Adis - Abeba- Džibuti si vojaški strokovnjaki še niso edini. Že prve dni vojne st je ugotovilo, da razpolaga Abesinija z znatnimi količinami dobrega modernega orožja, a sami Italijani priznavajo, da se večin;, tega materiala ni uvozila v Abe-sinijo po železnici, ampak so se za to porabila stari karavanska pota iz Sudana in angleške Somaliie. Nepomembnost južne fronte Južna fronta igra zaenkrat še s p o-redno vlogo in se zdi, da tudi pozneje ne bo posebno važna. Karakteristična je njena velika razsežnost v dolžino in širino. Razdalje znašajo tu stotine kilometrov skoraj samih puščavskih in ne-ph dnih ozemelj. Tu so mogoči samo posamezni vpadi ali izpadi tipični način kolonialnih bojev z obkoljevalnimi manevri. Vsak vpad v sovražnikovo o-zemlje je nevaren zaradi vzdrževanja zvez z bazami in zaradi stalne možnosti. dri sovražnik vpadle čete zajame in odteže. Tu se že danes, po vseh poročilih, vrše boji z zelo spremenljivo vojno srečo. Abesinci so zavzeli znano oazo Ualual, a Italijani so zasedli abesinski del mesta Dolo, iz katerega pa s ■ jih Abesinci zopet vrgli in vpadli ceio v italijanski del. ležeč že v Somaliji, Vsa uradna poročila so od tu zelo m ol č e č a in velikih bojev sploh ni pričakovati. Težave na severni fronti Politično je za sedaj merodajna vsekakor le severna fronta. Tu je Italijanom zaradi ugodnega terena in umaknitve dasi bi tega spričo modernih tehničnih sredstev nihče ne bil pričakoval. Vse ka že, da italijanska vojska na severu ne bo mogla prodirati dalje dokler se ne u-trdi in si ne zavaruje hrbta. Bilanca dosedanjih bojev In kakšna ie bilanca dosedanjih bojev. Na južni fronti manjši spopadi izvidnic spremenljivim in Na rezultatom brez večje strateške važnosti, vzhodni fronti docela nejasen položaj; napredovanje italijanske vojske pr-*! rečuje tu, kakor se zdi, bolj terenska in klimatska nenrikladnost, kakor pa od-pornos* Abesincev, ki čakajo na odpor šele • notranjosti. Na severni fronti so se pr1 odigrali značilni dogodki, ki odkrivajo vso težo vojskovanja. Presenetila je v prvi vrsti močna boievna spo-sot nost abesinske vojske. Po trditvah iz abesmsko-angleških virov je pa v dosedanjih bojih sodelovala ie vojska severnih abesinskih plemen. In vendar je tej vojski uspelo zadržati Italijane bolj ki kor se je sploh moglo pričakovati. V mnogem oziru spominjajo dosedanji boji v Afriki na Potiorekovo ofenzivo proti Srbiji leta 1914. Čez nekaj dni se bo videlo če imajo že sedanji boji za italijansko vojsko pomen takratne srbsko-av-strijske bitke na Cer u. Na vsak način pa so vse to le u v o d n e operacije. Področje linije Adigrat-Adua-Aksum proti jugu je podobno ogromnemu trdnjavskemu sistemu. Šele za to linijo se bo začela fronta v stvarnem smislu. Tu bo narava sama ustvarila Abesincem obrambni zid, ki ga bo težko premagati. Zračni napad iia Ptuj. V ponedeljek 14. oktobra ob približ-no 14.30 uri se bo izvršil poskusen napad z letali na naše mesto z raznesilnimi in strupenimi plini-Napad bo izvršen na vojaška skladišča v Ljutomerski cesti, na trg v sredini mesta, na kolodvor ter na oba mosta preko Drave. Pri obrambi bodo sodelovali posamezni oddelki, katerih organizacijo je izvršil krajevni odbor za obrambo pred napadi sovražnika iz zraka. Da se prebivalstvo seznani z načinom napada in obrambe, naj to vežbo opazuje, vendar se opozarja, da se ima striktno pokoriti odredbam varnostnih organov in rediteljev, -da ne pride do eventualnih nesreč. Prostor, ki ga posameznik izbere, naj se zapusti šele potem, ko bo dar. znak, da je nevarnost napada pre- ; stala. Trgi v sredini mesta in Ljutomer- ; ska cesta naj se razven ob hodnikih ne zasedejo. Nezgode in nesreče. Nevarno se je ponesrečil Lovrenc Granvogel, posestnik v Moravcih pri vožnji mošta iz vinograda. Konji so se splašili in je Graa-vogel padel pod konje, ki so ga nevarno poškodovali na glavi, da je obležal v mlaki krvi. — Konji so se splašili tudi Matiji Rozmanu, posestniku v Dražen-cih, ko je vozil deske iz Slov. Bistrice na svoj dom. Padel je z voza na kup gramoza in se nevarno pobil po vsem životu. — Pri mlatvi ajde na mlatilni stroj se je istotako nevarno ponp"rečil 26-letni viničar Ciril Kovačec iz Podgorce. Z levo roko je prišel v stroj, ki mu jo je popolnoma zmečkal in mu odtrgal tudi 4 prste. — V Zavrču je prišla 51-letna Marija Vald pod voz in so ji kolesa zlomila desno nogo na dveh straneh. Vse imenovane ponesrečence so spravili v ptujsko bolnišnico. Odbor za izobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja priredi tudi letos brezplačen strojepisni tečaj. Interesenti naj se javijo v ponedeljek 14. t. m. ob i pol 7. uri zvečer v pisarni trgovskega/ gremija._____________________________ . Št. jang m Dtavskem Za kulisami. Dne 7. avgusta 1935 sem objavil v »Slovenskem Gospodarju« notico glede prireditve Prosvetnega društva, ki ni bila v skladu z istodnevno cerkveno pobožnostjo. Radi tega sem moral marsikaj pretrpeti, novejši dogodki pa me silijo k naslednjim ugotovitvam: Trdi se, da tukajšnje »Prosvetno društvo« ni nikdar imelo denarnih ozirov pri svojih prireditvah. Pri igri o »Jezičnem doktorju« je neka oseba hotela kupiti za 3 Din sedež, pa jo je blagajnik radi tega tako oštel, da je gotov0 nikdar več ne bo k igri. V začetku igr® so bi’i sedeži prazni, poleg njih so mnogi stali, ker niso plačali sedeža. Na povelje voditelja so znosili pj-azne stole v sosednjo pevsko sobo, da se ja na n.ie ne bi nihče usedel, ki ni pla.d sedeža, ampak le stojišče. Pa to ni bilo prvič. Voditelj društva- je domači gospod župnik in bi se lahko procesija vršila zjutraj k rani maši, kakor se je to že večkrat zgodilo, ali pa v ponedeljek zjutraj. Lahko pa bi se bila tudi igra pre-ložila na prihodnjo nedeljo. Nič ni na tem »iz trte zvitega«, kakor so se glasili reki očitki v nedeljo dne 6. oktobra z za to nepristojnega (a-Dovolim si še nekaj vprašanj: Ali inia društvo stalne Stike z novimi prosvetno delovalpimi pokreti,? Kje so sadovi 30-letnega prosvetnega dela? Čemu vlada v društvu nekaka diktatura? Li je Š® daleč čas. ko so bili ljudje iz Marjete. Trnič in Prepolj de faeto izključeni društva? Lojze Cafuta, Sv. Marjeta ^ Dravskem polju dne 9. oktobr- 1935. Sladke Kolesarska dirka SK Železničarja, bi se morala vršiti jutri v nedeljo 13- ' m., se je zaradi tehničnih zaprek Pre' ložila na nedeljo 27. t. m. Posebno oi ikavanje je ustanovil u' goslovanski nogometni savez. Odliko' a nje bodo dobivali športni delavci ** športne zasluge. Odlikovanje JNS ’ sličilo znaku JNS ter se bo nosilo gumbnici. V"'M>avr'M**r*», ~dnc fe. X. :f935. fauMotslu fttoMmi Se o najemninah v mestnih hišah Potrebno je znižanje tudi v zasiinih stanovanjih Marfborsfcl »Večernllč« julra. Sirarn 3. Poročali smo že obširno o najemninah v stanovanjskih hišah mestne občine ma riborske. Iz poročila je razvidno, da je testna občina lastnica mnogih stanovanjskih hiš, katerih vrednost je precenjena na težke milijone. Med hišnimi posestniki je torej mestna občina največji Posestnik in že to dejstvo, bi jo moralo Načelno voditi pri določevanju najemnin y njenih stanovanjskih hišah. V današnjem položaju bi ji moral biti prvcnsten socialni moment, ne pa tako pogostokrat naglaševani trgovski vidiki, na Podlagi katerih so Mestna podjetja priporočala mestnemu svetu celo prodajo stanovanjskih hiš v Smetanovi in Vrba-Povi ulici, češ, ker premalo nesejo in ker Najemnine ne dosežejo amortizacijskih stroškov. Javnosti je znan sklep, da je Postna občina zgradila stanovanjske hi-z manjšimi stanovanji zato, da bo polagala svojemu prebivalstvu v danih težavnih življenjskih prilikah s cenenimi stanovanji! Pri takem milijonskem gospodarstvu bi pač morala najti kritje kje dhigje, ne pa računati, da ji bodo hiše Plačali njeni najemniki z najemninami. Jpdi je nam najemnikom nerazumljivo, sie bi Mestna podjetja, oziroma uprava 'testnih stanovanjskih hiš, našla kupca, 'd bi kupil njene hiše, če nič ne nesejo 'P že ni izgledov, da bi se kedaj amorti-zirale? Danes niso časi, da bi javne samouprave. kakor je mestna občina, pri Poobhodnih življenjskih potrebah svojega Prebivalstva, kakor so stanovanja, računale trgovsko, marveč morajo upoštevati prvenstveno socialne prilike in živ-!eujske pogoje svojih najemnikov. .Poglavje zase pa so zasilna stanova-ki jih je mestna občina mariborska zj\radila leta 1929 v Jadranski in Delavci ulici. Za ta zasilna stanovanja je na- pomagati socialno šibkejšim slojem s cenenimi stanovanji, vendar je po letih nastalo vprašanje, ali je bil z gradnjo takih zasilnih stanovanj dosežen tudi zaželjen efekt v socialnem pogledu. Zasilna stanovanja v Jadranski in Delavski ulici so zgrajena le »za silo« in obstojajo iz tesne sobice in kuhinje. Uporaba vode na hodnikih je skupna, skupna pa so tudi nehigijenično urejena stranišča na hodnikih, ki povzročajo zlasti poleti v hudi vročini smrad. Razen majhnih drvarnic na dvoriščih, nimajo najemniki drugih prepotrebnih pritiklin. Nimajo kleti in ne podstrešja. Zaradi tankega zidu je poleti v stanovanjih huda vročina, pozimi pa mraz. In vendar prenašajo potrpežljivo vse te neudobnosti vsi najemniki, ker si zaradi svojega šib- kega gmotnega stanja ne morejo privoščiti boljših in udobnejših stanovanj. — Najemniki v zasilnih stanovanjih so večinoma revni upokojenci, z redukcijo plač tako prizadeti nižji uslužbenci in delavci z minimalnimi prejemki, ki jim ne zadoščajo niti za najskrotnnejše vsak danje življenje. Najemnine po 200 in 250 dinarjev na mesec v zasilnih stanovanjih so za te reveže previsoke. Za to bi bilo znižanje najemnin v vseh zasilnih stanovanjih nujno potrebno vsaj za 20°/°, tako da bf plačevali po 150 in 200 dinarjev za stanovanje. Za blagajno u-prave mestnih hiš, bi 20%> znižanje najemnin v zasilnih stanovanjih nc pomenilo mnogo, izdatna pa bi bila pomoč ubogim najemnikom, ki jih je zadnje znižanje njihovih prejemkov pognalo narav nost v obup. Pričakujemo, da bo uprava mestnih hiš upoštevala težaven položaj svo«ih najemnikov v zasilnih stanovanjih injim znižala najemnino še v tem mesecu, tako da bodo t. novembra plačali že znižane najemnine. Ljubljanski zgledi! čokolado domači Aaz$&edi Geopolitični poiolal Slovencev Otvoritev letošnje sezone Ljudske univerze — K predavanju arhivarja prof. Baša zemlje nekateri prav slabi prehodi, tako da je tukaj dana neka razdrobljenost in ■>e]a m posojilo v znesku 3,500.000 dinarjev Gradila 96 enosobnih stanovanj. — J-^rava mestnih stanovanjskih hiš je do °č'la najemnine za enosobna zasilna stanovanja po 200 in po 250 dinarjev na Niesec. Na leto vržejo najemnine v 96 Zasilnih stanovanjih blagajni uprave Din ' 250.000. Če je mestna občina najela za zasilna stanovanja, kakor smo že omeniti, posojilo v znesku 3 in pol milijone Din in že dobi uprava mestnih hiš na leto Za najemnine 250.000 dinarjev, ali četrt pilijo na dinarjev, pač more vsak laiik 'Računati amortizacijski račun za za-s’'aa stanovanja. ...'kakor ni naš namen oporekati mest- V petek zvečer je bila otvoritev nove sezone Ljudske univerze. V otvoritvenem nagovoru je naglašal predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec, da bo tudi letos Ljudska univerza skušala čim bolj ustreči željam svojih rednih obiskovalcev. Obenem je sporočil, da se bodo tudi letos otvorili nekateri tečaji, med drugim tudi tečaj v poučevanju ruščine, ki ga bo vodil prof. Sokolov. Po teh uvodnih besedah je povzel besedo proi. Franjo Baš in predočil položaj Slovencev od pričetka naše zgodovine pa do današnjega dne v luči geopolitičnega gledanja. Iz predavanja povzamemo na kratko: Ozemlje, na katerem prebivijo Slovenci, je sestavni del treh kompleksov, in sicer Padske nižine, oziroma Meditera-r.eja, drugič alpskega ozemlja na seve-rozapadu in panonske nižine kot sestavnega dela srednjega Podonavja. Odločilnega pomena za politični, kulturni in gospodarski razvoj Slovencev je bilo dejstvo, da so proti Padski nižini na Goriško ter preko Karavank na Koroško podani le maloštevilni prehodi, dočim je slovensko ozemlje odprto le proti severovzhodu ob lendavskih, ormoških, rogaških in brežiških vratih. Nič manj odločilnega pomena pa ni bila druga zorje v evropske širine. Z nastojem Jugoslavije je prineslo slovensko ozemlje novi državi pomemben evropski značaj, saj se tukaj križajo vse važnejše mednarodne smeri, na drugi strani pa so se na slovenskem ozemlju odprli vplivi iz vzhoda. Slovensko ozemlje pa doživlja v posledicah političnega značaja dve tragiki, to je Primorje in Korotan. fostiodetska žw£jeftje volje okolnost, da so tudi v notranjosti Hajšitian ^ skupni fronti z Jugoslovani Ta razprava je 11. poglavje iz knjige »Mafie v roznlachu« (= Mafija v razmahu), ki jo je napisal znani češki novinar, že dolgoletni sodelavec tudi pri slovenskih naprednih listih. — Razpravo priobčujemo v oktobru, ker pada v ta mesec obletnica prevrata. Nekega dne (6. listopada 1917) mi je ^klical Giunio1) v Hlavovo kavarno v pogradih2); tam je čakal name z dr jem ramerjem iz Ljubljane. Giunio je pojas-JeVal, Ja je dr. Kramer postal glavni Jednik »Naroda«*), da stavlja list v , l|žbo narodnega odpora, podobno ka-^°r delujejo pri Čehih »Narodni Listy«; n!lt° Polaga veliko važnost na redno do-Psovanje iz Prage ter je prosil Giunia svet, kdo bi oskrboval takšno dopi-°vanje. Giunio je priporočil mene. n,^r- Kramer je razložil položaj: skupili mladih političnih delavcev — od onih, J J'h je imenoval, sem poznal razen nje-™drja Žerjava in drja Brezigarja — je mdobila sedaj odločilen vpliv na vod-j-Vo »Slovenskeoa Naroda« v Ljubljani. .J^Kramer bo vodil odslej politiko in fec ^nani naš jugoslovenski nacijonalni bo-tudi pristaš »pohorske deklaracije«. like nra'- ^lnohrady, XII. okraj sedanje »ve-^ 1 rage«. ^ »Slovenski Narod«. uredništvo v Ljubljani, dr. Žerjav pa na Dunaju. Program te skupine je politično zedinjenje jugoslovanskega naroda v smislu krfske deklaracije; središče akcije je Zagreb, akcija je v stalnem stiku in v dogovoru z vodstvom jugoslovanskega odpora za mejami ter z Antanto. Zvezo in tajno akcijo vodi na Dunaju dr. Žerjav z drjem Brezigarjem, stalno zvezo med Prago, Dunajem in Zagrebom vzdržuje Giunio. lajna organizacija deluje brezhibno, politična fronta na Dunaju bo v kratkem času gotova stvar, jugoslovanskim politikom prav tako ka-kar češkim je že prešla v krv, da bi Cehi sami in Jugoslovani sami zaman trošili moči; samostojnost bomo izvojevali samo, če poidemo v borbi skupno, češka politika ima napram jugoslovanski neprimerno prednost, ker so že mase ljudstva pridobljene za odpor. To je treba na jugu dohiteti in to je sedaj naloga tiska: pridobiti ljudstvo za idejo državne samostojnosti ter za idejo zedinjenja. Ta naloga pripada med Slovenci »Slovenskemu Narodu«. Dr. Kramer je prepričan, da bi mogli v tej zadevi Jugoslovanom mnogo koristiti Čehi. Na jugu, zlasti pri Slovencih, so pogledi obrnjeni v Pra: go: kaj pravijo Čehi, kaj delajo; vsi ljudje občudujejo Čehe, kaj so dosegli za mejami in doma. Če začujejo na jugu, da gredo Čehi ž njim, bo uspeh zagotovljen. Ce smo se sporazumeli v tajni akciji ter v politiki, tedaj se moramo sporazumeti tudi o sodelovanju v tisku. S tem je bila določena moja naloga razmetanost ozemljia, ki je na eni strani onemogočila samostojno politično življenje, na drugi strani pa odpirala na ste-žaj vrata neštetim vplivom, ki so prihajali iz sredozemske, alpske in panonske smeri. Iz teh razdrobljenosti terena sc je porodil v srednjem veku sistem ločenih mark, od katerih ni mogla nobena dobiti premoči nad drugimi, pozneje pa sistem avstrijskih kronovin, ki je ustvaril na slovenskih tleh povsem ločene upravne enote, ki so se razhajale predvsem v političnih in gospodarskih vprašanjih, pa tudi v kulturnem snovanju, dokler se ni posrečilo, vsaj v kulturnem oziru izoblikovati enoten center slovenskega kulturnega življenja. K usodnemu momentu razbitosti terena se priključuje še druga nevarna okolnost prehodnega značaja slovenske zemlje, ki se je znašla kakor v prepihu vseh mogočih struj in tokov. Moment evropeizacije nastopi z gradnjo južne železnice na eni in otvoritvijo Sueškega prekopa na drugi strani. Ta nova doba v življenju Slovencev je prinesla dvoje zanimivih pojavov, da so med predstavniki slovenske inteligence prevladovali na eni strani izključno regionalni in lokalni vidiki, dočim je pri drugih šlo ob- kot dopisnika »Slovenskega Naroda«. Stal sem torej pred tem, po čemer sem davno hrepenel. Okleval nisem niti minute. Trenutno in z radostjo sem pristal na predlog drja Kramerja in Giunia, čakal nisem niti, da se posvetujem Sama-lom1), DuškonT), krožkom »Demokracije«"), s Klofačem7). Vedel sem, da bi mi ne svetovali ničesar drugega nego to, za kar sem se odločil sam. Naloga ni bila težka ter je spadala v okvir našega odpora: razširila se je fronta za Jugoslovane, razširiti moramo propagando odpora, katero sem doslej provajal na domačih tleh. Dr. Kramer je želel, naj bi mu pošiljal le informacije, kaj se godi pri nas, vzpodbude, ne gotovih člankov, in da naj pišem češki; v politiki mi je puščal prosto roko. Obljubil sem pisati slovenski ter gotove članke, opozoril sem, da poznam razmere, ljudi in vprašanja na jugu skoro tako kakor doma6),da od početka vojne pozorno zasledujem tisk. Želel sem samo, naj bi mi uredništvo članke skrbno pripravljalo. Za predlog drja. Kramerja sem bil navdušen tudi zato, ker sem v sodelovanju pri »Slovenskem Narodu« videl od- 4) Kancelar prezidenta čSR M«saryka, med vojno duša češke mafije. 6) Znan češki novinar. 6) List, ki je zastopal interese mafije. 7) Podpredsednik češkoslovaškega senata, med vojno eden izmed vodij češkega odpora proti Avstriji. i ®) Avtor Hajšman je bil pred vojno zaposlen v Trstu in se je tam mnogo stikal s Slovcnoi; zato je mogel razmere poznati. Mariborske tržne cene. Iz polmeseč-nega poročila mestnega tržnega nadzorstva o gibanju cen življenjskim potrebščinam povzamemo glede sočivja sledeče cene: jedilne buče 0.50 do 1, domača cvetača 0.50 do 2, čeula 2, česen 8 dt* 10, domači fižol v stročju 1, domači fižol izluščen 1 do 2, domači grah izlu-ščen 6 do 8, domači grah v stročju 1. hren 6 do 8, koleraba 0.25, korenje 1, pozni domači krompir 0.75 do 1, zgodnji domači krompir 0.75 do 1, kumare 0.25 do 0.50, ohrovt 0.50 do 2, zelena paprika 1, rdeči paradižniki 2. pehtrarn 0.50, rdeča pesa 1, petršilj 0.50. por 0.25, domači radič 1, črna redkev 0.25 do 0.50, redkvica 1, kisla repa 2, sveža repa 0.25, solata endivija 0.50 do 0.75, solata glavnata 0.50 do 0.75, špinača 1, kislo zelje 5, zelje v glavah 1 do 3, rdeče zelje 1 do 2 Din. Mariborski sejem za prašiče 11. okt. 1935. Pripeljanih je bilo 322 živali, prodanih pa 141. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov 40 do 50, 7 do 9 tednov 60 do 80, 3 do 4 mesece 120 do 150, 5 do 7 mesecev 200 do 250, 8 do 10 mesecev ,300 do 350, eno leto 460 do 580. 1 kg žive teže 4.50 do 5.50, 1 kg mrtve teže 7.50 do 10 Din. Cene na prekmurskih sejmih. Padec cen na prekmurskih sejmih je precej usoden. Pred dvema mesecema so se biki prodajali po 4 Din za kilogram, sedaj pa po 2 do 2.50 Din; cene volom so padle od 5 na 2.75 do 3 Din za kilogram. Ravno tako je tudi padla do najnižje možnosti cena teletom. Glavna krivda usodnemu padcu cen je letošnja suša. likovanje. List je bil eden izmed obeh velikih slovenskih dnevnikov, orgar: napredne smeri, ter je imel pred vojno zveneče ime, približno tako kakor med Cehi »Narodni Listy«. Med vojno ni mogel biti drugačen nego brezbarven, toda svojega ugleda ni omadeževal. Poleg »Naroda« so imeli Slovenci samo še dnevnik »Slovenec«, organ klerikalne stranke, po številu volivcev močnejše nego klerikalna stranka pri Cehih. Ostali tisk, socialnodemokratski ir. narodnosocijalni, zdaleka ni imel takšnega pomena kakor ta dva dnevnika. V »Slovenskem Narodu« sem imel pred vojno, ko sem deloval v Trstu, nekoliko člankov o gospodarskem sodelovanju s Čehi; spet in spet me je vleklo nekaj k temu listu: spomladi 1915., ko je še izhajal »Čas«0), sem »Narodu« ponujal dopisovanje iz Prage; takrat niso niti odgovorili. Neko odlikovanje sem videl tudi v tem,‘da je izmed čeških novinarjev bil malokdo stalen sodelavec velikega slovanskega ali vobče tujga lista, p Za delo mi je dr. Kramer ponudil honorar — toliko, kolikor sem imel pri »Li-dovych Novinach«10). Pošten znesek, katerega so pošiljali pravilno in ki mi je do neke mere nadomestil primanjkljaj vsled ustavljenja lista »Demokracija«. V slabi1’ časih je bilo treba računati. *) Glasilo Masarvkovc, takozvane »realistične« stranke, ,0) Znan, še vedno (v. Brani), tzfcaiaioč listi afran 4 Mariborski »V e č e r n I k 14. .uri in v nedeljo ob 11. uri izboren film »Danes in jutri« Pf' resničnih doživljajih. Pri znižanih cenah Kino Union. Do vključno ponedeljl' največje monumentalno filmsko remek delo »Stari in inladi kralj«. Grandiozitf vsebina igre in režije. V glavni vlo^1 Emil Jannings, Leopoldina Konstantin !1 Georg Aleksander. <4 REPERTOAR. Sobota, 12. oktobra ob 20. uri: »Bra*' je Karamazovi«. Red B. Nedelja, 13. oktobra ob 20. uri: »Taf' tuife«. Ponedeljek, 14. oktobra: Zaprto. Torek, 15. oktobra ob 20. uri: »Izdai3 pri Novari«. Red C. Prva nedeljska predstava letošnje & zone bo v nedeljo 13. oktobra zvečef' To bo obenem ponovitev zabavne 11 duhovite satirične komedije »Tartufi Delo je napisal mojster klasične konie' diie Moliere ter radi stalne aktualnost še danes in vedno znova uspeva. Prodoren uspeh je imela ob premi®11 drama »Izdaja pri Novari«. Silna učin kovitost njenega dogajanja in njena pre tresljivost je občinstvo globoko ganil3 Z režijo tega dela sc je predstavil pra' uspešno absolvent dunajske igral akademije Peter Malec »Izdajo pri vari« ponove v torek 15. oktobra ^ red C. Odrsko izborno pisan komad jo medija »Medvedji ples«, ki bo njena prf' miera koncem prihodnjega tedna. To svojevrstna zgodba o samotnem čudS ku, ki ga ujame mlada plesalka v sv® past. Srečno sta- tu pomešana zabavajf humor in ganljiva tragika. Režija je W vičeva. Abonirajte se v gledališču! še je čada ne zamudite prvih abonentsl^ predstav! Drantska šola. V nedeljo 13. oktoW se začnejo redna predavanja ob 9. ^ Kdor se še želi prijaviti, naj se ob ^ času zglasi v gledališču.- DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. { Drugi dan žrebanja I. razreda 31. kola, j*!; 10. oktobra šo bili izžrebani sledeči dobi,p’ Din 205.000 41995 Din 89.000 99843 Din 50.000 53150 Din 36.000 4923,S Din 30.000 91081 Din 20.000 4S632 Din 10.000 1305 16411 55945 69926 81- ,= Din 5.000 3302 15129 15578 43101 5S4* 66949 66960 83523 86025 Din 3.000 252 15236 15820 18867 2% 26661 27277’ 29827 33014 34274 40493 48725 62163 63494 63886 67425 79397 91^ 92306 . Din 1.000 7481 7624 13896 14079 lSgi 15672 24501 25372 30845 37940 .58239 39»', 40712 41335 46773 53051 53406 54417 5-HJ 57237 68916 73196 73581 75117 79593 &]T 86169 86426 92293 96145 Bančna poslovalnica BEZJAK. Mariih Gosposka ulica 25. > te zanimive lovsko-sportne priredij udeleže lovci in nelovci, ker bodo vipef res strokovno vodstvo psov-ptičarie',' Abeslnija 1935 e velefilm, ki se b o kratkem predvajal. samD v Grajskc kinu. Strelska družina v Št. liju v Slov.£°' bo priredila v nedeljo, dne 13. t. h, gatveno veselico v Vaupotičevi gostih Mariborčani vljudno vabljeni! Tudi v tekstilnih tovarnah ima JaV^, kuhinja med delavci in nameščenci sV je abonente ter se jim namerava hra dostavljati topla in sveža celo v toV^ no. u Restavracija Trije ribniki, J. Odojčki, domače klobase, dobra vir^ sveže pivo. v Kam? Vsi na trgat veno veselic0 gostilno Riedl, Pobrežje. Med. univ. dr. Walter Thalmann. s^j, cialist za oto-rhino-laryngologijo nira zopet od 16. septembra, Kopah5 ulica 4-1., telefon 20-45. v Mariboru, dne T2. X. '1935. Mariborski ? rrpp-rry,Tqarapfl maru skalan Roman SidaSitaMva »V e č e r n I k« Jutra. ■r^roiaaiBE Stran Silan je razločno čutil zadrego. Zavedi se je uloge, ki jo je pravkar odigral, zavedal pa tudi, da ne sme popustiti, 2;>to je molče poslušal njen novi izbruh, v [n ko je Sida videla, da molči, je postala Se bolj razburjena: »Zagrozil si mi, da me ubiješ: to lah-Jto storiš. Zagrozi mi še, da me izdaš Ervinu: tudi tega se tie bojim. Uprav Zebm si. Prihraniš mi trud lastne izpo-Vedi in pri manja. Kajti zapomni si: ako ne oves ti, bom stopila sama predeni in mu posedala, da ga zapuščam.« »In si vse to že do konca premislila?« Jo je vprašal Silan še vedno navidezno mirno. ,»Do konca.« »Tudi posledice?« »Tudi.« v »In si pripravljena za svojo blaznost žrtvovati zakon, položaj, bogastvo, Si-btnovino. mene?« »Vse.« . . »Vreči se v vrtinec, ki te lahko pogoltne. še predan nr,r>n "~š do breza?« . »Ako ga ne dosežem, moje življenje Itak nirna pomena.« »Veš tudi kako bo sodil svet?« V nedeljo popoldne preds ava in kon-cert v »Veliki kavarni«. M- S. U. motorček, skoraj nov, navdaj. Gustinčič, Tattenbachova 14. Koncerta ne bo! Zaradi nenadnih tehtnih ovir napovedanega jutrišnjega Promenadnega koncerta v Mestnem Darku ne bo. Nočno lekarniško službo imata danes 'f soboto Albaneževa in Maverjeva le-Arna, jutri v nedeljo pa Vidmarjeva in ^vostova lekarna. Vremensko poročilo. Maksimalna tem-®®ratura 23, minimalna 10.4, relativna v'a2a 90, barometer 740. ^.Občinski denar je utajil v znesku 4756 p"1 75 par svoječasni občinski tajnik na °^Velki Ivan B., in sicer v času od 20. ?aia 1934 do 25. februarja 1935. Obto-2enec Ivan B. je krivdo priznal in ga je •a!i kazenski senat obsodil na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na tri le-a. če v teku enega leta poravna vso *kodo. | V tajni razpravi je mali kazenski se-llat tukajšnjega okrožnega sodišča ob-ravnaval slučaj, ki se je pripetil dne 21. gorila 1935 v Cvetkovcih, ko je mlado- tlii kolarski vajenec v prepiru pridal Martinu Rižnerju z debelo smol-ato borovo korenino težke poškodbe Aglavi. Mali senat je bojevitega mla-^tnika obsodil na 6 mesecev stroge-* 2apora. ■eIliada leta, grešna leta... Orožnikom 1 “H ovaden zanimiv slučaj, ki se je rj Tetil v Sv. Miklavžu. 18-letna dnina-vCa A. Č. je izvabila 12-letnega dečka D !°zd, ga tam slekla in nato zlorabila, do ^ Je ves upe*lan ’n preplašen tekel I •hov in povedal staršem, kaj se je bi-U* 2Sodilo. Oče je zadevo prijavil orož-k°m ter se bo stvar zaključila pred °jščem. jj Kri se pretaka zaradi sovraštva. Da- hs zjutraj je šel 45-letni kočar Ivan ['ko iz Spod. Dupleka na dnino. Iz za-e je planil nanj njegov sovražnik, ni posestniški sin I. M- iz Spodnje ^rene auka b°r?lle Pri Sv. Marjeti. Planil je na terU Ip rnu porinil dolg nož v hrbet Sa zelo nevarno ranil. Pauko se je i2 r.u^'l v mlaki krvi, napadalec pa je C15' v gozdu. Ljudje, ki so našli ne-Ultr^^ega Pauka oblitega s krvjo, so rjk en'd, da so ranjenca prepejali v ma-jei_,sk° bolnišnico. Napadalca zasledu- orožniki. 32.1 ,ra^unavailia brez konca in kraja. lezn ga delavca Ludovika Švarca je deSj.an uupadalec zabodel z nožem v IC stran prsi, 45-letnega posestnika Hogea ^muleča pa je nekdo zabodel z v>ta 1T1 V hrbet in glavo. Oba se zdra-Eks" 1rriaJ'ik>°rski splošni bolnišnici. Ik^. zija dinamitne patrone. Posest-sin Fra —edal d V V. lip. 1 M***WIUJU1U jJUtl UXiC/y V iiiavvj V le is]x;^ razstreljevati drva. Pri tem pa ie Za a °d luči prešla v naboj, ki mu 1 tega eksplodiral v roki. Z ne- likov Sfl 1 T kiUltl\. IZ/ 1 m/vvw jv/ tju k i,nt , aI dinamitno patrono, s katero luč, , ,Sltl Prane Gorek iz Filovcev je pri »Me čisto nič ne briga. Svet se ni oziral name. zato se tudi jaz ne bom nanj. Vsakdo ima pravico živeti svoje lastno življenje.« »Navidezno da, a v resnici ne. človek je družbeno bitje Ne pozabi tega!« »Grem preko vsega.« »In potem? Si tako trdno prepričan, da bo šel preko vsega tudi dr. Frangež?« »Sem.« »Sedaj in v bodoče?« »Vedno.« »Če se pa nekoč zgodi, da omaga?«? »Ne bo nikoli omagal.« »Tega ne more zagotoviti niti sam. — človek se spreminja, Ne bodi tako zaverovana v svoje prepričanje, kajti želje še niso dejstva!« »Mojih sklepov ne omajejo nobeni argumenti. (n če se tudi motim, s te poti ne krčnem več.« Silan se je zastrmel skozi okno. Nastal je mučen molk. Čez nekaj časa se je pa dvignil, premeril dvakrat, trikrat sobo. se naposled ustavil pred hčerjo in dejal z glasom, ki je očito prekrival prave namene: »Dobro. Ako se že želiš uničiti, potem se uniči. Ne morem ti braniti. Dejala si, da ima vsak človek pravico uravnati si sam življenje, neoziraje se na nikogar, tudi ne na lastne starše in na lastnega moža. Če si prepričana, da ti tako, veleva nespremenljiva usoda, potem moraš imeti tudi toliko poguma, da izpelješ vse sama. Ne bom te izdal Ervinu in tudi s Frangežem ne bom več govoril. Potrebno pa je, da napraviš čimprej konec vsemu temu. Vrni se domov, stopi k možu in mu povej: »Doslej si bil trdno prepričan, da si poročen.s pošteno žensko, ki zna ceniti tvojo nesebično plemenitost, sedaj pa izvedi, da si se motil. Nisem poštena, nisem plemenita. Zenska brez morale sem, izgubljeno bitje, ki te je varalo, samo da nasiti svojo hotnost. Vse kar si storil zame. je bilo zaman. Pocestnica, ki bi jo bil dvignil k sebi iz blata, bi čutila do tebe več dolžnosti .kakor jo čutim jaz, zato nisem več vredna biti tvoja žena...«« Sedaj je Sida molče poslušala. Njena jeza je plahnela in z njo tudi divja trma. Silan je nadaljeval: »Tako stori, da boš vsaj v tem še dokazala, da nisi najpodlejši nestvor. Obvaruj človeka, ki ni storil nič drugega zlega, kakor to, da te je ljubil z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in ti je SaeBMSHfflraaiM zaupal bolj kakor bi neomajnosti granit: ne skate; obvaruj ga nadaljnje sramote, ki mu jo povzročaš. Ako si zares taka, kakršno se predstavljaš, ti to gotovo ne bo težko. Kdor ima pogum počenjati to, kar ti počenjaš, ima gotovo tudi dovelj poguma priznati svoje grehe tistemu, na katerega račun jih dela. Upam, da se ne motim? Je tako? Ali si pa že tako propadla, da ni v tebi niti toliko poštenja' več?« Ob njegovih prvih stavkih je Sida mol če strmela v tla. polagoma se ji je pa glava sklanjala vse niže in niže, dokler si nazadnje ni zakrila z rokama obraza in obupno zaihtela. Oče jo je pogledal po strani in smehljaj zmagoslavja mu je obkrožil ustne, toda tega svojega razpoloženja ni izdal niti z najmajušo spremembo poudarka svojih besed. Pustil jo je ihteti; potem ie stopil k njej, ji položil roko na ramo in dejal nepričakovano nežno: »Ubožica moja mala! Bila si trdno prepričana, da ni v meni nobenih očetovskih čustev, da sem brezsrčna žival, hlepeča samo po svoji sebični koristi. Morda si imela celo pravico soditi me tako, kajti moja trda zunanjost res ni puščala nežnejših čustev do površine. Ostala so za koščeno lupino. Vendar si se motila. (Se bo nf'd",1;m’."1n J varnimi poškodbami na očeh so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. Dan kolesarskih nesreč je bil včeraj, saj so neprevidni kolesarji po mestu povozili kar štiri žrtve. Tako je neki kolesar pred jezuitsko kapelo povozil staro Marijo Vollmajerjevo, ki je pri padcu zadobila več poškodb po rokah in na obeh kolenih. Povožena pa si je raztrgala tudi obleko. Kolesar je, videč, kaj je storil, oddirjal naprej, toda stražnik ga je kmalu prijel. Na Meljskf cesti pa se je zaletela neka kolesarka v kolo trgovske pomočnice Adc Videčnikovc, ki se jc pri padcu poškodovala po vsem telesu, močno pa je poškodovano tudi njeno kolo. Slična prometna nezgoda se je pripetila na Aleksandrovi cesti. Iz veže hotela »Meran« je prikolesaril neki moški in trčil v kolo delavca F. Kauli-lerja. Oba sta padla s kolesa, poškodoval pa se je samo Kauliler, ki se mu je tudi kolo močno zvilo. Četrta žrtev pa je prišla pod kolo na Ruški cesti. Tam je podrl neki mlajši kolesar s podeželja upokojenega majorja Josipa Nesta iz Vrazove ulice, ki si ie pri padcu nevarno pobil obraz in je zlasti iz ust močno krvavel. Policija bo vse neprevidne kolesarje, pred katerimi ljudje v Mariboru že niso več varni, zelo občutno kaznovala. Mmm Mesti Nadškof dr. Jeglič se seli. Te dni se preseli iz Gornjega grada v Stično ,k ci-stercijancem. Avtomobilska cesta Ljubljana Sušak se bo v kratkem pričela trasirati. Olajšanje uradniške uredbe? »Novosti« in listi »Tipografije« so objavili v zvezi s sporočilom o seji gospodarsko-finančnega komiteja ministrov, da je ta odbor razpravljal o spremembah uredbe o znižanju uradniških prejemkov ter da bodo bržkone že v najkrajšem času izdane znatne olajšave. Uradniki od 10. do 6. skupine naj bi svoje doklade prejeli nazaj, znižali pa bi se jim njihovi skupni mesečni prejemki za 3 odstotke, uradnikom od 6. do 2. skupine pa prav tako največ za 7 odst. Potres v Bosni in drugod. Zadnje čase se je začela resna serija potresov na tektonskih tleh v srednjem in gornjem toku Vrbasa. V tej seriji so bili precejšnji potresi 5. oktobra, in sicer prvi ob 15,3.3, drugi ob 15,12.1, tretji ob 17,55.1, dalje 8. oktobra ob 8,6.36, 10. oktobra ob 15,44.35 in 11. oktobra — največji med njimi — ob 1,45.10. Potresi se pojavljajo še vedno s povprečno zmerno jakostjo na istih tleh in v podaljšku smeri proti Jajcu. Zdi se, da se bodo pojavili tudi v dolini reke Lastve. Tudi v Banjaluki so se v pretekli noči ponovili potresni sunki, ki vznemirjajo ljudstvo skoraj že teden dni. Del meščanov je prebil noč na prostem. Strah pred potresom se je povečal, ker so davi zaprli vse osnovne in srednje šole. Na šolah, kakor tudi na mnogih drugih hišah so popokali zidovi. Oblasti so odredile evakuacijo nekaterih hiš v Pašičevi in Košičevi ulici, ker je nastala nevarnost, da se hiše porušijo. Osrednji zavod za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju je zabeležil dne 9. t. m. ob 20.45 mo- čan potres na Zgornjem Avstrijskem. Obsedno stanje v Španiji se je ukinilo v 16 pokrajinah, v 12 pokrajinah pa se je uvedlo stanje pripravljenost}. Trocki nevarno obolel! Trocki je v Oslu nevarno obolel na tuberkulozi in njegovo ‘stanje, kakor pravijo poročila, precej resno. Mali o Rasno 10S TICHV IN DRUG Kor.ces. elektrotehnnično do djetie, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56 izpeljuje eiektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga „ motoriev lestencev, svetilk. * elektroin-staiaciiskega blaga do kon kurečnih cenah OR P' ‘ "tP.FZA, kovine, litine ter vsakov;st-ne stroje kupuje in prodaja po najkulantnejših dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič, Maribor, Tattenba chova ul. 14._________________ 3704 POPRAVILA DAMSKIH KLOBUKOV vseh vrst, najmodernejša oblika. do-bra izpeljava, prevzame po najnižjih cenali in hhro izvrši Ana Hobacher. Alek-sandrova__ll.__________^ 3775 denci, Cankarjeva ul. 5. 4482 V H1GUEN1CNI MESNICI v Orožnovi ulici priporoča prvovrstno sveže meso po solidnih cenah Joško Radi 3402 ^ T. SOKLIČ n J ^-.AleKsanaro^ Zastopnike spreimero V GOSTILNI KNUPLES Košaki, veselica s plesom in pojedina puranov v nedeljo, dne 13. oktobra. Dobri sladki vinski mošt. 4155 Posest DVODRUŽINSKA HIŠA na Teznem na prodaj. Vprašati Tezno, Maistrova ul. 25. 4496 HIŠA z vrtom na Pobrežju poceni naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 4635 ZIMA SE PRIBLIŽUJE. Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči prj Justinu Gustinčiču, Maribor, Tattenbachova 14. 4610 NOVA MESNICA V STU DENCIHi* Podpisani bom v svoji mesnici v Studencih, Aleksandrova * št. l (mali most — brv) od sobote, dne 12. oktobra prodajal prvorazredno meso po najnlžjl ceni! — Prepričajte se! — Franc Veršlč, mesar. Studenci. Ale-ksandrova 1 (prj brvi). 4616 VINOTOČ NA KALVARIjT. Novi sladki mošt. 4625 DVE HIŠI ena obstoječa iz treh sob, dveh kuhinj in kleti, druga iz šestih sob, dveh kuhinj in kleti, donosni, v neposredni bližini cerkve na prodaj. Nekaj gotovine, ostalo hipoteka. Vprašati Božič. Sv. Peter Pii Mariboru. 46S3 VILA. enostanovanjska, solnčna, lepo ležeča, petsobna s predsobo, kopalnico in z vsemi pritiklinami, Velik vrt, se takoj odda v najem. Stalna zveza z avtobusom št. 1. Informacije v pisarni dr. Juvana. 4631 HIŠA z več stanovanji naprodaj. — Potrebna gotovina Din 14.009 Aleksandrova c., trgovina Primc. Pobrežje. 4681 NOVOZGRADBA - 2 sobi, kuhinja, vrt 20.006. — Novozgradba. 2 sobi. kuhinja in 1 soba, kuhinja, vrt 56.000. Lepo posestvo, 64 oraloV, z iiišo pri Mariboru 120.000. — Valjčni mlin z žago in oljno stiskalnico 120.000 Din. — Posredovalnica »Rapld«, Gosposka 28. 4663 Prodam NOVA KOŽUHOVINA od najcenejše do najboljše kvalitete je prispela. Nova dela in moderniziran ie ^izvršuje po solidnih cenah Šoper Julijana, krznarstvo, Maribor, Glavni trg. 9. 4645 pohTštvo lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t HOLANDSKE CVETLIČNE ČEBULICE. hijacinte. tulpe. narcise itd. dobite po zmerni ceni v cvetličarni« Anton Požar. Tyrše-■1540 PRODAM ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom za 14.000 Din. Konec Tezna, ob Ptujski cesti 154.__________________ 4653 DRUŽINSKE HIŠE vrt, 13.009, 17.000, 25.000 itd. — Posestva, kmetska-gospo* ska od 30.000 Din naprej. — Obrestonosne hiše od 100.000 Din dalje, gostilne, pekarije, mline prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. 4655 va ulica. ____________________ NOVE SODE iz prima. kalane hrastovine, liter 90 para. Sodarstvo Sul-cer. Vojašnika 7. 4542 KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej, voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih dobavlja najceneje samo Novak, Koroška 8. Vetrinjska 7 4285 KOŽUHOVINO fino, kakor navadno kupite pri Železniku, Kopališka ulica. Prevzamem tudi popravila. _____________4644__________ Skoraj popolnoma nova AVTOMATIČNA TEHTNICA na prodaj. Pobreška 9-a. 4672 Umrl je v Cirkovcih pri županu gospod JOSIP SCHBNEGGER nadsprevodnik v pok. Pogreb bo v ponedeljek, dne 14. oktobra ob 8. uri na Hajdini. Žalujoči sorodniki. Stran ( Mariborski »Večerni k« Jutra. V Mariboru, dne 12. X. 1935. Se nekaj novili in starih VINSKIH SODOV na razpolago pri sodarju Josipu Ramšaku, Meljska c. 10, Maribor. 4649 PRODAM HRANILNO KNJIŽICO MESTNE HRANILNICE Din 50.000.—. Ponudbe na upravo »Veternika« pod »50.000«. 4358 GLASOVIR kratki po priložnostni ceni naprodaj. Jugoslovanski trg 5-1. 4665 ŠIVANJE posteljnih odej iz vate, volne in puha. Kloti v vseh kakovo stih in barvah, na izbiro. Za solidno izdelavo jamčim. Najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8.________________4612 KLETNE IN TRANSPORTNE SODE proda. Gnilšek, Razlagova ulica 25. 4682 Prodam radi preselitve po ugodni ceni MALO POSESTVO, blizu tezenskega postajališča, tik ob glavni cesti s tremi kuhinjami in 5 sobami ter vsem gospodarskim poslopjem. Ptujska cesta 54, Tezno pri Mariboru. 4675 Kupim NAJBOLŠE PLAČUJEM staro zlato, srebrne krone in umetno zobovlje. A. Stnmpf, Koroška cesta 8. 4369 Sobo odda ODDAM SOBO s štedilnikom takoj. Ljubljanska ul. 46. 4668 SOBO s hrano oddam. Vrbanova 28, pritličje, desno. 4667 KEofti in brokati za odeje Šivane in flanelaste odeje Platno za postelj, in inleti le v dobri kakovosti priporoča TEKSTILANA BUDEFELDT Maribor, Gosposka ulica 14. 4647 SOBO s separiramim vhodom iz stop nic, zraven sodnije, oddam s 1. novembrom. Jože-Vošnja kova 19T, vrata 3. 4662 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoj od= dam NVildenrainerjeva 11-111 (poleg sodišča). 4664 UDOBNO OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu ali oficirju- Frančiškanska 2 M, levo. 4650 OPREMLJENO SOBO z izborno domačo hrano takoj oddam. Tomšičeva ul. 5. 4627 LEPO SOBO oddam eni ali dvema osebama. Sodna ul. 26, vrata 2. StanovanSe SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci, Frankopa-nova ul. 4. 4654 DVE SOBI IN KUHINJO z vsemi pritiklinami, na dvorišču, oddani s 1- novembrom. Glavni trg 3. 4628 DVA DELAVCA sprejmem na hrano in stanovanje. Gubčeva 3-1, Melje. 4671 DVE GOSPODIČNI sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Ve-černika«. 44673 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. — Koroška 27. vrata 3. 4680 P ČEVLJ popravljam na zahtevo takoj po najnižji ceni, Skm BENKO Rotovški trg 99 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NAROBNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje , ELISE BOCK vse preparate stalno na zalogi DROGERIJA IVAN PEČAR kosmetika MARIBOR, GO/PO/KA UL. 11 Zahtevajte brezplačno kataloge in svetovalca! JAVNA ZAHVALA Gospodu primariju dr. Janku Demovšku v Mariboru, specijalistu za očesne, nosne in ušesne bolezni, se zahvaljujemo, da nam je z uspešno operacijo na vnetem srednjem ušesu rešil našega Marjančka. Po dvakratni brezuspešni operaciji, najpreje od strani tuzemskega in pozneje inozemskega specialista in pa ker se je uho nadalje gnojilo in je bila ponovna operacija neizogibna, smo ga v tretjič zaupali gosp. prim. ar. Dernovšku, ki je izvršil tretjo radikalno operacijo, ki je zares dobro uspela, tako da je otrok sedaj popolnoma zdrav, Gospodu primariju ponovna iskrena hvala! OBOTELJ F. MOČIVNIKA V Mariboru, dne 11. oktobra 1935. 4050 Vzamem na hrano in stanovanje 2—3 UČENKI ALI DIJAKINJI. Vprašati Tatteubachova ul. 16-11, vrata 14. 4670 Službo ešie DEKLE pridno in pošteno, išče službe pri manjši družim s 1. novem brom. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Za5 četnica«. 4672 DEKLE pridno, pošteno in zvesto, z lepim spričevalom, ki zna opravljati vsa hišna dela ter nekoliko kuhati, išče službe v Mariboru ali okolici. Lenčka Polšak, Pobrežje, Prešernova ul. 4. 4657 DEKLE, veščo samostojnega gospodinjstva z večletnimi izpričevali, išče službe, eventuelno za postrežnico k manjši družini. Ponudbe na upravo »Ve černika« pod »Zanesljiva«. 4683 27 LETNA GOSPODIČNA želi k otrokom za varstvo, pouk in šivanje, celi dan. Ponudbe na upravo »Veternika« pod »Resna«.. 46cm PERFEKTNA STROJEPISKA zmožna vseh pisarniških dei. išče službe. Ponudbe P^,d »Cenena moč« na upravo !>' sta. 4633 Pouk POUK V FRANCOSKI KONVERZACIJI iščem. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Večernika* pod »Uspešno in zabavno«., 4660 CEVU najnovejših oblile in solidne izdelave po konkurenčn h cenah nudi samo LEO DABk Stolna ulica 4 ¥©!traeno Mas® za p3alše in F*a^©li za obleke m perisl® Ves krojaški pribor v bogati izbiri prinaša TEKSTILANA BUISEFELDT Maribor, Gosposka 14 464) Kupujte svoje po* trebščine pri naših inserentih! Opravilna številka IX J 1839/35 Dražbeni oklic • Dne 13. novembra 1935 ob 10. uri Do pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Rače vi. št. 656 | Cenilna vrednost Din 40.600’— Vrednost pritikline Din 100— (že prišteto k cenilni vrednosti nepremičnin). Najmanjši ponudek Din 27.000'— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 10. septembra 1935. PULOVERJI m TELOVNIKI iz volne sami delani, so sedaj moderni, delajo mnogo veselja in so zelo poceni. Priporočamo: „Kordonet“-voIno 4 dkg Din 6.50 „FuIdania“ 5 dkg Din 8'— „Perl“ volna „Gelbbund“ 5 dkg Din 10’— „Bukett“ volna „Roxane“ 5 dkg Din 12' — „Drops“ in „Delphin“ 5 dkg Din 15’ — [JMitliita Gosposka ulice 4—6 ALI STE ROJENI MED LETI 1859—1919? Cltateljl ln čltateijice tega lista rojem med 1859—1919 se Iskreno naprošajo, da nujuo navedejo svoje Ime ln natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena raziskavanja so sploSno priznana ln obsežno komentirana v vsem tisku, se Je odločil, da bo čita. teljem ln čitateljlcam tega Usta objavil svoje senzacionalno studile na podia-gi katere morejo generacijo rojene med 1859—1919 zboljšati svojo eksistenco ln doseči srečo, zdravje, ljubezen Itd. Ta objava Je največ.ie važnosti ter nudi vsem bral kam ln bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje ln dosežejo sročo. Brez-pogrešna Jasnovidnost gra-fologijc ln astrologije Vara ^bo razjasnila: [ji. Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake; 2. Vaše lzglede v ljubezni: 13,Vaše lzglede v kupčijah; 14. Važe izglcde v posedovanju; 5. VaSo življenjsko dolgost; 6. Vašo prijatelje ln Vaše protektorje; i. Vaše sovražnike, zahrbtnosti. krivične obdolžltve itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah. Citiramo nekaj izmed tlsofiev zahvalnic. katere prejema ta sijajni znanstvenik lz vseh krajev sveta. sGo- epa Irma Schwarz lz Ljubljane; se zahvaljuje najprl-srčneje, ker je v njenih najtežjih linancijalnlh n oprl-llkah poslušala njegov nasvet. Igrala v loteriji to zadela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vas rokopis ln rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psiho, analiz© ln horoskop natančno ln stalno adreso: GraSološki biirea« — CELJE POŠTNI PREDAL 106 KH;’, Vsako soboto in nedeljo prizna' no dobre, domače jetrne in krvav6 klobose in pečenice. 4651 Za dobro kapljico je preskrbljen0 RESTAVRACIJA „pri KLAVSKO' Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naložba denarja, ker jamič za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svoiim premoženjem in z vso svojo davčno močjo - - Hranilni ta izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle ločno m k m s a n it n o S d r e i e m a *,o9a