Udin boršt Sanacija & prenova & konzervatorstvo dokumente zbrala in uredila ter predlog sanacije, konzervatorstva ter prenove na podlagi izdelanih grafičnih analiz, obstoječe zakonodaje in zbranih listin izdelala Irena Pangeršič Kranj, I. Pangeršič 2011 Kolofon - Metapodatkovna oblika v Dublin Core Atribut Sistem Podatki DC.Naslov DC.Podnaslov DC.Avtor DC.Avtor.Naslov DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Tema/Gesla DC.Opis DC.Založnik DC.Založnik.Naslov DC.Datum objave ISO8601 DC.Tip DC.Format IMT DC.Identifikacija PDF DC.Identifikacija CIP/NUK DC.Identifikacija COBISS DC.Jezik ISO639-1 DC.Dostop URL DC.Posodobitev ISO8601 Udin boršt Sanacija & Prenova & Konzervatorstvo Irena Pangeršič ariel.aneri@gmail.com Raziskave & Katalogizacija & Zakonodaja Geologija & Hidrologija Arheologija & Zgodovina Arhitektura & oblikovanje Raziskava spominskega krajinskega parka, kulturnega in zgodovinskega spomenika. Eksploatacija in uničevanje naravne in kulturne dediščine ter načrtovanje, planirani posegi in nespoštovanje obstoječe zakonodaje. Pangeršič, I. ariel.aneri@gmail.com 2011-08-27 Tekst/Raziskave/Katalogizacija pdf format A4 (višina 30 cm, širina 21 cm)/ teksti, fotografije, ilustracije, karte; 220 str. udin_borst_sanacija_prenova_konzervatorstvo.pdf slovenski http://arkhitekton-moderator-irena.netai.net/download.pdf.php?file=udin_borst_sanacija_prenova_konzervatorstvo.pdf 2011-08-28 Predgovor avtorice Pričujoče delo obravnava naravovarstveno občutljivo območje krajinskega parka, ki je v elektronski obliki izšlo v dveh publikacijah in prezentacijsko tudi kot znanstveni članek v reviji AR - l.2009(št.2) in sicer: S svojim delom želim opozoriti vse tri občine (Kranj, Naklo in Tržič) na aroganten odnos pristojnih institucij do varovanja in ohranjanja naše naravne dediščine. Analitično prepoznavanje z vrednotenjem prostorskih sprememb skozi naravno, kulturno, arhitekturno in živo dediščino paralelno z ustno ohranjenimi miti in legendami so ključnega pomena za razumevanje, varovanje, prezentiranje, evalvacijo in trženje našega preteklega in polpreteklega zgodovinskega obdobja. Na zgodovinsko arheološki prostorski in arhitekturni potencial pa je vezana tudi eksploatacija in uničevanje naravne in kulturne dediščine ter načrtovanje, planirani posegi in nespoštovanje obstoječe zakonodaje. Pri tem pa gre tako za varovanje naravnih redkosti kot kulturnih znamenitosti, t.j. delo narave in delo človeka skozi posamezne časovne epohe. Iz članka Degradacija Udin boršta, največjega osamelega krasa v Sloveniji v publikacijo prilagam tudi recenzijo prof.dr.Petra Fistra FA, LJ: Članek Degradacija Udin boršta, največjega osamelega krasa v Sloveniji, avtorice Irene Pangeršič, v obliki povzetkov predhodno izdelanih raziskovalnih elaboratov predstavlja analizo, vrednotenje in pogoje za ohranjanje ter razvoj posebne prostorske enote z značilnimi naravovarstvenimi in kulturno zgodovinskimi vrednotami. Skupaj s posebnimi analizami o načrtovanih ali že izvajanih največkrat negativnih posegih v ta prostor so izhodišče za predlog strokovne utemeljitve pogojev za izdelavo kvalitetnih načrtov bodočega varstva in razvoja izbrane enote. V skladu z najnovejšo zakonodajo je kot nujna sestavina prostorskega načrta predlagana posebna oblika strokovnih osnov kot konservatorski načrt za prenovo. Podatki, analize in predlogi so predstavljeni grafično ter z navajanjem ustreznih virov in literature. Prispevek lahko ovrednotimo kot eno redkih in hkrati poglobljenih študij, ki metodično obravnavajo največkrat neustrezno reševanje problematike posegov v prostor, ki je sicer ovrednoten kot naravna in kulturna dediščina. Rezultati študije so pričakovani kot posebna spodbuda tako v povsem strokovnih krogih (celo kot vzorec za podobne primere) in tudi v dejanskem odzivu v realnem okolju. 1 - publikacija: 2 - publikacija: 3 - članek: Udin boršt - razvoj arhitekture Udin boršt - sanacija & prenova & konzervatorstvo Degradacija Udin boršta, največjega osamelega krasa v Sloveniji prof. dr. Peter Fister, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana KAZALO 1. UVOD .........001 - TIPOLOGIJA .........001 - RAZGLAS ......... 001 - SPECIFIČNEVARSTVENEUSMERITVE .........002 - USMERITVE ZA VAROVANJE PROSTORSKIH KVALITET .........002 2. OHRANJANJE NARAVE .........003 3. ZGODOVINA VARSTVA NA SLOVENSKEM .........003 4. OGROŽENOST NARAVE IN RAZLOGI ZANJO .........006 5. NAČELA PROSTORSKEGA RAZVOJA .........007 6. ZAKONODAJA .........007 - TEMELJNA IZHODIŠČA .........007 - PREDPISI EVROPSKE SKUPNOSTI .........008 - GLOBALNEMEDNARODNEKONVENCIJESPODROČJAVARSTVA NARAVE .........008 7. SOCIALNI MEHANIZMIVARSTVANARAVE .........009 8. NARAVNE VREDNOTE .........009 9. VRSTE NARAVNIH VREDNOT, KI JIH LAHKO ZASLEDIMO V UDIN BORŠTU .........009 - POVRŠINSKA GEOMORFOLOŠKA NARAVNA VREDNOTA .........009 - PODZEMELJSKA GEOMORFOLOŠKA NARAVNA VREDNOTA .........009 - GEOLOŠKANARAVNAVREDNOTA .........010 - HIDROLOŠKA NARAVNAVREDNOTA .........010 - BOTANIČNANARAVNAVREDNOTA .........010 - ZOOLOŠKANARAVNAVREDNOTA .........010 - EKOSISTEMSKANARAVNAVREDNOTA .........010 - DREVESNANARAVNAVREDNOTA .........010 - OBLIKOVANA NARAVNAVREDNOTA .........011 - KRAJINSKAVREDNOTA .........011 10. VZROKI OGROŽENOSTI KRAJINE .........011 11. DEJAVNIKI OGROŽANJA .........011 12. PREDLOGI VARSTVENIH UKREPOV .........012 13. NASPROTJA MED RAZLIČNIMI DEJAVNOSTMI IN RABAMI PROSTORA .........012 - KMETIJSTVO .........012 Ohranjanje narave .........012 Ohranjanje kulturnih vrednot .........013 - GOZDARSTVO .........013 Ohranjanje narave .........013 Ohranjanje kulturnih vrednot .........014 - VODNO GOSPODARSTVO .........014 Ohranjanje narave .........014 Ohranjanje kulturnih vrednot .........014 - POSELITEV .........014 Ohranjanje narave .........014 Ohranjanje kulturnih vrednot .........014 - TURIZEM IN REKREACIJA .........015 Ohranjanje narave .........015 Ohranjanje kulturnih vrednot .........015 - INFRASTRUKTURA .........015 Ohranjanje narave .........015 Ohranjanje kulturnih vrednot .........016 - PRIDOBIVANJE MINERALNIH SUROVIN IN ODLAGANJE MATERIALA .........016 Ohranjanje narave .........016 Ohranjanje kulturnih vrednot .........016 14. CILJI .........017 Cilji naravnih vrednot .........017 Cilji kulturnih vrednot .........017 15. SPLOŠNE USMERITVE IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE OHRANJANJA NARAVE IN VARSTVA KULTURNIH VREDNOT .........017 16. USMERITVE ZA DEJAVNOSTI NA OBMOČJIH NARAVNIH VREDNOT .........018 - GOZDARSTVO IN LOV .........018 - KMETIJSTVO .........019 - TURIZEM IN REKREACIJA .........019 - VODNO GOSPODARSTVO .........020 - INFRASTRUKTURA .........020 17. USMERITVE ZA DEJAVNOSTI NA OBMOČJIH KULTURNIH VREDNOT .........020 - KMETIJSTVO .........021 - GOZDARSTVO .........021 - VODNO GOSPODARSTVO .........021 - POSELITEV .........021 - TURIZEM IN REKREACIJA .........022 - INFRASTRUKTURA .........022 18. VLOGA ZAVAROVANEGA OBMOČJA PRI RAZVOJU .........023 19. INOVATIVNI UČNI PRISTOPI K POUČEVANJU IN UČENJU VSEBIN O ZAVAROVANIH OBMOČJIH .........023 20. MEDIJI IN INTERPRETACIJA NARAVE .........024 21. AVTOCESTNI ODSEK ČEZ UDIN BORŠT .........025 22. VAROVANO OBMOČJE IN ODLAGALIŠČA ODPADKOV .........026 23. PREDLOG .........031 a. UVRSTITEV UDIN BORŠTAV RAZREDIZJEMNIH KRAJIN b. DOLOČITEV GOZDNEGA KOMPLEKSA UDIN BORŠT V KATEGORIJO VAROVALNIH GOZDOV IN GOZDOV S POSEBNIM NAMENOM c. DOLOČITEV UPRAVLJALCAKRAJINE d. IZDELAVA PODROBNEGA NAČRTA UPRAVLJANJA KRAJINE e. INTERPRETACIJAZMEDIJI 24. POMEMBNEJŠI IZRAZI .........032 OHRANJANJE NARAVE .........032 BIOTSKA RAZNOVRSTNOST .........032 BIOKORIDOR .........032 OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI .........032 NARAVNEVREDNOTE .........032 HABITATNI TIP .........032 KULTURNADEDIŠČINA .........033 KULTURNEVREDNOTE .........033 KULTURNAKRAJINA .........033 VZDRŽEN PROSTORSKI RAZVOJ .........033 PREPOZNAVNOST KRAJINE .........034 IZJEMNA KRAJINA .........034 KRAJINA .........034 KRAJINSKA ENOTA .........034 KRAJINSKA IDENTITETA .........034 KRAJINSKE ZNAČILNOSTI .........034 KRAJINSKIVZOREC .........034 KRAJINSKAREGIJA .........034 MORFOLOŠKA ZNAČILNOST KRAJINE .........034 NARAVNAKRAJINA .........034 PREOBRAZBAKRAJINE .........034 RAZVOJ KRAJINE .........035 VARSTVO KRAJINE .........035 VPLIVINAKRAJINO .........035 PRILOGE - ODLOK O RAZGLASITVI SPOMINSKEGA PARKA UDIN BORŠT .........036 - UREDITVENI NAČRT ODLAGALIŠČA ODPADKOV TENETIŠE .........042 - POROČILO O MONITORINGU PODZEMNIH VOD ZA ODLAGALIŠČE NEVARNIH ODPADKOV TENETIŠE L.2004 .........058 - MONITORING-POVZETEKZALETO2004-2006 .........080 - ČRPALNI PREIZKUS PODTALNICE NA MLAKI (GLOBINA 42 M) .........086 - RAZLOGI PROTI IZGRADNJI REGIJSKEGA CENTRA ZA ODPADKE .........088 - RAZLOGI ZA SANACIJO IN ZAPRTJE ODLAGALIŠČA ODPADKOV TENETIŠE .........091 - STATUT DRUŠTVA ZA OHRANITEV UDIN BORŠTA .........097 - PROGRAMSKI CILJI DRUŠTVA ZA OHRANITEV UDIN BORŠTA .........107 - POBUDA ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI - veza: izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki .........108 - VLOGA VBRUSELJ .........120 - PRITOŽBA ZOPER ZAČASNO ODLOČBO NA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR .........122 - MEDIACIJA .........147 - SODNA PORAVNAVA .........154 KARTE CELOTNI PREGLED ČEZ CELO OBMOČJE UDIN BORŠTA 1. RELIEF 2. VIŠINSKE PLASTNICE 3. ORTOFOTO 4. DOM GOZDNIH, VODNIH IN JAMSKIH PREBIVALCEV 5. NARAVNEVREDNOTE 6. ZAVAROVANA OBMOČJA 7. NATURA 2000 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA 8. NARAVNE MEJE GOZDA IN PLASTNICE 9. TOPOGRAFIJA 10. RABATAL 11. KATASTERSKE OBČINE IN PARCELACIJA 12. MORFOLOFOLOGIJA 13. STAVBNAIN POSLOVNA ZEMLJIŠČA 14. ZAZNAVNA ANALIZA 15. PRENOVA&SANACIJA - ALEGORIJA NA OBLAČILA 16. KARTEVETRA KARTA OGROŽENOSTI SWOT ANALIZA KONZERVATORSKI NAČRT SPLOŠNE KARTE OBČINE KRANJ - KALIOPA 1. LEGENDA 2. VAROVANA OBMOČJA 3. PROSTORSKI UREDITVENI PLAN 4. GOSPODARSKAJAVNA INFRASTRUKTURA 5. KANALIZACIJA IN VODOVOD 6. CESTEINŽELEZNICA 7. ELEKTRIKA IN PLIN 8. PODROBNI PROSTORSKI PLAN - MLAKA ZAHOD 9. PODROBNI PROSTORSKI PLAN - MLAKA ZAHOD KARTE OBČINE NAKLO - PISO 1. VARSTVO NARAVE 2. KULTURNA DEDIŠČINA - 3 KARTE 3. LEGENDA NAMENSKE RABE IN OBMOČJA VAROVANJ TER OMEJITEV V PROSTORU 4. KARTA NAMENSKE RABE IN OBMOČJA VAROVANJ TER OMEJITEV V PROSTORU - 3 KARTE 5. NEPREMIČNINE-3 KARTE 6. PROMETNAINFRASTRUKTURA 7. KOMUNALNAINFRASTRUKTURA 8. ENERGETSKAINFRASTRUKTURA 9. ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE 10. HIDROGRAFIJA 11. POSLOVNI SUBJEKTI -ZAZIDALNASITUACIJA - NAČRT PARCELACIJA KARTE OBČINE TRŽIČ - PISO 1. VARSTVO NARAVE 2. KULTURNADEDIŠČINA 3. PROSTORSKI PLAN - RABA TAL 4. NEPREMIČNINE 5. CESTNO OMREŽJE 6. KOMUNALNAINFRASTRUKTURA 7. ENERGETSKAINFRASTRUKTURA 8. ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE 9. HIDROGRAFIJA 10. POSLOVNI SUBJEKTI Viri in literatura Zakon o varstvu kulturne dediščine Zakon o ohranjanju narave Zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor Zakon o varstvu okolja Zakon o gozdovih Zakon o kmetijskih zemljiščih Zakon o vodah Zakon o varstvu pozemnih vod Zakon o zaščiti živali Zakon o divjadi in lovstvu Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom Odlok o razglasitvi spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološko celoto urbanistične zasnove mesta Kranja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje (Tenetiše, Golnik ....) Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Reurbanizacija in prenova naselbin in arhitekture (metodologija načrtovanja) - Fister Peter Stanje in perspektiva krajinskih parkovv Sloveniji, Tina Mikuš Predstavitev zavarovanih območij v Sloveniji z vidika geografskega izobraževanja, Irma Gabrovšek Pomen zavarovanih območij v regionalnem razvoju Slovenije, Tomo Vugrin Ohranjanje narave in varstvo kulturnih vrednot ter prostorski razvoj Slovenije, Acer Novo Mesto d.o.o. Razgovor z ga.Renato Pamic - Zavod za varstvo kulturne dediščine Razgovor z ga. Saro Strajnar - Zavod za varstvo narave Vpogled v Strokovni predlog za zavarovanje Udin boršta-Tadeja Šubic Razgovor z ga.Ano Gradišar - Mestna občina Kranj Razgovor z dir.obč.uprave Naklo g.Drago Goričan http://gis.kaliopa.si/MOKranj/login.asp http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx http://www.geopedia.si/ http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso http://prostor.gov.si/emoneta/zk_parcele.jsp http://www.gu.gov.si/ http://www.mop.gov.si/ http://www.teledat.si/ 1. UVOD KAJINSKI PARK UDIN BORŠT PO IUCN SPADA V V.KATEGORIJO (to je območje, ki je zavarovano zaradi ohranitve krajine in rekreacije. Pri tej kategoriji je predmet varovanja krajina, ki je oblikovana s človekovo aktivnostjo. Interesi lokalne skupnosti v njej so upoštevani v taki meri, da bi se spremembe v sami lokalni skupnosti odrazile tudi v spremembah zavarovane krajine) ter obsega 17,25 km2 (od tega predstavlja površina Natura 2000 6,4 km2 in površina EPO 6,6 km2). V registru dediščine kulturne krajine se Udin boršt uvršča na trinajsto mesto z ESD 5146. TIPOLOGIJA. Po tipologiji se Udin boršt uvršča v zgodovinsko krajino. Za te krajine je značilna prisotnost fizičnih struktur, ki so nastale med dogajanji ali dogodki v preteklosti, in so pogosto nosilke asociativnih vrednosti. Najpogostejše značilnosti teh krajin so avtentične lokacije prizorišč, preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, različne grajene strukture, gradiva in konstrukcije, zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami ter spominska plastika, likovna oprema in različni spomeniki kot pomniki zgodovinskih dogodkov. GOZDOVI, pa tudi ostanki nekdanjih gozdov (krpe, gruče, posamična drevesa, živice) so ena najpomembnejših prvin krajinske zgradbe Udin boršta, ki pa so manj primerni za poselitev ali kmetijsko rabo. Predvsem sklenjena gozdna območja imajo zaradi slabe dostopnosti in visoke stopnje naravne ohranjenosti, pa tudi različnih oblik poselitve (arheologija) in zgodovinskih dogodkov pogosto velike simbolne pomene. Za Udin boršt pa so značilne tudi druge specifike povezane z naravno zgradbo in sicer: - posamične vegetacijske prvine, gruče - reliefni robovi (kraški rob, obrobje polja) - skalni robovi, vrtače, kraške jame - meandrirajoči vodotoki, mokrišča, naplavne ravnice, - linearne poteze vegetacije (obvodna vegetacija) RAZGLAS. Ta krajinski park sta leta 1985 razglasili občini Kraj in Tržič. Po tem, ko je se je v prvi seriji nastajanja novih občin od Kranja odcepila občina Naklo, se je ta krajinski park razdelil na tri občine. Ob pregledovanju evidenc, kjer sta bili za to območje zabeleženi dve letnici, se sklepa, da se je leta 2002 noveliral po ZON (1999) celotni akt o zavarovanju tega območja. Iz analize tega akta (Odlok o razglasitvi..., 2002) se ugotovi, da se je noveliral le tisti del krajinskega parka, ki spada v občino Naklo. Za ostali del krajinskega parka, ki spada v občini Kranj in Tržič, pa še vedno velja stari akt o zavarovanju iz leta 1985. Omenjeni odlokpa je občina Naklo sprejela leta 2002, ker je želela spominski in kulturni park Udin boršt na območju občine omejiti le na katastersko občino Vojvodin boršt I in II oziroma Pivko v tistem delu kjer je dejansko gozd. Na ostalih katasterskih občinah, ki mejijo na Udin boršt pa bi zavarovali samo tista zemljišča ali dele zemljišč, kjer se posamezna kulturna ali naravna dediščina nahaja. Odlok so kasneje razveljavili zaradi navodila iz ministrstva in dogovora z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je obljubil, da se bo odlok v celoti na območju vseh treh občin revidiral in posodobil z novimi dognanji, ter izoblikoval tako, da bo dejansko služil svojemu namenu in tudi lastnikom zemljišč, ki so pod varstvenim nadzorom (podatke posredoval: Drago Goričan dir.obč.uprave Naklo). SPECIFIČNE VARSTVENE USMERITVE. Ohranja se vse značilne reliefne oblike kot so jame, brezna, vrtače in druge obike, izvire in potoke in sledove poledenitve v naravnem stanju (melioracije in regulacije potokov naj se ne izvajajo), gozdna raba je v skladu z gozdnogospodarskim načrtom območja, nadelava gozdnih cest ni zaželena, nedovoljena odlagališča odpadkov se sanirajo. Možne so naslednje oblike rekreacije: pohodništvo, kolesarjenje, tek na smučeh. Niso zaželene gradnje objektov kot so stanovanjske hiše, športni objekti in naprave, gradnja cest in ostala komunalna infrastruktura. Možno je območje opremiti z učnimi potmi in obnoviti obstoječe in postaviti nove informativne table. USMERITVE ZAVAROVANJE PROSTORSKIH KVALITET NAVPLIVNIH OBMOČJIH - ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante, - ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, - ohranjati kozolce v njihovem razmerju do prostora in naselij, - ohranjati travniške sadovnjake ob robu naselij in večja ter pomembnejša drevesa - ohranjati živice, - poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine, - usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto, - pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine, ter omejevati ali preprečevati tiste, kijih načenjajo, - usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov, - preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih, - upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, vodnatost in čistost voda in vodni rob, - na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine S m SA ZAVAR O VAN A O BM O C JA stanje: detembirIC04 2. OHRANJANJENARAVE Ohranjanje narave in kulturnih vrednot je v nasprotju z drugimi dejavnostmi, ki oblikujejo krajino - kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo in izkoriščanje rudnin pa tudi poselitev in infrastruktura - predvsem varstvena dejavnost, ki značilno vpliva na prostor in praviloma nastopa kot omejitveni dejavnik. Uskladitev razvojnih in varovalnih interesov v prostoru je pogoj za uspešno uresničevanje ciljev ohranjanja narave in kulturnih vrednot, pa tudi za učinkovit gospodarski razvoj posameznih delov. Zato je že pri pripravi prostorskega plana, ki je v veljavni zakonodaji opredeljen kot kakovosten in obetaven ukrep za zagotavljanje varstva kulturnih vrednot in ohranjanja narave smotrno določiti prednostne naloge in iskati rešitve s prilagajanjem obsega načrtovanih varovanih območij in varstvenih režimov ali z dodatno utemeljitvijo varstvenih ciljev in usmeritvami za razvoj dejavnosti v prostoru, ki se bo prilagodil tem ciljem. 3. ZGODOVINA VARSTVA NA SLOVENSKEM Na ozemlju zdajšnje države ima varstvo narave dolgo tradicijo. Medtem ko prve zapiske zasledimo že davnega leta 1544, (naredil jih je Pietro Andrea Matioli), je pravo zanimanje za kranjsko deželo proti koncu 17 stol. zbudil Valvasor, koje leta 1689 obširneje opisal fenomen Cerkniškega jezera. Na kratko je opisal tudi nekatere druge redke naravne znamenitosti. Zavzeto naravoslovno raziskovanje se je od 18. stol. naprej neprekinjeno nadaljevalo. Pomembna raziskovalca takratne dobe sta bila Giovanni Antonio Scopoli in Balthasar Hacquet, kot višek takratnih raziskovanj pa štejemo opise prvega znanega jamskega hrošča na svetu ter Blagayevega volčina, ki sta jih napravila Ferdinand Schmidt leta 1832 oziroma Henrik Freyer leta 1838. Prva uspela naravovarstvena dejanja so bila izvedena že konec 19. stol. Leta 1892 je namreč gozdar in upravitelj roških gozdov kneza Auersperga inž. Leopold Hufnagel iz gospodarjenja izločil pragozdne ostanke v skupni površini 305 ha in s tem dejansko izvedel njihovo zavarovanje. To je bilo prvo zavarovano območje na Slovenskem - Rajhenavski pragozd. (Aljančič, 1995). Prvi z zakonom zavarovani rastlinski vrsti na Kranjskem in Štajerskem sta bili Blagayev volčin in planika. Zavarovali so ju leta 1898. (Aljančič, 1995) Kot prvi program varstva narave na slovenskih tleh šteje Spomenica, ki jo je 20. januarja leta 1920 takratni Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu. V njej so podpisniki zapisali svoje poglede na varstvo narave in načrte za njegovo izvajanje. (Hlad, 1995) Spomenica je bila leta 1920 objavljena v takratnem Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo. G LAS N11 \ Muzejskega društva za Slovenijo.-- Bulletin de 1'Association flu Musee tie Slovenia I .cinik , Antiee u B Pri rodosl ovni del. — CJasse des sci^n^s natulfelles. Zvezek Cahicr Lrrc-d.ll HcJIfiejim dr. Ovidon Siijovic. Izšlo 30. junijit im V Ljubljani, 1919—1920, Izdaja in zalaga Muzejsko društvo z» Slovenija Tisk JSfa rodne tiskarne" v LjiiWjani. Naslovnica Glasnika, v katerem je bila objavljena znamenita Spomenica Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Spomenica, Ki i o j c p redi nail odsek za varstva prirod« in p t i r ' J 11'[l spomenikov 21J, ) a.ji ua i ! a 1920. pokrajinski v 1 i (1 i z a Slovi; n i j □ v tr i ubij a n i. Skoraj yss kulturne države so uvidele potrebo ofiraiiltve prirodnlll spurns likov in so v ta namen uslajiovlle same ali pomagale ustanoviti i veEjlmi denarnim' prispevki sil s odstupj^n zenlji.^kiEt kompleksov pri red ova rs t vene parku (rezervati, Natiirschutzpirk^, k;er J živ a vs^ živalstvo in rastlinsft/n popolno varstvo, dalle ustvarile zakone za absolutno varstvo gotovih živali in rastlin, tipičnih za dotICne pok raj ms ali izpostavljenih Srilčeniu ter kotiCno neposredno all posredno po društvih rA varstvo prirode poučevalo ljudstvo, da se omeji zntlraiile tudi orlih živali in rastlin, k; jili zakon imenoma ne Sčili. Da je tudi v nnSI državi, ki pidlidaSt ostalim ©irio^sKtin državam Uko v flm Ističncm kaknr v ;nvnislii!ncm in ccnloSkcm osmi, mijna potreba v snakem smislu započeti resno ddo, oteti irtaustvensmu raziskovanju, kar s? ofctl d;i, je Msiin. ako se hočemo obraniti sicer opravičenemu očitku nekulturnosti in nt>-ppjmovanja važnosti prirod nega varstva. t namenom, koristiti znanslvu in obenem dvigniti ugled naše d rž j ve, se j s v področju MnztrislhCEa čruitva za Slnvfcnijd osnoval poseben odsek in varstvo prirode iti pri rodnih Spomenikov v Jugoslaviji, obstoj iz tiastednjili znati* si ven ikov in strokovnjakov; ^Imfl. ravnatelj dr. SfOfiistav Peak, sodni .ladsvefnfk Anton Rulovcc, profesor tv SEHCUR ji I J v, VZDOLZNI PREREZ AVTOCESTE PODTABOR - NAKLO In NAKLO - KRANJ VZHOD Naklo ■ Kranj vzhod S S B Dolžina avtocesnega odseka Naklo - Kranj je 8,7 km. Grajen je bil fazno - najprej kot dvopasovna avtocesta (1983-1985), kasneje pa razširjen v štiripasovnico v okviru Nacionalnega progama izgradnje avtocest (1998-2000). Danes je to štiripasovnica z vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil znaša 28,0 m: srednji ločilni pasje širok4,00 m, robna pasova 0,50 m, vozna in prehitevalna pasova 3,75 m, odstavna pasova 2,50 m, zunanja robna trakova 0,20 m in bankini 1,30 m. Najmanjši horizontalni radij je 1.600 m, najmanjši vertikalni radij 30.000 m, največji podolžni nagib pa znaša 1,59%. Avtocesta je projektirana za računsko hitrost 120 km/h. Na avtocestnem odseku Naklo - Kranj vzhod so bili v okviru dograditve dodatnih dveh pasov zgrajeni 4 premostitveni objekti: viadukt Rupovščica - za smer proti Jesenicam (dolžina 167,10 m); most čez Kokro - za smer proti Jesenicam (dolžina 50,60 m); 2 podvoza v skupni dolžini 14,00 m. Ostali podvozi in nadvozi so bili zgrajeni že leta 1985 v okviru izgradnje dvopasovne avtoceste. Ob dograditvi dvopasovne avtoceste v štiripasovno je bilo izkopano 362.000 m, za nasipe pa uporabljeno 187.000 m3 materialov. V okviru dograditve dodatnih dveh pasov je bilo na avtocestnem odseku Naklo - Kranj vzhod potrebno zgraditi priključek Kranj zahod, ki na avtocesto navezuje regionalno cesto Ljubljana - Kranj - Jesenice, 5 preusmeritev cest v skupni dolžini 1.127 m in križanji z rekama Rupovščica in Kokra. Zgrajeni so še kanalizacijski vodi na območju Britofa in Kokrice, protihrupna zaščita v skupni dolžini 3.250 m, dograjen je sistem klica v sili ter urejena odvodnja padavinskih in meteornih voda. 22. VAROVANO OBMOČJE IN ODLAGALIŠČA ODPADKOV Prekomerna rast prebivalstva, industrializacija, urbanizacija ter razsipna poraba naravnih virov so povzročitelji obremenjevanja planetnega okolja in pokrajinskih ekosistemov. In odpadek je vsaka tista snov, ki nam v danem trenutku več koristno ne služi in bi se jo zato radi znebili. To je najsplošnejša definicija odpadka, ki pa pomeni, da je odpadek vse tisto česardanes ne znamo ali še nismo pripravljeni ponovno oziroma energetsko izkoriščati. Ravnanje z odpadki je odsev kulturne ravni posameznika in družbe. Obstaja veliko alternativ za obdelavo odpadkov, ki pa so vse povezane s stroški. Zato bi se vsi morali zavedati tega, da pridelamo čim manjše količine odpadkov. »Najboljši odpadekje tisti, ki sploh ni nastal« Zato je potrebno, da se zmanjša obremenjevanje okolja in da se koristno uporabi čim več surovin in energije. Glavni razlogi pa so vedno bolj pereči problemi zaradi odpadkov: - Voluminoznost (prostornost) - Higienske nevarnosti: bakteriološka, nevarne snovi za človeka, rastline, živali,okolje - Mehanske nestabilnosti odlagališč - Možnosti vžiga in eksplozije (metan, CO) - Izpiranje na poplavnih območjih in v deževnem času (topne soli, minerali, org.snovi, toksične snovi, hranljive snovi...) - Kopičenje škodljivih sestavin v organizmih - Uničevanje favne in flore na neposredni lokaciji in v širši okolici - Degradacija površin in omejevanje urbanističnega načrtovanja - Prenos preko živali in insektov v širšo okolico Poplavljeno območje september 2007 Prikaz lege smetiščne deponije Tenetiše (4,7 ha) v odnosu na vrednote: NARAVNA VREDNOTA: OSAMELI KRAS tj uu - X$NVATLAS-Prijava ^Naravavarstveni atlas a - T Page ■*■ Tools ' 1 sil Naravne vrednote - - območja A EVIDENČNA ŠTEVILKA: 1878 IME NARAVNE VREDNOTE: Udin boršt - osameli kras J KRATKA O ZNAKA i Osameli kras na konglomeratu savskih teras v Udin Borštu ZVRST: geomorf, (ekos, geomorfp, hidr, geol) POMEN i državni POVRŠINA [Ha]: 1751,008 V jvni naravovarstveni atlas - testna različica | Naravne vrednote - območja □ c-iavni | | lokalni | ^ |Naravne vrednote - točke □ b kalni občina ulica, hišna števika Jtenetise zemljepisno ime D48 (y,x) ali WGS84 (Ion,lat) " -1-[ H £ / uSKSi c) MOP-ARSO; vir podatkov: MOP-ARSO. MOP-GURS (podatki so informativni; l K m mmm W9fa . Ife ¥ M tis tik. Wt/tei mmim mmm \\ \\ _m E — 200 m & MOP-ARSO izvedba: (g realis d.o lan: 14.34244 V: 449702 lat: 46.28711 X: 127210 NARAVNA VREDNOTA: ZELINJSKI POTOK & * I □□ " ;^NVATLA5-Prijava [0 Naravavarstveni atlas X 1 Si EVIDENČNA ŠTEVILKA: 5283 IME NARAVNE VREDNOTE: KRATKA OZNAKA: Zelinjski potok - dolina delu Udin boršta ZVRST: geomorf, hidr POMEN: lokalni POVRŠINA [Ha]: 63,955 V ivni naravovarstveni atlas - testna različica 1| Naravne vrednote - območja I cržavni b kalni | ^ |Naravne vrednote - točke □ lokalni □ c-zavnl občina | KRANJ ulica, hišna števika |t€n€tiŠ€ zemljepisno ime D48 (y,x) ali WGS84 (Ion,lat) I-1-[ .'S*. m M- SH mfSaa/Tr-- ■ n tece po t robu pare. št 279/1 do S vogala pare. št. 279/8, kjer zavije proti Z do vogala pare. št 279/4, kjer poteka po J robu pare. št 283/3 do SZ vogala pare. št 279/4 na katastrski meji med k. o, Naklo in k. o. Strahinj, na vogalu zavije proti S in teče po katastrski meji do zemljišča paro. št 282, kjer pride v novo k. o. na SZ vogalu pare. St. 282. v, K. o. Strahinj Meja poteka po meji med k. o. Strahinj in k. o. Naklo do J vogala zemljišča pare. St 649 in teče naprej proti S po Z robu pare. št 649 do Z vogala zemljišča pare. št. 648/2, kjer zavije proti Z in teče po J robu zemljišča pare. št 648/2 do JZ vogala pare. Št 648/2, kjer zavije proti S in teče ob Z robu pare. št. 648/2, do JZ vogala pare. St. 648/1, kjer zavije proti Z, prečka zemljišče pare. št 700 do vogala pare. št. 647/7 in teče po JZ robu pare. št 647/7 proti SZ vogalu pare. št 647/7, kjer zavije proti Z in teče do V vogala zemljišča pare. št. 621 po katastrski meji k. o. Strahinj in k. o. Vojvodin boršt Meja poteka naprej po JV robu pare. št. 621 in 622/1 do J vogala zemljišča pare. št 622/1, kjer zanje proti S in poteka po S robu zemljišča pare. St 699 do JZ vogala zemljiSča pare. št 620, kjer zavije proti S in teče po Z robu zemljišča pare. št 620 in 601. Meja poteka po potoku od JZ vogala pare. št 620 do S vogala zemljišča pare. St, 611/2. Meja prečka zemljišče pare. št. 698 in nadaljuje po SZ robovih pare, št 604, 605, 611/1, 611/2. Pri S vogalu zeihljišča pare. St 611/2 poteka meja naprej proti S po Z robu pare. Št. 610/2 in 610/1, nato zavije po katastrski meji med k. o, Strahinj in k. o. Vojvodin boršt do S vogala zemljiSča pare. št 669/1 in poteka po J robu pare. St 669/1 proti SZ do vogala zemljišča pare. št 134, kjer zavije proti SZ, prečka pare. št. 69/13 in teče po J in Z robu pare. Št 69/12 do S vogala pare. št 69/12, kjer zavije proti Z in teče po JZ ro"bu pare. St 177/1 do SV vogala pare. št 67, kjer zavije proti Z in teče po J robu pare. St 68/4 in teče po J robu pare. št 179/2,179/3 pri SZ vogalu pare. Št 68/2 zavije proti J in JV vogalu pare. St 65 zavije proti Z in poteka vseskozi.po J robu pare. št. 65 in JZ robu pare. št 192/1, do SV vogala pare. št 192/7, kjer zavije proti Z in poteka po J robu pare. št 192/1, prečka pare. št. 671 in nadaljuje po Z robu pare. št 671 do JV vogala pare. št. 193/3, kjer zavije proti Z po južnem robu pare. St 193/3, nadaljuje po V in J robu pare. št 194/2 in nadaljuje proti Z po J robovih pare. št. 194/1, 215, 213, 212, 210, 209, 208, in pri JZ vogalu pare. št 208 zavije proti S; kjer teče po Z robu pare. št. 208 in potoku do SV vogala pare. št 200, kjer meja prestopi katastrsko mejo k. o. Strahinj in k. o. Duplje. K. o. Duplje Meja se nadaljuje po JV robu pare, št 1048/3 do njenega J roba, kjer zavije proti S in poteka po V robu pare. Št 1080 do pare. št 1079, kjer teče po njenem V robu proti S do JZ vogala pare. št 2/6, zavije proti V in teče po J robu pare. št 2/6, 2, 2/2, 2/1, kjer pri JV vogalu pare. št 2/1 zavije proti S in pri J vogalu pare. št 5/2 zavije proti V in nadaljuje po V robu pare. St 6, prečka pri SV vogalu pare. Št 6, pare. št 1074 in teče po JZ robu pare. št 7 in pri JZ vogalu pare. št 65 zavije proti S in teče po Z robu pare. št 65, 142/2, 140/1 in pri S vogalu pare. St 67 zavije proti Z in teče po J robu pare. št 1074 do SV vogala pare. št 51/1, kjer zavije proti J po V robu pare. št. 1077 do J vogala pare. št 51/2, zavije proti Z in teče po Z robu pare. št 51/2 do SZ vogala iste parcele, kjer zavije proti Z in teče po J robu pare. št 1074 do S vogala pare. Št 131, kjer zavije proti Z in naprej poteka po J, Z in S robu pare. Št 197 do SV vogala iste parcele, kjer prečke pare, št. 1074 proti V in na Z robu pare. št 175 zavije proti S in naprej teče po V robu pare. St 1074 do V vogala pare. št. 181, kjer teče proti S po Z robovih pare. št. 181, 182 prečka pare. št 211, 214/1, 215 in teče naprej po Z robu pare. št. 219, 224, 225 in 230. 231, 267 pri S vogalu pare. št. 268 zavije proti Z in poteka po J robu pare. št 1100,1099/1 pri SZ vogalu pare. št 269 zavije proti J in teče po V in J ter Z robu pare. St 1099/1, na Z robu iste pare. št meja zavije proti S in teče po V robu pare. št 278 in pri S vogalu iste pare. št teče naprej proti S po Z robu pare. St 294/1 do SZ vogala pare. St, 294/1, kjer zavije proti V in nadaljuje do katastrske meje med k. o. Duplje in k. o. Vojvodin boršt 11. in meja poteka po njej proti S do S vogala pare. št. 306. K. o. Vojvodin boršt II. Meja se nadaljuje po katastrski meji med k. o. Žiganja vas in k. o. Vojvodin boršt Meja poteka po Z robu pare. št. 235, na S vogalu iste parcele zavije proti V in poteka po S robu pare. St 545, 544,543, zavije pri S vogalu pare. St 542/2 proti S in poteka po Z in SZ robovih pare. št 542/2, 542/1, 541, 540, 535, 534, 533, 532, 531, 530 do katastrske meje k. o. Žiganja vas na SZ vogalu pare. št 530 in teče naprej po k. o. Žiganja vas. K. o. Žiganja vas Meja se nadaljuje po katastrski meji med k. o. Žiganja vas k. o. Vojvodin boršt II. od JV vogala pare. St 115/1 do S vogala pare. St 82/1, kjer prečka pare. št. 631 in teče po V robu pare. št 36 do S vogala iste parcele, kjer zavije proti Z in poteka po J robu pare. št 33/1, 41/5 do J vogala pare. St. 41/4, kjer zavije proti S in poteka po Z robu pare. št. 41/4, 52, 53, 47/5 proti S in pri SZ vogaiu pare. St. 47/5 zavije proti Z do JZ vogala pare, St. 48/3, kjer zavije proti S in teče po robu pare. Št 48/3, 47/4, 47/3,48/2 in na SZ vogalu pare. št 48/2 zavije proti V do JZ vogala pare. št 48/5, kjer teče naprej proti S po Z robu pare, št. 48/5, 42/1, 46, 24, 342/4, 342/1, 342/3, 342/2, do S vogala pare. St, 342/2, kjer zavije proti JV in teče po J robu pare, St. 352 do J vogala pare. St 352, kjer zavije proti J in teče po JV robu pare. Št 361/1 in naprej po V in S robu pare. št 354 do JZ vogala pare. Št. 433, kjer zavije proti S in teče po robu pare. št 361/1 do V vogala, kjer zavije proti Z in teče po J robu pare. št 368 do IZ vogala iste parcele, kjer zavije proti S in teče po Z robu pare. št. 368, 434, 440, 441, 429 in nadaljuje po V robu pare. št 456 do SV vogala iste parcele, kjer zavije proti Z in teče po S in Z robu pare. št. 45B do J vogala pare. St 457, kjer zavije proti SZ in teče po JZ in Z robu pare. št. 457, nato po SZ robu pare. št 424 do JV roba pare. št. 423/1, kjer zavije proti severu in teče po Z robu pare. št 425, 422, 420/2, 420/1, prečka pare. št 615 in ob robu pare. št 535 zavije proti V do JZ vogala pare. št. 537, kjer zavije proti S in nadaljuje do SZ vogala pare, St 537, kjer zavije proti V in teče po S robu pare. St. 537, 538, 539 do katastrske meje k. o. Žiganja vas in k. o. Križe, K. o. Križe Meja poteka od SZ vogala paro. št 129/1, se nadaljuje po S robu paro. št. 129/1, 129/3 in teče naprej po SZ robu pare. št, 128/1 do SZ vogala pare. St. 128/1, kjer zavije in teče po S robu pare. št. 128/1 in 128/2 do katastrske meje k. o. Križe in k, o, Senično. K- o. Senično Meja se nadaljuje po J robu pare. št 869/1 do potoka na S vogalu pare. št. 30/4, kjer zavije proti J in teče po V robu pare. št. 37/2, prečka pare. št 869/2 in se nadaljuje po V robu pare št 361 do JV vogala, kjer zavije proti Z do pare. št 908 in teče po V robu pare, št. 908 do pare. št. 907, kjer zavije po njenem J robu do SZ vogala pare, št 386, kjer zavije do Z, JZ in J robu pare, št 386, 387/2 do pare. št. 907, katero prečka in teče proti JV po njenem SV robu do pare. ŠL 906 in jo prečka, zavije proti J in teče po V robu pare. št 906 . do S robu pare. St 905 in teče naprej po 2 robu pare. St 905, prečka pare. St. 900 in teče naprej po njenem J robu do katastrske meje. K. o, Golnik Meja prečka pare. št. 460 in teče proti V po J robu pare, št 158 do S vogala pare. št. 421, kjer zanje proti J po Z robu pare. St. 421 do vogala pare. Št 429, kjer zavije in prečka pare. št. 461, proti V in teče po J robu pare. št. 429, 425 do JV vogala pare. št. 425, kjer zavije proti J in teče po Z robu pare. št. 158 do skrajno SZ roba pare. St. 305/1, kjer prečka pare. št 158 in poteka proti S po V robu pare. št. 305/1, in seka pare. Št 306 med SZ vogalom pare. št 305/1, J vogalom pare. št 310, prečka pare. št 457 in teče naprej proti S po Z robu pare. St 311, 313 do JV vogala pare. št. 454 in se pri JZ vogalu te parcele obrne proti S, nato ti i po Z robu do vog. 316 in teče po Z robu parc. St. 316 in 295 do SZ vogala parc. št. 454, parc. 3t. 295. Naprej teče po Z roba pare. St. 454 in jo prečka pri S vogalu pare. St. 295. Meja zavi-* je proti JV iti teče po J in V robu parc. St 294 do SZ vogala pare. St. 299/3, kjer zavije proti j -V in poteka po S robu pare. St. 299/3 do SV vogala pare. St. 299/3, kjer zavije proti J do parc. št, 299/2, kjer zavije proti V in poteka po S robu parc. št. 299/2, 285/1, prečka pare, št. 286/1 _ in 201 v SV vogalu pare. št. 285/1. zavije proti S in poteka po V robu pare. St. 281 do parc. št 452, kjer zavije proti V in poteka po J robu parc. št. 452 do katastrske meje med k. o. Golnik in k. o. Goriče. K. o. Goriče Meja prečka pare. št. 748 na SZ vogalu parc, št. 606 in teče proti Z po JZ robu parc. št 724/3 do SV vogala parc. št. 727, kjer zavije proti Z in poteka po S robu parc. št 727 do SV vogala parc. št. 541, kjer prečka parc. št 727 pri SZ vogalu pare. št. 540, kjer zavije proti J in teče po Z robu parc. št. 540, 538/2. 534, do S vogala parc. št. 528/1, kjer zavije proti SZ in teče po S robu parc. št. 528/1, 528/2, 527, 553, do Z vogala parc. St 553, kjer seka pare. št. 554 med Z vogaloma parc. Št 553 in JV vogalom parc. št. 556, nato poteka proti JZ po SZ robu pare. St. 456, 447, do Z vogala pare, št 447, kjer zavije proti JV po robu parc. št 447 do Z vogala parc. št. 448, kjer zaviie proti Z in teče po S robovih parc, št. 452, 450, 449, 407, 408, 741 do SZ vogala parc. št. 741, kjer zavije proti JV in teče po Z robu parc. št 741 in se nadaljuje po JZ robu pare. št. 741 do SV vogala parc, št. 399/2, kjer prečka parc, št 741 proti S in seka J vogal parc. št. 405/1 v izmeri 4 m*, prečka pare. št. 738, 746, zavije proti JZ in teče po JV robu pare. št. 740 do S roba parc. št. 384, kjer zavije proti JV in poteka po JZ robu parc. št 739 do parc, št. 724/1, kjer zavije proti J in poteka po Z robu parc. št. 724/1 do katastrske meje k. o. Goriče in k. o. Tenetiše. K. o. Tenetiše Meja teče proti J po Z robu pare. št. 435 do 5 vogala pare. St. 424, kjer zavije proti JV po S stTani pare. St. 424 (potok) do pare. št. 425, kjer zavije proti JZ po SZ robu parc, št 425, jo prečka pri SZ vogalu pare. St 281/7, kjer teče po Z robu te parcele proti J: do pare. St 424 in teče po njenem Z robu proti J, do katastrske meje k. o. Tenetiše in k. o. Kokrica. K. o. Kokrica Meja poteka do JZ vogala pare. št. 1131/1, kjer se obrne proti V in teče po J robu parc. št, 1131/1 do JV vogala pare, št. 415, kjer zavije proti Z do J robu pare. Št. 415 do katastrske meje Vojvodin boršt. K. o. Vojvodin borSt I. Od katastrske meje Vojvodin boršt in k. o. Kokrica poteka meja po J robu pare. št. 147 proti JZ do parc. št 1241, katero prečka in teče po J robu parc. št. 146/2, 146/1 do JZ vogala parc. št. 146/7, kjer zavije proti J po V robu pare. št. 138/2, kjer zavije pri JV vogalu parc. št 139/2 proti Z in teče po J robu parc. St 139/2, 139/1, 134, 133, 126, 125, 120, 119, 114. 113, 108, 107, 104, 103, 98, 97 in istočasno po katastrski meji med k. o. Vojvodin boršt in k. o. Kokrica. K o. Kokrica Meja poteka po S robu katastrske meje med k. o. Kokrica in k. o. Vojvodin boršt I. do SZ vogala parc. St 367 pa do SZ vogala pare, št 394, kjer zavije proti J in poteka po Z robu parc. št. 394 do katastrske meje k. o. Kranj, kjer se meja spominskega parka sklene z mejo v k. o. Kranj, Meja spominskega parka in lokacije posameznih zgodovinskih in kulturnih spomenikov ter naravnih znamenitosti so vrisane v topografskem načrtu v merilu 1:5000 (TTN-5) in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 (PKN-5), ki sta sestavni del tega odloka. Spominski park, zgodovinski in kulturni spomeniki ter naravne znamenitosti se označijo. Oznaka vsebuje tudi navedbo lastnosti, zaradi katerih so bili razglašeni za spomenik oziroma znamenitosti. 4. člen Za spominski park kot celoto velja varstveni režim, ki zagotavlja ohranitev gozdne in kulturne krajine, lastnikom zemljišč pa omogoča gospodarjenje z gozdovi in kmetijskimi obdelovalnimi površinami. Dejavnost gospodarjenja z gozdovi je dovoljena po določilih potrjenih gozdnogospodarskih načrtov in obsega: — trajnost gozdov in trajnost gozdne proizvodnje ter donosov tako, da se vzdržujejo in krepijo vse funkcije gozdov, — enostavno gozdno biološko reprodukcijo, gojenje in varstvo gozdov, — načrtno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami, — strokovne osnove za usklajevanje vseh dejavnosti v gozdnatem prostoru in — posek, spravilo in prevoz lesa s sodobno gozdarsko mehanizacijo. V spominskem parku je prepovedano: 1. vnašati nesamonikle gozdne rastlinske vrste, 2. vnašati vrste divjadi in druge prostoživeče živalske vrste, ki niso značilne za to območje, 3. vnašati v vodotoke vrste rib in živali, ki niso značilne za to območje, 4. uničevati ali poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali zadržujejo in razmnožujejo, 5. izpušča ti onesnažene vode ali odlagati trde odpadke in smeti na bregove in v struge potokov, 6. odpirati in izkoriščati glinokope, komunalno in drugače.posegati v prostor, kar bi nasprotovalo ohranitvi naravnih znamenitosti, kulturnih in drugih vrednot, 7. graditi počitniške hišice, 8. graditi stanovanjske objekte, razen nadomestnih stavb ter objektov in naprav v skladu z veljavno plansko in izvedbeno prostorsko dokumentacijo, 9. po opravljenih gradbenih delih puščati neutrjene ipo višine neoze le njene, 10. postavljati ograje, ki niso značilne za to območje, 11. sežigati odpadke in druge materiale na prostem, razen lesnih in drugih rastlinskih odpadkov, 12. uporabljati gozdne ceste za javni promet razen za potrebe dovoljenih dejavnosti v spominskem parku in v primeru, ko je to posebej dovoljeno in označeno, 13. parkirati motoma vozila zunaj za to določenih mest razen za potrebe dovoljenih dejavnosti v spominskem parku, 14. kuriti ogenj in pripravljati žerjavico, razen na mestih, ki so za to določena, 15. postavljati reklame ali napise, ki bi pokrivali značilne poglede in razglede na spomenike (dovoljeno je začasno postavljanje reklam ali napisov ob prireditvah s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju) in 16. presegati raven hrupa, ki je 45 dB (A) razen v naseljih in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v spominskem parku. 5. Člen Iz varstvenega režima, določenega v 4. členu tega odloka, sta izvzeti naslednji območji: t. Območje, na katerem je urejeno odlagališče smeti in ki obsega parcele št 111, 112, 116, 117, 122, 123, 128, 129, 130, 136, 137/1, 137/2, 176, 179, 180. 181, 182, 183, 184, 185, 166/2, 188/3, 187. 188/2, 197, 198, 199, 200, 201, 202, 204, 1234, 1240, 1241, vse k. o. Vojvodin boršt I. Na navedenih parcelah je dovoljena izgradnja objektov, potrebnih z;: varno in ekološko neoporečno odlaganje odpadkov. Rezervne površine za možno širjenje odlagališča odpadkov po letu 1990 so na naslednjih parcelah: 57, 58, 50, 64, 65, 68, 69, 74, 75, 76, 79, 80, 81, 82, 85, 86. 90. 91, 94, 95, 100, 101, 105, 106, 177, 178. 303/1, 303/2, 304/1, 304/2, 304/3, 304/4, 304/5 in 304/6 vse k. o. Vojvodin boršt I. 2. Območje rezervata za posebne namene. Iz varstvenega režima določenega v 3. točki 4. člena odloka je izvzeto območje ribnika na Farškem potoku z zadrževalnikom na Želi n skem potoku, ki obsega naslednje parcele: 305/8, 306/2, 306/3, 306/4, 306/5, 306/1 in 422 vse k. o. Vojvodin boršt I. 6. člen V spominskem parku so deli kulturne dediščine, ki imajo posebno zgodovinsko in kulturno vrednost razglašeni kot zgodovinski spomeniki: Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Kat. občina Št zemlj,-knj. vi. Imetnik spomenika oz. imetnik pravice upravljanja Varstveni režim 1 2 3 4 5 6 7 1. Sleme pri Seničnem kraj, kjer je bil 22.7.1941 sprejet sklep o pričetku upora v kranjskem okrožju 128/1 Križe 465 Rozman Marija, Križe 75 L 2. Cegelnica, ob hiši St. 16 spominsko obeležje ustanovitvi Kranjske čete 26. 7.1941 621 Strahinj 246 Ažman Ignac, Naklo, Cvetlična ulica 4 I. 3. Cegelnica št. 16 hiša s spora, ploščo prvoborcema Fistru in Rejcu 618 619 Strahinj Strahinj 109 405 Kimovec Francka in Fister Anton, Cegelnica št 16 n. 4. Kapnik partizansko taborišče v letih 1941 in 1942 527 526 523 Vojvodin boršt I. Vojvodin boršt I. Vojvodin boršt I. 495 101 532 M ar kič Lovro, Strahinj 70 Grašič Pavel, Strahinj 65 Sušnik Lovro, Amalija, Strahinj 30 i. 5. Udin boršt nad Lete niča mi taborišče Kokrške čete v marcu in aprilu 1942 1017 Vojvodin boršt I. 78 GG Kranj i. 6. Letenice, sredi naselja s pom. obeležje padlim borcem Kokrške čete 405/1 Goriče 54 Alojz Logar, Goriče 19 i. 38 Oznaka Spomeniška lastnost Pare. št Kat občina St zemlj.-knj. vi. Imetnik spomenika oz. imetnik pravice upravljanja Varstveni režim 1 2 3 4 5 6 7 7. Udin boršt, Mala rostoka kraj počivališča in prvega spopada borcev 2. bataljona Kokrškega odreda 13. 9. 1942 108 109 110. 111 Vojvodin boršt L Vojvodin boršt I. Vojvodin boršt I. 322 258 162 Skofic Edvard, Kokrica 11, Pokopališka 8, Fende Janez, ml. Primskovo 31, Jagodic Viktor, Helena, Helena ml., Pavla, Ilovka 8 I. 8. Udin boršt, Težičev hrib kraj spopada borcev 2 batalj. Kokrškega odreda 14/9-1942, v katerem je padlo 6 borcev 521/2 "Vojvodin boršt 1. 737 KS Naklo I. 8. Strahinj, ob robu Udinega boršta grobišče borcev 2. bat Kokrškega odreda 179/2 Strahinj 466 KS Naklo L 10. Udin boršt, pri Globoki dolini obveščevalna točka Poljana, kjer je padel obveščevalec Peter Zupan 43/2 Vojvodin boršt I. 739 KS Naklo I. 11. Udin boršt, nad Kamnjekom zadnji spopad borcev 2. bataljona Kokrškega odreda 14/9-1942, v katerem je padlo 13 borcev 1080/2 Vojvodin boršt I. 738 KS Goriče L 12. Udin boršt na Pečicah grob borca Ivana šparovca 258/2 Pivka 270 KS Naklo I. 13. Strahinj St. 37 hiša s spominsko ploščo NH Katarini in Rudiju Mede 79 Strahinj 252 Mede Fani, Strahinj 76 11. t ' 7. člen V spominskem parku so deli kulturne dediščine, ki imajo kulturno, zgodovinsko, znanstveno in estetsko vrednost, razglašeni kot umetnostni spomeniki: Oznaka Spomeniška lastnost Pare. št Kat občina St. zemlj.* knj. vL Imetnik spomenika oz. imetnik pravice upravljanja Varstveni režim 1 2 3 4 5 6 7 14. P. c. sv. Mihaela, Zg. Duplje barokizirana gotska cerkvena stavba z renesančno opremo 291 Duplje 165 Rimokat župnij stvo, Križe 1. 15. Znamenje pri hiši C. 26. julija 63 v Naklem baročna kapelica zaprtega tipa 234 Pivka 152 Semrov Marija, Rovte pri Logatcu 95 II. 16. Znamenje v Sp. Dupljah baročna kapelica odprtega tipa 1074 Duplje S 002 II. 17. Dupljanski ali Vojvodov grad, Sp. Duplje 36 barokiziran renesančni dvorec z ohranjenimi arh. elem. od 16. do 18. stol. m poslikavo 51/1 — st zemlj 51/2 Duplje 124 Mauser Dušan in Matjaž, Ljubljana, Ge str i nova št. 5 I. 8. člen V spominskem parku so deli kulturne dediščine, Id imajo kulturno, zgodovinsko, znanstveno in estetsko vrednost, razglašeni kot etnološki spomeniki: Oznaka Spomeniška lastnost Paic. St Kat občina Št zemlj -knj. vl. Imetnik spomenika oz. imetnik pravice upravljanja Varstveni režim 1 2 3 4 5 6 7 18. Naklo, C. 26. julija 63 baročna, nadstropna, zidana stan, stavba z ohranjenimi arh. elementi 13 Pivka 25 Ovsenik Neža in Ana, C. 26. julija št. 63 n. 19. Sp. Duplje št 6 baročna nadstropna zidana stan. stavba z ohranjeno poslikavo in arh. elementi 197 Duplje 132 Štular Franc. Sp. Duplje št. 101 20. Sp. Duplje št 42 lesena, deloma zidana pritlična stan. stavba 90/1 st zemlj. Duplje 34 Resman Marija, Sp. Duplje 98 II. 21. Sp. Duplje št 47 pritlična, lesena stanovanjska stavba z gospodarskim poslopjem iz 2/2 18, stol. 73 Duplje 38 Čeroivec Marija, Sp. Duplje št. 47 I. , 9. Člen Za zgodovinske, umetnostne in etnološke "spomenike iz 6., 7. in 8. člena veljata: *- — varstveni režim I. stopnje, po katerem je potrebno varovati spomenik v celoti ter zagotavljati njegovo neokrnjenost in izvirnost. Dovoljena dejavnost mora služiti potrebam ■ varstva in po potrebi konserviranju in resta-vriranju spomenika. Za vsak poseg na spo- meniku je potrebno pridobiti dovoljenje s pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba in — varstveni režim II. stopnje, po katerem je potrebno varovati neokrnjene in izvirne najpomembnejše spomeniške iastnosti. Dejavnost v okviru spomenika mora biti v skladu s spomeniškim značajem spomenika. Za vsak poseg je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne spomeniške službe. 10. člen V spominskem parku so deli kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, zgodovinsko, znanstveno in estetsko vrednost, razglašeni kot arheološki spomeniki: Oznaka Spomeniška lastnost Pare. Št Kat občina Imetnik spomenika oz. - j" imetnik pravice upravljanja Varstveni režim 22. Gradišče na Stuclju nad Pivko 23. Arhovo gradišče nad Zg. Dupljami 24. KlemenČevo gradišče pri Letenicah arheološki teren poznoantične-zgodnje-srednjeveške utrjene naselbine 240 241/1 242/1 243 244 245 246 241/2 242/2 arheološka lokali teta zgodnje srednjeveške utrjene naselbine Pivka Pivka Pivka Pivka Pivka Pivka Pivka Pivka Pivka 294/1 Duplje arheološka lokaliteta zgodnjesrednjeveške utrjene naselbine 364 Goriče 7 Zupan Marija, Pivka 23 4 Gašperin Janko, Pivka 27 13 Sodnik Jožefa, Pivka 0 3 Zibert Alojzija, Pivka 20 2 Zelnik Valentin, Pivka 18 12 Pavlin Janez. Pivka 13 15 Jenko Janez, Pivka 3 254 Komunalno podjetje Vodovod Kranj 254 Komunalno podjetje Vodovod Kranj 189 250 Mali Franc, Zg. Duplje 42 II. Zaplotnik Alojz, Lete nice 16 I. 11. člen Za arheološke spomenike iz 10. Člena veljata: — varstveni režim I. stopnje, po katerem je potrebno varovati vse spomeniške sestavine v neokrnjeni in izvirni obliki. Vsi posegi na spomeniku se morajo podrejati spomeniški pričevalnosti, kakršenkoli poseg pa je mo- goč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba. — Varstveni režim II. stopnje, po katerem je potrebno varovati vse pomembnejše spomeniške sestavine, predhodno sistematično raziskati arheološki spomenik in po potrebi ohraniti posamezne nepremične sesta- vine ter za vsak poseg pridobiti dovoljenje pristojne spomeniške službe. 12, člen V spominskem parku so razglašene naslednje naravne znamenitosti, ki so po svoji namembnosti in pomenu naravni spomeniki: Oznaka Spomeniška lastnost Pare. št Kat občina St zemlj.-knj. vL Imetnik spomenika oz. imetnik pravice upravljanja Varstveni režim 1 2 3 4 5 6 7 25. Gozdni rezervat Kriva jelka v Ud i ne m borštu pragozd 349,350, 351,352, 353, 370, 371,372, 373,374 Vojvodin boršt IL t 153 GG Kranj za gozdne rezerv. 28. Udin boršt, ob stari cesti Kokrica—Naklo kvalitetna drevesa rdečega bora (Pinus silvestris) — semenski sestoj 610 611 Kranj 811 Jagodic Helena in sol. za dendrolo-ŠkeNZ 27. Velika Lebinica kraška jama, dolga okr. 400 m, s podz. izvirom 610/1 Strah in j 228 Feijanc Viktor, Marjan in Terezija, Strahinj 16 za podz. geomor. NZ 28. Zijalka v Sp. Dupljah kraška zijalka s premerom okr. 10 m in izvirom 142 Duplje 41 Leben Jože, Sp. Duplje 56 za podz. geomorf. NZ 29. Arneševa luknja v Sp. Dupljah kraška jama z izvirom, dvema dvoranam s kapniki, dolga od 500 do 800 m 142 Duplje 41 Leben Jote, Sp. Duplje 58 za podz. geomorf. NZ 30. Arhovo ali Dacarjevo brezno nad Zg. Dupljami kraško brezno z 2—3 m širokim vhodom 72 Vojvodin boršt II. 217 Grašič Francka, Sp. Duplje 70 za podz. geomorf. NZ 31. Hišarjevo brezno kraško brezno z 1,5 m širokim vhodom 119 Vojvodin boršt I. 38 Pavlin Anton. Malo Naklo 4 za podz. geomorf. NZ 32. Dupulnik, ob odcepu ceste v Zadrago kraška jama s kapniki in izvirom, dolga okrog 100 m 232 Vojvodin boršt II. 67 Tišler Marija, Zadraga 14 za podz. geomorf. NZ 33. Skupina hrastov ob poti Novake—Senično ambientalna kvaliteta 407/3 Senično 179 Dovžan Milka, Novake I za dendr. NZ 13. Člen Za dendrološke naravne znamenitosti (drevje) iz 12. člena ve! j a varstveni režim, po katerem je prepovedano: — sekati, ob seka vati. lomiti oz. drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevesa, njihova debla, korenine in veje, — spreminjati rastiščne pogoje (odstranjevati zemljo, odkrivati korenine, zasipavati deblo in površino nad koreninami, poplavljati rastišče, spreminjati višino talne vode in kislosti oziroma alkalnosti tal, odlagati odpadne snovi ali spuščati škodljive tekočine ali pline), — spreminjati obstoječo osončenost drevesa ali rastišča, obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine in veje ali graditi večje stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča. 14. člen Za gozdni rezervat iz 12. člena velja varstveni režim, ki prepoveduje; — vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in ostale dejavnosti, ki bi kakorkoli spremenile obstoječo naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti. 15. člen Za podzemeljske geomorfološke naravne znamenitosti (jame in brezna) iz 12. Člena velja varstveni režim, po katerem je prepovedano: — poškodovati, uničevati ali odstranjevati sigaste tvorbe (kapnike) v jamah in breznih, — izvajati zemeljska dela (npr. odkopava-nje ali zasipavanje terena) v ožjem območju ali na površju nad jamo oz. breznom, — spreminjati vegetacijsko odejo na površju nad jamo ali breznom (npr. krčenje gozda), — odlagati tekoče ali trde odpadke v jame in brezna ali na površje, — onesnaževati vode, ki ponikujejo v jame, — loviti ter nabirati jamsko favno in floro v neznanstvene narilene, — obiskovati jame in brezna, ki niso urejena za turistični ogled. 16. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spominskega parka opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. 11. člen Razglasitev spominskega parka za zgodovinski in kulturni spomenik se vpiše v zemljiško knjigo pri Temeljnem sodišču v Kranju. Grafično evidenco območja spominskega parka, kulturnih spomenikov in naravnih zna* menitosti z varstvenimi režimi vodi Geodetska uprava občine Kranj in občine Tržič. 18. člen Razvojna usmeritev spominskega parka se določi s programom razvoja, ki ga v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka sprejmejo: Skupščini občin Kranj in Tržič, samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva, ki uresničujejo svoje planske naloge na območju spominskega parka in krajevne skupnosti z območja spominskega parka. Strokovno zasnovo programa pripravi organizacija iz 16. člena. Na podlagi programskih nalog občini Kranj in Tržič opredelita v smernicah za pripravo družbenega plana usmeritve, ki se nanašajo na območje spominskega parka. Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije in društva, ki uresničujejo svoje planske naloge na območju spominskega parka v samoupravnih sporazumih o temeljih planov sprejmejo obveznosti in naloge za razvoj spominskega parka in njegovo ohranitev. Krajevne skupnosti z območja spominskega parka sklenejo dogovor o skupnih temeljih planov, s katerimi opredelijo obveznosti in ukrepe za uresničevanje nalog, k) so skupnega pomena za razvoj spominskega parka. 19. Člen Izvajanje odloka nadzorujejo pristojni upravni organi občin Kranj in Tržič ter Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko. 20. Člen Z denarno kaznijo od 1.000,00 do 60,000,00 din se kaznuje za prekršek pravno osebo in posameznika, če v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. vnaša ne samonikle gozdne rastlinske vrste (1. točka 4. Člena), 2. vnaša vrste divjadi in druge prostožive-Če živalske vrste, ki niso značilne za to območje (2. točka 4, člena), 3. vnaša v vodotoke vrste rib in živali, ki niso značilne za to območje (3. točka 4. člena), 4. uničuje ali poškoduje gnezdišča ter prostore, kjer se živali zadržujejo in razmnožujejo (4. točka 4. Člena), 5. izpušča pnesnažene vode ali odlaga trde odpadke in smeti na bregove in v struge potokov (5. točka 4. člena), 6. odpira in izkorišča glinokope, komunalno in drugače posega v prostor, kar bi nasprotovalo ohranitvi naravnih znamenitosti, kulturnih in drugih vrednot (6. točka 4. člena), 7. po opravljenih delih pušča neutrjene površine neozelenjene (B. točka 4, člena), 6. postavlja ograje, ki niso značilne za to območje (10. točka 4. člena), 9. sežiga odpadke in druge materiale na prostem, razen lesnih in drugih rastlinskih odpadkov (11. točka 4. Člena) in 10. postavlja reklame ali napise, ki bi pokrivali značilne poglede in razglede na spomenike (dovoljeno je začasno postavljanje reklam ali napisov ob prireditvah s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju) (15. točka 4. člena). Z denarno kaznijo od 500,00 do 15.000,00 din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in posameznik. 21. člen Z denarno kaznijo 1.000,00 din se kaznuje za prekršek takoj na kraju prekrška pravna oseba ali posameznik, če v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. uporablja gozdne ceste za javni promet, razen za potrebe dovoljenih dejavnosti v spominskem parku in ko je to posebej dovoljeno in označeno (12. točka 4. člena), 2. parkira motorna vozila zunaj za to določenih mest, razen za potrebe dovoljenih dejavnosti v spominskem parku (13. točka 4. člena), 3. kuri ogenj in pripravlja žerjavico, razen na mestih, ki so za to določena (14. točka 4. člena) in 4. presega raven hrupa, ki je 45 dB (A), razen v naseljih in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v spominskem parku 16. točka 4. člena). Z denarno kaznijo 500,00 din se kaznuje takoj na kraju za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in posameznik. Za prekrške iz 21. člena odloka izterja denarno kazen takoj na kraju delavec milice ali komunalni redar. -. 22. člen Ta odlok lačne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 63-06/1964-02 Datum: 24/4-1985 Predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar, L r. Številka: 63-06/1964 Datum: 4/6-1985 Predsednik skupščine kulturne skupnosti Kranj Milan Krišelj, 1. r. Številka: 63-02/1984-3 Datum: 30/5-1985 Predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškur, 1. r. številka: A8 99/85 Datum: 15/10-1985 Predsednik skupščine kulturne skupnosti Tržič Mira Kramarič, 1. r. 230. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbe no političnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74 in 4/78) ter 191, člena statuta občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 25/82), je skupščina občine Kranj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27/11-1985 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Kranj za leto 1985 1. člen Prvi odstavek 1. člena odloka o proračunu občine Kranj za leto 1985 (Uradni vestnik Gorenjske, štev, 5/85) se spremeni tako, da se glasi: »Proračun občine Kranj za leto 1985 znaša: — celotni prihodki v letu 1985 v višini 914.562.000 din — razporejeni prihodki v višini 658.562.000 din — nerazporejeni prihodki v višini 4.400.000 din — in odstopljeni prihodki 51.600.000 din«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se z veljavnostjo od 1/1-1985. Številka: 400-014/1985-06 Datum: 27/11-1985 Predsednik Ivan Cvar, 1. r. s - K- U P š 6 IMA O B t I N E K R A N J Spr e j eta urbani st i čna dokumentaci j a I UREDITVENI NA6RT ODLAGAL IODPADKOV TENETI šE Sp r e j e l a i S k u. p S fi i r, 5 c b e i n e K RAN J Datum!■ 19.04.198? Ob j a v a: Ura d n % v e st n i k Gorenjske 'št. 7/39 Raz množi 1 s Urbani t-t i fin i i. n št i tut. SRS, L j ub 3 j ana t t ev i 1 o i 2 v od o v i J. .1 št. naloge: UI - 1346 UREDITVENI NAČRT ODLAGALIŠČA ODPADKOV TENETI SE Nosi 1 ca: Belec Marj an, kom.i ni. Jagodi č Bori s, dipl.inž.arh. Direktor! Jože Dek 1eva, dipl.inž.arh, ^lut&cs t/lojavi. Ljubljana, marec 1939 Naročnik! Ivršni svet SO Kranj KOGP Kranj - TO Z D Komunal a 12 v a j al ec ; Ur b an isti en i i nštitut SR SI oven i J e> L j ub 1 j an a Del ovna skupi na: UI SRS: -- Balec Marjan, kom, inž. - J aged i č Bor "dipl. i ne. a r h. - SI a£# k Moj mir, d i p 1 . i r < i . ar h. ( Tehn i čna ob del sva: K a z a z i č Gor d ana Karal i č Valeri ja Lop ič Vilma,gr. teh. S1 i j ep če v i č Džs-fer, gr.teh. Stani & Ivan, d i p 1. i n k > ar h . Pri pri pravi sodel. oval i : posebn i h strokovnih podlag so ZZV Maribor: VŠGD Kranj: ZVNKD Kranj: G Z L jublj ana: HMZ SRS. Lj. ; GG Kranj t VSI, Lj.: dr. Medved Miran 5 sodelavci dr. Koželj Bogomir s sodelavci Habjan Jelka, dipl.inž. Ferjandrič Ladot d i pl . i ni . geol , PI ani n šefc Tone, dipl. inž.met. Perdan Moj mi r, di p 1.i n». Roj ni k Franc, dipl.inž.gradb. VSEBINA A/ TEKSTUALNI DEL D. Uvodna Dbraz 1 oi=i tev 5 I. Odlok o uredi tvenem načrtu 6 II. Soglasja organov, corganizacij in skupnosti 15 III. Obraz 1 oži tev ureditvenega načrta 16 1. Pov 2etek usmer i tev in od 1 oči tev pi anski h dokumentov občine Kranj 16 2. Povzetek ver i Iiciran i h strokovnih podlag 17 2.1 Povzetek pogojev 19 2.2 Kol i čine in vrste odpadkov 18 2.3 Lokacija (vel i kost,1astniStvo,naravne in ustvarj en znači 1 nost i. ) 23 2» 4 TehnoIogi j a od 1agan j a odpadkov i n varstveni uk r ep i 30 2.5 Ocena možni h vpli vov deponi j e 32 3. Obr az 1 o£ i tev načrtovanih rešitev 35 3.1 namenska raba površin s prikazom predvidenih sprememb v prostoru 35 3.2 ureditvena situacija s prikazom načina odiagsnj« odpadkov 40 3.3 gradbene parcele in elemen t i z a prenos ureditev na teren 46 3.4 ureditve in ukrepi za preprečevanje nastaj anj a in širjenja Š kodi j i vi h vpli vov 54 3.5 zasnova prometnega,komunal nega i n energetskega omreij a 55 3.6 et apnost urej anj a območj a 57 3.7 ocena stroškov za izvedbo načrta 53 B/ GRAFI čN I DEL » w Povzetek usmeritev dol goročnega plana občine Kranj za obdobje 1936-2000 in opredelitve srednjeročnega družbenega plana občine Kranj s a obdobje 1986-1990 Katastrski načrt C Ur a d n i ve s t n i k Gor en j eke, St. 5/ 86) « o san ac i j i in iTiodernizaci ji sedanje mešane deponije Odpadkov v Tenet i Šah, je v družbenem planu občine Kranj zta obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestni k Gorenjske, §t«7/86 in 13/88) sprejeta odločitev o sanaciji in razširitvi deponije komunalnih odpadkov ter uredi tvi depon i j e posebnih odpadkov na opredelj eni 1okaci j i. Uredi tveni načrt deponije odpadkov v Teneti žah je izdelal Urbani s t i čn i i n S t i tut SR SI oven i j e v marcu 1938, pod 51. p roj . 1. 346 ■ Predi a gane reši t ve za ured i tev deponi je izhajajo iz ugotov i te v i ri usmeri tev posebni h strokovni h pod 1ag za ured i tveni načrt deponi j e odpadkov v Tenet i 5ah ( posebne strokovne podi age z a ured i tveni načrt so bile i z delane v oktobru 1987, strokovno recenz i rane i n sprej ete na projektnem svetu dne 10.12.1987) ter pogojev organov, organizacij in skupnosti, v največji možni meri pa upoštevajo = e dosedaj izdelane posamezne projekte sanacije. Cilj ureditev je zmanjšati škodljive vplive na okolje na minimum ali jih vsaj zadržati v okviru zakonsko dopustnih stopenj. Uredi tev deponij e obsegai — sanitarno ureditev (sanacijo) sedanje mešane deponije odpadkovJ — nadaljevanje sanitarnega odlaganja komunalnih odpadkov na isti in razširjeni lokaciji; - 1očeno od 1aganj e posebn i h odpadkov II, in III. kategori je po pravilniku o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l. SRS, št.20/86); to je ureditev deponije posebnih odpadkov na posetni lokacij i; - postopno ureditev modernej Si h načinov končne di spoz i c i j e odpadkov (predel ava > v smi slu. z manj S an j a vol umna in škodi j i vi h lastnosti odpadkov. m Vse predlagane ureditve so prvenstveno podrejene zahtevam varstva okolja oziroma sanitarnega ravnanja z odpadki in zagotavljajo večkratno varnost deponije. V ta okvir se vključujejo prikazane prostor sk e ur edit ve-:- (p r ed v sem sp rem 1 j a j oči objekti in i n f r a st r u k t ur ne, k on t ro1 ne ureditve ter ured i t ve za prepreči tev mor eb i t n i h S kod1 j i vi h vp1 i vov s p oseb n i m po vd ar k om na pri pravi povr»in za od 1aganj e odpadkov), ki mor aj o biti skrbno i zvedene, da bodo si uži 1e svoj emu namenu, pol eg teh pa so enakega pomena obveznosti izvajalca ob ravnanju z odpadki (vstopna kontrola in od 1aganj e ter kontrol a dogaj anj na deponij i >, kakor tudi proizvajalcev odpad ko v ob n avaj anj u p od at k ov o odd an i h odpad k i h. Uredit ven i načrt se po za k on u. o ur e j an ju naselij i n d r ug i h posegov v prostor sprejme z od1o kom. Odlok pol eg osnovni h podat kov o ured i. t v enem načrtu določa potrebna zeml j i šča, na katerih bo izvršen poseg v prostor, pogoje za izvedbo, obveznosti i n vest i tot or j ev in izvajalcev pri izvajanju načrta i'"' tolerance, ki jih lahko z lokacijskim dovoljenjem dopusti upravni organ. I. ODLOK O UREDITVENEM NAORTU DEPONIJE ODPADKOV V TENETIŠAH / Objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske St. 7/39. / N® podlagi 39. člena zakona o urejanju, naselij in drugih posegov v prostor II. MEJA OBMOčJA čl en Meja ur edit ven eg a načrta poteka po naslednjih parcelah v k.o. Vojvodin boršt I: na severovzhodu deli parcelo St. 1S5, na vzhodu deli parcele St. 134, 131, ISO, poteka po južni meji parcele št. 180 in po vzhodnih mejah parcel št.178 in 177. Na jugu meja po južni meji parcele št. 177, po zahodnih mejah št.177 in 178 ter deli parcele št. 137/ 1240, 123, 123, 122, 117, 116, 112, 111, 106, 103, 101, 100, 95, 94, 91, 90, 36, B5, 82, 79, 76, 74, 69, 63. 65, 64, 60, 58, 57. Na zahodu poteka meja po zahodni meji parcele št. 57, po južni in :abodni meji parcele št. 412. Na severu poteka meja po severnih poteka parcel 137/1, 136, 130, 129, I -t "H f 1 ^ 504/6. 304/5, 304/4, 30■4 /3, 304 mej ah parcel št. 4 11 , 303/21 303/ 1, 304/1, po j ugoz ahodni mej i parcele St. 204, j užni mej i par t:ei e St. 203, deli j ugovzhodn i del par cel e 204, parceli. St. 197 in 193 ter parcelo St. 1241. po St. HI. FUNKCIJA 0BMD6JA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE 4, člen Območje ureditvenega načrfca je namenjeno za odlagališče komunalnih odpadkov in posebrtih odpadkov II. in HI, kategorije p o pravi 1 n i k u o r avn a i"i ju s p o seb n .i m i od p ad ki , ki vsebuj e j o n ef ar n e snov i (LJr . I i st SRB, št. 20/86) , i 2 k 1 j u .i no za potreb e industri je, obrti i r? gospod i n j 51 e v ž obmo i j a ob c i ne Kr an j. Ne g 1 ed s na 5. č-1 e n pravil n i k a ■ o r avn an j u s p o s e t:- n i M od p a d k i . h: i vsebujej o nevarna snovi, se po&ebni odp ad k i, navedeni v pr i 1og i 3 p r a v ilni k a., n e s me j o od lagati , r 5. člen Uredit veri 1 n a Čr t do 1 o ča r eš i t ve i n p ogo j e za; sanitarno ur e j en o obstoječo in r az š 1r j eno deponi j o komunalni h odpadkov ter gradnjo spremljajočih objektov; gradnjo san i t ar no ure j •snega odlagal 1 4 č a posebni h odpadkov ter sp r em 1 j a j o č i h o b jektov; gradnjo ob j'ektov in naprav za zmanjšanje količin komunalnih in p o s eb n i h odpad k o v. IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOčJA h. člen Pogoj i z a ureditev in razširi tev depon 1 j e komunal ni h odpadkov: 1, Obstoječa deponija: - Povr š i na je 5.6 ha; - dno je na koti 414,5 do 416,Of vrh je na koti 437.5 oz. ne višji kot je naravni teren; obstoječa delovna etaža je na koti 425,O ; - višina etaž je 5 m, višina med e t a 'i je 2 do 3 m: - obodna brožina deponije ima naklon Is 4. Dovol j en a od st op anj a: - h or i zon t al ni ga bar i t :i : . v smeri proti z ahodu do - 30 rti j . v smeri proti jugu do - 20 m; vertikalni gab ar i t do +/- 2,, 5 m; višina etaž do +/- 1 m. Odstopanja naklona obodnih breiin niso dovoljena. 2. Raz širitev deponij ei - površ i n a je 2,4 has dno je na koti 421,0; vrh je na koti 440,0 oz. ne višji kot je naravni teren; - višina etaž je 5 m, višina medetaž je 2 do 3 mJ brežina ima naklon 1:4. Dovoljena odstopanja: , - - horizontalni gabariti v smeri proti jugu in zahodu do - 20 m; ver t i k a 1 n i gabarit do - 3 m s - vi Si na et a = do + / — 1 m. Dd s t op an j a n a k 1 on a o bodri i h breiin n i so u ovo 1 j en a. 3. Drugi pogoj i 5 -- na s t i. k u deponi je i rt gozda je. ur e j en p rot i požar n i pas Siri ne 10 (lis - potek Obodnih brezin mora oblikovati značilen relief z n a v e z a. v o n a teren; - dostopi na delovne etaže deponije so dol oženi z višinskim p o t e k o iTi dostopne c e s t &.. 1. e1 en A Fogoji za gradnjo spremi j a j oči h objektov deponije komunalnih f^^ odpadkov t 1. objekt vhodno-i z hodne kontrolet - tlorisne dimenzije so 6 >: 3 m; dovolj ena so odstopanja do +/- 1 m: ~ etainost jo P; 2. mostna tehtni ca; - 11 or i sne d i menz i .j e so S h 5 m; - mostna tehtnica je dvojna, dovoljena je enojna izvedba; 3. bazen za dezinfekcijo vozil; - tlorisne dimenzije so 3 h 10 m: dovoljeno je odstopanje dolžine bazena do - 2 bi; - globina bazena ie 30 cms 4. garaŽno~skladi5eni objekt s - tlorisne dimenzije so 13 x 30 m: d ovolj ena so od s t op an j a t . v smeri proti vzhodu ■+■/- 2 m; . v smeri proti jugu + / — 5 m: - etažnost je P; dopustna je etažnost P +• 1} - svetla višina objekta je 4 m: dovoljeno je odstopanje do +/- 0,5 mi - dopustna je fazna gradnja objekta. drugi pogoj i i obstoječa vratarnica in garatna lopa = e pred pri čet kom gradnja garažno-skladi Senega objekta porušita; odmi k gara čno skladi Š čnega obj ekta od roba depon i j e ne sme biti manjši od 6 mj smeri vhodov in uvozov v objekte so obvezne. B. člen Pogoji za urejanje deponije posebnih odpad kov s Uredi tveni načrt določa povr šine za odlaganje v celice i n površine za odlaganje z nasi pavanjem. 1. Površine za odlaganje v celice t - površina območja je 7,4 ha) - deponija obsega 90 celic:? - tlorisne d i menz i je cel i c so 15 H 13 m; dovoljena so odstopanj a v smeri sever-jug za 5 do 10 m t dno celic je pravi l orna 2 iti pod n i voj effl terena t vi Si n a od 1 Gr en i h p oseb n i hi od p a d k o v n e sme p r e s eg a t i 3 m; organi z a c i j a i n uredi tev območj a depon i j e mora omogoči 11 nemoten krojni promet tovorni h voz i 1 in intervene i j ski dostop z dveh strani j razpored celic mora omogočiti neoviran dostop z interne ceste i n ohr anitev posamezn i h domi nantnih dreves i n drevesni h pasov: Predvi dena je etapna gradnj a celic. povr S i ne z a od). aganj e z nasi pavan j em: površina območja je 3,6 h a i d n oje na k o t i 417,0} vrh je na koti 435,0; dovoljeno je odstopanje do - 5 ms obodna breži na depon i j e ima naklon 1:4; odstopanj a nak 1 ona obodne brecine niso dovolj en a s z ago tov], j eno mora biti 1 o če no .- odi aganj e raz I i fini h vrst posebni h odpadkov. Ureditveni načrt določa območje za dolgoročni razvoj deponije posebn i h odpadkov. # " 9. člen Pogoji za gradnjo spremi j ajofiih objektov deponije posebnih odpadkov: 1. objekt vhodno-i zhodne kontrole! - tlorisne dimenzije so 5,0 « 2,5 mj dovoljena so odstopanja: . v vzdolžni smeri do +/- 1 m: , v prečni smeri do +/— 0,5 m; - etažnost je P s 2. objekt 25 prehodno i n i. nt er vene i j s ko skladi Š£e ter predpr i pravo posebn i h odpadkov i - tlorisne dimenzije so 40 x 60 m5 dovoljena so odstopanja do +/— 5 m; - etažnost je P; dopustna j e etažnost F *• 1; - svetla višina objekta je 5 m; dovoljeno je odstopanje do + / - O , 5 il r s - objekt je delno zaprta nadstrešni ca, zavarovana z žično mrežo; 3. laboratorij in upravni prostori: - tlorisne dimenzije so 50 >: .10 m; dovoljena so odstopanja: , v vzdolžni smeri za —10 ms , v p r rečni smeri za +/- 2 m j - etažnost je Fj dopustna je etažnost P +■ 1. 4. drugi pogoj i i objekti se prometno navezujejo na interno cesto) - organizacija in uredi tev cel otnega območj a mora omogoči 11 nemoten krožni promet tovornih vozil; gradbena linija Je določena z odmikom.objektov 10 m od interne ceste) " • ' t. * smeri vhodov in—uvoz o v v objekte so obveznet - dopustna je fazna gradnja objektov. V območju depon i j e posebnih odpadkov sta določeni povr Si ni za g rad {I j o ob j e k tov in n ap r av z a z ma n j Sanje k: o 1 i č i n k Offlun a 1 n i h in posebni h odpadkov. Objekti, naprave i n druge spremi j ajoče ur ed i t ve se morajo podrediti ž e izvedenim ur ed i t vam. 10, člen Zagotovi jen o mor a biti var no i n neUkod1 j i v o r avn anje, skladiščenje in deponiranje komunalnih in posebnih odpadkov. 11. člen Obvezno je enotno oblikovanje objektov, vsklajeno s •funkcionalnimi i n tehnološkimi zahtevami i n možnostmi. Manj si objekti so v oblikovanju podrejeni oblikovanju večjih objektov« Prevladujoče oblike streh so dvokapnice z naklonom do 22.5". Dopustne so ravne strehe. Manj Si objekti, deli objektov in nadstreSnice imajo lahko tudi enokapne strehe. Ločne, Žagaste in druge industrijske strehe so dopustne na objektih, kjer to zahteva tehnološki proces. Barve -fasad objektov morajo biti v svetlih pastelnih tonih. Barve streh morajo biti v temno rdečih tonih. 12. č1 en Območji deponije komunalnih in posebnih odpadkov sta ograjeni 2 žično ograjo vi Sine 2 m, z obojestransko gosto zazeleni tvi j o. Dovoljeno je postavljati ograje, vsklajeno z etapami urejanja deponi j e komunaln i h in posebn i h odpadkov. 13, Člen Pogoj i za urej anj e zel eni h povrSin: ureditveni načrt ohranja gozd na parcelah izven ograje deponije: dopustni so manjši posegi v gozdove za ureditev regulacije želinjskega in Far£kega potoka, razširitev in . utrditev ceste Teneti Še-Strah i nj ter del ne prestavi tve in raz širi t ve gozdn i h cest f golosek gozda je dovoljen le na površini. potrebni za izvedba posamezne etape in podetape izvajanja ureditvenega načrta* posamezna dominantna drevesa in drevesni pasovi se ohranijo, kolikor ne ovirajo gradnje objektov, naprav in spremljajočih ured i tev; sočasno i: urejanjem deponije komunalnih odpadkov je potrebno zasaditi za^itna avtohtono drevje in grmičevje na parcelah St. 187. 186/2, 185 in 184 ter ob vhodih na/deponijo posebnih odpadkov; vse pros t e površine se mor a j o praviloma urediti in 02 e1 eniti z a. v t o h t o n i. m d r e v j e m 1 n grmiče v jem; □b nat ran jih k omun i k ac i j ah je dr e v j e praviloma obli kova n o v drevorede* — urej anje ze1en i h p ovr £ i n m o r a biLi eno t no za celotno obmo č j e ure.i an j a. 14. člen Rog o j i z a sp r o t n o 1 n k on čn o sanacijo i n r e k li 11 i vac i j o d ep on i j e komunal ni h odpadkov t na območju zaključenega odlaganja se obodna brežina prekrije s 40 do 50 cm debelim slojem humusa in z atravi; — po umiritvi deponije se izvede končna sanacija in rekulti vac i j a v gozd; dopustna je druga namenska raba, vsk1 ajeno z namensko rabo širšega območja. 15. člen Pogoji za sanacijo in rekult i vac i j o deponije posebnih odpadkovj na območju zaključenega odlaganja so celice prekrijejo z 20 cm debel o plastjo humusa in z atravij of zasaditev drevja in grmičevja je dopustna le na mestih, ki ne ogrožaj o varnost 1 celic. 16. člen Rogoj i p r ometn eg a urejanja: območje urejanja je prometno navez ano na cesto Teneti še- Strahinj i vsi objekti in ureditve so neposredno dostopni z internih cest; — glavne smeri dostopov in dovozov ter urgentnih dostopov so obvezne; — interne ceste so široke 5 mi vzdolžni sklon internih cest ne sme presegati 157.J za mirujoči promet so predvidene površine ob glavnih vhodih na deponijo komunalnih in posebnih odpadkov. 17. člen Pogoj 1 komunal nega urej anj a j - oskrba s sanitarno vodo je predvidena po obstoječem vodovodu i n s p r i k: 1 j u čk om na nov r eg i on a 1 n i vodovod ob cesti Tenet i še-Strahinj; oskrba s tehnološko vodo je predvidena s tirolskim zajetjem "i n j s k eg a pot ok a in h 1 dr opost a j o; oskrba s protipožarno vodo je predvidena iz zbirnega bazena padavinski h vod komunalne deponi j e in iz tehnOl oškega vodovoda; •fekalije in odplake iz sanitarij se kanali2 irajo v dvoprekatno greznico na p r az n j en j e; izcedne vode iz deponije odpadkov pa dr ena £ nem sistemu v čistilno dep oni j e posebni h odp a d ko v se k On t r o 1 n i h j a Š k ;i h ; ureditveni načrt določa ločeni čistilni napravi vode deponij e komunaln i h i n deponi j e posebni h odpad kov i či st i 1 na naprava izcednih vod komunalne deponije se mora se zbirajo in odvajavajo napravo; izcedne vode iz stalno kontrolirajo v i z c ed 111? projektom: A/5-1445786 Pi 1otna či sti Ina naprava izvesti skladno s Teneti Se, St, proj.: januar 1987;; čiste meteorne vode s se odvaj ajo v Sel i nj ski potok; meteorne vode s komunalne deponije se baz en meteorni h vod; meteorne vode z utrjenih prometnih ter Ev skladiščnega objekta posebnih čistilne naprave? odp1 i n jevan j e d ep oni j e komun a 1ni h ski adno s projektom: Deponi j a komunal ni h odpadkov Teneti še pri Kr an 3 u, Ide j n i p r o j e k: t od p 1 i n j ev an j a, št. pr o j . i 430 051, Projekt MR, Maribor, marec 1987} napajanje z električno energijo bo potekalo iz no Ve transf ormatorske postaj e po niz konapetostni h električnih kablih; povezava nove TP z obstoječim srednjenapetostnim Omrežj em bo iz ved en a s pr ostozr ačn i m 20 k V dalj novodom; Hidroin žen i ri ngP Ljublj ana, elenih površin in streh objektov odvajajo v zbirni i n man i pul at i vn i h povr š i n odpadkov se odvajaj o preko odpadkov se mora izvesti |avna raz svet 1 java je predvi dena na območju i n m a n i p u lati v n i ti p o vrSih? tele-f on s k i k ab el bo iz veden s pri k 1 ju £ k om razvodi g če v Tenet i S ah. ■'bodo ob j ektov na tt kabelsko 13. člen Pogoji vodnogospodarskega urejanja: želinjski - dopustno i z vaj an j i n Far S k i potok se regul j, r ata; je iaz no iz vaj anj e regulacije, uredi tvenega načrta. vsklajeno z etapami IV. ETAPNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA ' " " - ■ % — 19. člen Ur ed i t ven i n a črt se iz v a _š a v p osamez n i h e t ap ah, s I; i ad n a s potrebami po deponi j.i&kem prostoru, »premi j aj oči mi dejavnostmi in uredi tvami . Ob j ekt i i n uredi t ve z a varovan j e o kol j a in proti požarno v ar s t vo mor a j o biti do k or» čn o u r ej en i v prvi fazi urejanja p o s a mez n i h et ap. P o s a me z rt a e t a p a se mora izvesti k o t celot a. Etapna g r a i j n ;j a ob j e k tov, sp r e nr« 1. f a joči h obje k tov in ur e d 11 e v mor a potekati kot z a kI j u čen a i n do k ončn O ur e j en a celota, F azrta gradnj a posamezn i ki ob j ektov v okvi ru dol o čen i h Ho ž n a j e Jt gabari tov. iW V. REŠIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ, KI SE NE UREJAJO V PRVI r- -T r rH£ 1 20. člen Zemljišča, predvidena za kasnej Se urejanje deponije, obdrži jo dosedanjo namembnost in način gospodar j enj a, c? INVEST ITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA 21. člen Obveznosti investitorjev, izvajalcev in upravi J al cev odlagališča so predvsem: - predvideti, izvesti in izvajati vse ureditve in ukrepe za varovan je okolja do umiritve komunalne deponije in opustitve deponi je posebni h odpadkov; - sočasno in us k 1 a j eno z ur e j an j em d ep on i j e izvajati k: omun a 1 n o infrastrukturo; - opredeliti, i zvest i in i zvajati uredi tve in ukrepe proti požarne zaižčite: - izvajati kontrolo in evidenco o vrstah, lastnostih in kol i či nah pripeljanih odpadkov; -. preprečevati odi aganje posebni h odpadkov na depom i i k o mu n a 1 n i h od p a d k; o v; - izvesti takojšnjo sanacijo v primeru večj ih škodljivih vplivov od 1 agal i S ča od do vol j en i ; - omogočiti nemoteno gospodar j enje z gozdovi znotraj in zunaj ograj e deponije. VII. KONČNE DOLOČBE 22. člen U r ecl i t ven i načrt je na vpogled ob č a n c tikolju MunLioji nj puttoemtii h m odl^a I Ttntf 15c1 m Jcio 2Q04 KAZALO Stran 1 PODATKI O ZAVEZANCU JN IZVAJALCU MONITOR INC A ...........................................................„4 t UVOD....................................................................................„.........................................................................5 SPJ-iOŠNE- ZNAČF LJVOSTI fjli l_i A 4. T A 1 jI Ji^.- A iaflWIHIWIHHH*mmHIWttHHI«l»mi IIHHHIHltlMIHHIMimHmHPMtfHfm-H^lt^ 5 PODATKI O VZORČEN JU ................................................................................................-......................7 6 MERILN E $t El ODE IN M E RILN A OPR EM A...........................................................................................8 7 REZULTATI ANALIZ...-......-........-.............................................................................................................11 8 VREDNOTENJE VPLIVA I IS ČEZMERNEGA ONESNAŽENJA V PODZEMNI VODI-..............„....11 9 HIDROGEOLOŠK A INTERPRETACIJA MERITEV Cl.ADINE PODZEMNDJ VOD........................17 9.1 Rezultati meritev;................................................................................................................................17 9.2 Interpretacija........................................................................................................................................19 10 10 SKLEP...........................................................................................................................................„.21 1 PR f EjCT^CfF. ■ ■*■■.£■■ + ■■ ■■iKia.alAis.il« + ■• ■ • 4. • 4. i. • + • (. • +1.4 rtMH'fl+t+M+IHHI« + + + + l + « + 4 + + "i"""" M4... ••«■•4 11441441 [ a^tfeSjPROSTenelJSelitlitolOM /J.V Maribin - IniLitul /a var.-fvo okolju Sirur, .'i (id JO 60 Mcmitoriiw: podzemnih vod it ndtajiališče TeneiiJC za IcPO 2QCM 1 PODATKI O ZAVEZANCU IN IZVAJALCU MONITORING A PODATKI O ZAVEZANCU Naziv zavezancu; Komunala Kranjaa\no podjetje d.o.o. Naslov zavezanca Naselje: Kranj Ulica; Milka Vfldnova HiŽna Slevilka: 1 Pci&tiia Številka: 400Q Ime pužtu: Kranj MaliCnn ^levilb zvezama: 5 0(5 77J i Davčna Številka zavezanca; 72495421 Šifra dejavnosti zavezanca: 90,001 Kontakta ose ha: Danilo FI .J S, tnž. grad. telefon: 04 2K 11354 fay: 04 2S J1301 e-mail: d fl i !i@kcm ninala-kjajij .s i PODATKI O IZVAJALCU MONITOR! NO A Nam izvajalca monitoiinga; Maribor-lnStitut za varstvo okolja Naslov izvajalca mtiiiitoiinga Naselje: Maribor Ulica: Prvomajska Hišna ire viika: 1 PoSlnsi Številka: 2000 Ime jinStcL- Maribor Davčna Sfevilka izvajalca: 30447046 Številka pooblastila za izvajanje meritev: 354 11$ Pooblasl i En velja do (d a trnu): j 1.12,2007 Šifra dejavnosti izvajalca: 85,143 Konta ki na oseba: Marjana Uiavič, umv.dipl.Inž,kern tchndls tejefnn: 02/ 46 02 36 U fas.: 02/ 45 00 227 e-mail: m arj ana .glavi c@77v-mb.si 1D/20 05/PR 0 5 Tetftptj Scletn o2 004 YZ\' m ilHSjiit - hiSlilul m »arstvo okolja SiTan A «d iti 61 Monitoring podzemnih vud udljigiiliSSfic TmctiSc za Icto 2004 2 UVOD Po naročilu Komunale Kranj, javnega podjetja d.o.o. smo v letu 2004 na odlagališču nenevarnih odpadkov f enetiše izvedli monitoring podzemnih vod v skladu z zahtevami iz Pravilnika o moflitoriiigu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, Ur.iisl RS 51.5/00 in Pravilnika o odlaganju odpadkov, Ur.list RS St.5/00. V izdelavi jc Program monitoringa podzemnih vod za odlagališče nenevarnih odpadkov Tenetiše (v nadaljevanju Program monitoringa). Sestavni del Programa tnonitoringa je hidrogeološko pomčilo, ki je biJo reccnziiano ii strani pooblaščenega recenzenta MOP - AR SO. Zalite vane dopolnitve h idrogeo loškega poročila so v izvajanju. Izvedli smo vzorčenje podzemnih vod, opravili analize v vzorcih podzemnih vod in ovrednotili rezultate po kriterijih, ki bodo določeni v Programu in oni tori nga in v skladu z dodatnimi zahtevami IVfOP - ARSO, ki so nam bik posredovane v začetku ieta 2005. 3 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ODLAGALIŠČA Odlagališče Tcneliše je txl mesta Kranj oddaljeno cca 4 km. Odlagališče leži oh cesti Mlaka GoJnik v neposredni bližini vasi Tenetiše. Lokacija odiagaJišča je prikazana v prilogi I na geografski kani in letalskem posnetku odlagališča. Odlagališče obratuje od leta 1974. Odlagališče se nahaja v opuščenem glino kopu. Odlagališče je razdeljeno v tri polja A, B in t: s skupno površino 12.5 ha. Polje A je že pop nI njen o z odpadki, del polja D, označen kol BI je trenutno aktiven, polje C je namenjeno odlaganju odpadkov v prihodnosti. V okviru sanacije so na polju A zatesnili severni in vzhodni bok odlagališča, polje B pa je tesnjeno po celotni površini. Volumen odloženih odpadkov je cca 2,800,000 mJ oz. 1,015.000 t in letna količina odloženih odpadkov znaša cca 40.000 t. Na odlagališču odlagajo nenevarne in inertne odpadke i/ občin Kranj, Cerklje, Šenčur, Preddvor, Maki o in Jezersko s eea 75,000 prebivalci. Na odlagališču je urejeno odplinjanjc, zajemanje ter odvajanje izcednih, padavinskih in zaiednih vod: - zjij eniimj c m odvajanje odlagališč ni h plinov: urejeno je prisilno zajemanje odlagališenih pJinov s sežigom na bakli.. YJ\' VLunhor- InSliluI 7A Varstvo okuljEj Slitui S Hl)a DLobillla uiohihia Črpalk* irpalka črpalka Črpalka iipalka Črpalka Videz vzorca vod t brez barve, svetlo rjav^. brczljarve^ brez barve, Ijjtcz barve, sivorjava, bis(ra mofna bistra motna motna motna Čas predfrpaiija 20 20 20 ! J 15 (min) Volumen 100 100 60 75 ISO 75 prudCipanc vnde (1) Lab. St. vzorca 04/055 3 S 04/16S58 04/05540 04/1 (i B57 04/05539 04/16*59 Način predčjpanja: izčrpavanje podzemne vode z mobilno potopno črpalko Vzorčcvalci: Gutmaher, Sabolek (IVO) 6 MERILNE METODE IN MERILNA OPREMA Podatki o merilnih metodah in merilni opremi uporabljeni pri analizah parametrov podzemnih vod so /hrani v tabeli 6,1. HV2WS/FRM Tenetigd*B»ffiBf ZZV MuiliOr - IrtSlitnr m vaislvo otjdljrt Strta S ud Id 65 Monilxiritij; jwdjemadh vud /a odlagališče TeneliSe za teto 20IM Tabela 6.1,: Merilne metode tn meiiha oprema za monitoring podzemnih vod Zap. ft. Parameter lvk'-jln:i metod a Upflrahyena oprema I'KU E1NSKE MERITVE 1 Temperatura DIN 3S404-1 Kimdnkfometer WTW % pH-vrwirtost ISO l0533 pi 1 meter WTW, pM 3 30i 3 ElektroprevndiiOFt EN 27888 Kondufctomptcr WTW, Cond 33 Of 4 R&luks potencial DIN 38 404-C6 pli metet^f^pH 330i 5 Kisfk ISO 5841 Kisikomer WTW, Ofltišot ti Nivo podzemne vode Merilu ifc nivoju, EUKELKAMP 11.03,22 OSNOVNI PARAMETRI 7 Ban's ISO 7887 Spektmfotometer HP &452 A MulnusL ISO 7027 Spektrofctometcr HP 8452 A 9 Celotni ortanskt ogljik - TOC ISO 8245 Shimadzu JOC 50 00 A 14) Adsorb! jivt ory miški haluueni - AOX ISO 9562 COULOMAT 7020 C). 11 Amonijev dušik ISO 5661 GERHARD VAP 50 CE, FJoways 12 Natrij DlN3840Sri9 ELAN 6000 Perk m Elmer 13 14 Kalii DIN 38406-2!> EI .AN 6000 Herkin Elmer Kalcij ISO 6059 DiONEX DX 120 15 Magnezij ISO 6059 DION EX DX 120 16 /cltzo DIN 3 84 06-32 mndii:, pofil-4 I I .AM 6000 Perkiii Elmer J7 Jlidrogttikarbonati DIN 3 B409-H7 Tilrafor 18 Nitratni dtiSik ISO 10304-1 DIONEXDX 120 19 Sullat ISO 10304-1 DIONEX DX 120 10 Klorid ISO S 0304-1 DJONLXDX 120 21 Ortotbsfšit ISO 6878-Chapter 3 ^ktrufutometer HP 8452 A, Flowsys 22 Bor DIN 3 S406-29 ELAN 6000 Perkm Elmer IND1KAT1VN1 1'AIIAMETRJ 23 Nitritni dušik ISO 6777 SpektrcffotoTiiettt HP 8452 A 24 Fluorid ISO 10359-1 lonosetekt. elektroda OR TON 96-09 25 Cianid ISO 6703 Spdclfoleometer HP 8452 A Sulfid ISO 10530 Speklrofetomstei- HP 8452 A Kovine 28 Rromid DIN 3 8406-29 ELAN 6000 Perk in Elmer Aluminij DIN 3 8406-29 ELAN 6000 Perk in Elmei 29 Antimoa DIN 38406-29 ELAN 6000 Perkiii Elmer M Arzen DIN 38406-29 ELAN 6000 Perkin Elmer 31 Baker DIN 38406-29 ELAN 6000 Perk in Elmer 32 Barij DIN 38406-29 EL.AN C>000 Perkiii Elmer 33 Berilij DIN 38406-29 ELAN 6000 Perkin Llmer 1: lv7.(Hl V1>R( jS'l'cnctiSclcrnoJJJf M '/.'/V MHniMr- InSliluL 28 vdlStVo olwoLja Slriinl) [Ki JU 66 Mcniilui inj; podzemnih vud n udfuyLjfiSče TcŠ^Uc ztt JelD 200+ Nadaljevanje tabele 6.1: 7a IJ-St. Parameter Merilna metoda Uporabljeni a prem a 34 Cink DIN 38406-29 ELAN 6000 PerJdn Limer 35 Kadmij DIN 38406-29 ELAN <5000 Perktn Elmer 36 Kobalt DIN 38406-29 ELAN 6000 Perkin Elmer 37 Kositer DIN 38406-29 ELAN (5000 Perkin Elmer Celotni krom DIN 38406-29 ELAN 6000 Pei'kiti Elmer Krom - Sestvalenmi ISO ! L0S3 S psktrgfOtOmtt cr HP S4S2 A 4« Mangati DIN 38406-29 ELAN 6000 Perkin Elmer 41 Molibden DIN 38406-29 ELAN 6000 Perkin Elmer 42 Nikelj DJN 38406-39 L I.AN 6000 Perkin Elmer 4i Selen DIN 38406-29 ELAN 600G Perkin Elmer 44 Srebro DIN 38406-29 EJAN60OO Perkin Elmer 45 Svinec DIN 38406-29 ELAN 6000 Perkin Elmer 46 Talij n™ 38406-29 ELAN 6000 Perkin Elmer 41 Telur DIN 38406-29 ELAN 6000 Perkin Elmer 43 Titan DIN 38406-29 EI,AN SOOO Perkin Elmer M Vanadij DIN 38406*29 ELAN 6000 Perkin Elmer 50 Uran DLN 38406-29 ELAN 6000 Perkin Elmer SI Živ« srebro ISO modify Chapter 5 Perkiti Elmer F1MS 400 52 Mineralna olja DLN 38409-18 1'TLR SPEC1RUM ! 000, Perkin Elmer s3 Fenoli ISO 6439 SpuktroibUiradcr HP 8452 A, Flowsvs 54 Lalikohlap. aromatski ogljikovodiki - BTX ISO 11423-1 HS-GC/ECD.TlO, HP 55 Lalikohlap. Imlojeniraiii ocliikovodiki - LKC1I ISO 10301, section 3 ttk-GC/ECD'FID, HP 56 Poliklnrirani b Sferni i - PCB ISO 6468- modi f. GC/ECD/ECD, HP 57 Po lic i klicni aroenatski ogljikovodiki - PA H ttiteraa metoda IM/GC-MSD/SOP GG/MSD/SIM, HP 5S Pesticidi (organoklorni) IS06468 modif. GC/ECD./ECD. HP 59 Pesticidi (triazinaki. orgjinoti^fomi, acetamidi, derivati feirr>fc!;iocetn.c kisline} Interna metoda IM/GC-MSD/SOP034, ISO 15913 modi t. gc/ms/sim,hp 60 Estri Italne in fosforne kisline Interna metoda IM/GC-MS/50P096 GC/MS/SIM, HP 61 Identifikacija oreanskih spojin Interna metoda IM'CJC-MS/SOP099 GC/MS/SIM, HP l W200 5fFR CtfTtnetl S e let uo20 M ZZV Marih^r - Institut 7.a varstvo ofcolja Stran 10 ud 30 67 Mjuuiliuriiig pcdaamtih vrni za inifajjal iifti: Tenctišc IS lc(0 20W 7 REZULTAT) ANALIZ Rezultati analiz in rezultati identifikacije organskih spojin v vzorčili vod iz piezometrov PT03, PTS1 > PTO J. in PTO5 odvzetih V mesecu juuiju in decembru 2004 so zbrani v prilogi 38 VREDNOTENJE VPLIVA IN ČEZMERNEGA ONESNAŽENJA V PODZEMNI VODI Vrednotenje merjenih vrednosti smo izvedli delno v skladu z zahtevami iz Programa monitoringa, ki je v izdelavi in upoštevali smo dodatne zahteve MOP - ARSO, ki so nam bile posredovane v začetku leta 2005, Vrednotenje merjenih vrednosti predvideva izračun povprečnih vrednosti analiziranih parametrov za tekoče leto, izračun spremembe parametrom glede na ničelno vrtino in primei;[avo teh podatkov z opozorilnimi spremembami in mejnimi vrednostmi za podzemno vodo ter mejnimi vrednostmi za oceno tveganja. Na osnovi primerjave omenjenih vrednosti lahko ovrednotimo vpliv odlagališča na podzemno vodo m morebitno čezmerno onesnaženje. Odlagališče ima vpliv na podzemne vode, če sprememba vsaj enega osnovnega ali indikativnega parametra presega opozorilno spremembo iz Programa monitoringa. Odlagališče čezmerno onesnažuje podzemne vode. Če: vsaj polovica rezultatov analiz ali povprečna vrednost rezultatov analiz v petletnem obdobju na odtoku podzemne vode presega mejno vrednost za ta parameter (velja za parametre, ki so omejeni z mejno vrednostjo) ali - povprečna vrednost parametra v odtoku podzemne vode za faktor 10 oz. 100 presega petkratnik meje določanja povečan za opozorilno spremembo parametra A (velja za parametre, ki niso omejeni 7 mejno vrednostjo) in izdelana ocena tveganja kaže, da je preseganje čezmerno. Ker srno na odlagališču l enetise prvič izvajali monitoring v letu 2004, so v izračunu zajeti le rezultati enega leta, Vrednotenje je za leto 2004, skladno z opredelitvami iz Pravilnika o onesnaženosti podzemnih vod (opazovalno obdobje petih let), le informativno. I 5/PRftHaKi ifctoiio2004 2ZV MsHhOf - InilFlul tb TdrsivHi HiknliJi Slran il od 68 M0mt0fil)& podzemnih vod za ndEacaliSfic Tejjcrijjc ts Ido lOOf V tabeli 8 1, so zbrane: - povprečne vrednosti rezultatov analiz za leto 2004 v piezometrih PT03, PTS1 in PT05, - izračunane spremembe parametrov za PTS1 in PTQ3 (dede na ničelno vrtino PT03, opozorilne spremembe parametrov in - mejne vrednosti za podzemno vodo in mejne vrednosti za učeno tveganja. V tabeli so najeti le parametri pri katerih je sprememba parametra različna uJ nič. Negativen predznak spremembe parametra pomeni, da je koncentracija snovi v ničelnem piezometm (PT03) višja kol koncentracija snovi v plezofjseirih na odtoku, podzemnih vnd iz odlagališča (PTSl inPTOS), 1 f h^O l> j/?R0 STcj ietj!!sJel!i;)2(?(f4 7.7,\ Mnibor - Jnšiinrt 72 varstvo oknljfl Strai 12 »d :td 69 a s -f i " 1! n 'S' 1 O B g * * ¥ i r > I C Vi B S ¥ D s 1 > u s "S g £ S i s i i ¥ i > > p l S" I- ■ > ■ i I 9 Z E e Lr 0 1 C t £ v E E ^ M g g § •G v. ^ S S s s C i i g a o •i H £ I £ Jl. ■ i g 1 13 t Ii I i i ■ k U) ft | £ T ITI S M £ ifi £ M s g a i ■30 S ■ u £ S * 4 ¥ * 4 ■ * VSi o ** fn 'i* (J S? T C* o 9 — 5 3 J-t k 5! ■V Vj e S Ik e. m «3 O £ ! n C) a f S Vi S TN IT | o fM 't ri 3 tci r-■n * L. C. s □ I O H zx 5 te — E r-T 'fi *Ci M i CJ d' § - V. d o" irT r-H r-- Vi tri n in cT k- E E. £ i s i c i r-- •n- SI fi » s a r-^ H* S p; Va r* iS - - 5 o" I £ 6 u U £ Ž ti! 5 O a g 1 D g ■ o s s g = > E % E E | S Ti F 1 E 1 E t l 1 1 1 1 1 I 1 1 H 1 E - h ■ C" u X i £ —J i X & t 1 ui T3 1" £ A % it ^ a v; i C- :: □ S I JU i — i n S JI i ž? 1 -e s ■n * :s 1 l m 13 S u "E 3 £ sc » C i i 1 : lti ■s B 2 | C & m t £ I a E I | I £ T S Monitoring pcntamnih vfd /ji (*dLuo>aliifc Teneiiic is feto 2(H"M Nadaljevanje tabele 8.1: PiriDKltr F,nola ImžtD kol Puvprtfd« vrednost p*rnmeira v letu 2(HM (D Sprememba parametru (%> <2> Opozorilna sprememba parametra (%) (J) Mejne vrednosti z* podzemno vodo (4) Mejne vrednosti za učeno tveganji (S) piezometer TT03 piezometer rTsi piezometer PT05 tl(?TSl/PT03i tl(PT0STT03) cndikativni parametri Niiriri NO) 0.012 0,010 0,049 58 308 200 1,5 Cianid i (skupno) ug/1 tU S s 5 0 -38 200 750 Kovine 0 0 0 Aluminij ug/1 Al 106 f1 11 -54 -90 L 50 2000 Arzen u&1 As 2 2 17 0 300 2000 Baker usfl Cu 4 2 1 -50 -75 300 2000 Barij U£'l Ra 26 15 80 42 208 300 20000 Cink Za 34 14 Z* -59 -29 100 10000 Kotali usl Co i 1 9 -67 200 300 2000 Kritin {skupno* ue/i Cf 3 I 1 -67 -67 300 30 2000 Krom 6' i^t Cl* 7 3 5 -57 -29 100 2QOO Mungiui Vgfl Mn 47 43 710 -9 1411 150 400 Mnlihden Ugl Mo 3 1 1,6 -67 -47 300 2000 Nikelj UEVl Ni 10,1 U 13 -88 29 1U0 2000 •Svincc U&1 Pb 1,6 l 1 ■38 -38 300 2000 Titan Ti 4 2 2 -50 -50 300 2000 Van »rtu ug/1 V 1.4 I 1 •29 -29 300 2000 Mineralna ulja 10 5 -50 -50 100 10 - 1 ahkoWapm klorirani nfiljikiivodakt - LKCt 1 Cl 200 10 - l.l-diklorooisn Ufi/t 0.5 0,5 S3 0 5200 100 - - J jl-diklonaaan u&l 0.5 0.5 1,7 0 240 100 - - l,I-dikl(in>afti ug.1 0,5 U a 140 100 3 - U-dikLortjeleit UBl 1 t TJ 0 ■7400 100 2 - ZZV Maribor - [nflittn Ta varstvo okolja Siran 14 Od30 00 Ji -s 0 1 > T? T3 2 2 J Z ¥ č . s 1 i > i I I £ _ m ž -g Z i g ^ & i ■Y3 > a e 5L £ a £ Li £ i e £ U — IŠ e C £ 8 I S 1 1 § S 1 e u e E S* i & s ^ I ■i s 3 č £ S i > ti a: S; Mtinitnrms pndfjcninili vnrt odlagališče TcnetiSc H Le1i> 2004 Rf/ultuti identifikacije organskih s p o j in V vzorcih vod iz piezoinetrov PT03, PTSl in PT05 odvzetih v letu 2004 smo izvedli identifikacijo organskih spojin v kislem metilenklori|bem eks traktu vzorcev na sklopu G C/M K. Rezultati identifikacije so v prilogi 3. V letnem poročilu povzemamo glavne ugotovitve identifikacije organskih spojin: v piezometru PT03 detektiramo mineralna olja. ki so ostala od izdelave (vrtanje piezomelra). Koncentracije mineralnih olj so sicer pod 5 pg/1, vendar predstavljajo na kromatogramu glavnino detektiranih snovi (površine pod celotnim grebenom v kromatogramu). Od ostalih spojin smo detektiraii ilalate in okso-spojine, ki so tudi posledica materialov piezometra. Drugih tipičnih onesnaževal nismo detektirali; v piezometru PTSl nismo detektirali onesnaževal, ki bi hi le posledica vpliva odlagališča na podtalnico; - v piezometru PT05 smo detektirali 2,6 Liis(l.J-dimetileiil) fenol in N-butilbenzensulfonamid. Koncentracijski nivoje vsaj 10 krat višji, kot npr. v piezometru PTSl, Ti dve onesnaževali verjetno izvirala kol posledica izluževartja odloženih odpadkov, - v piezometru P101 smo detektirali mineralna olja. Upoštevajo tudi rczulLate analiz drugih parametrov v vzorcu vode i z tega piezometra ni izključeno, da so deteklirana olja posledica onesnaženosti podtalnice. Vpliv odlagališča na kakovost podzemnih vod Vpliv odlagališča Tenetiše na kakovost podzemnih vod smo ovrednotili na osnovi rezultatov analiz v vzorcih podzemnih vod odvzetih v letu 2004, zato je vrednotenje vpliva odlagališča, skladno z omenjenimi predpisi in zahtevami, le informativno. Vpliv odlagaliSca Tenetiše- na kakovost podzemnih vod lahko ovrednotimo na osnovi rezultatov analiz v vzorcu podzemnih vod iz piezometrov PTSl in PT05 (za odlagališčem) glede na piezometer PT03 (pred odlagališčem). Iz tabele 8.1. je razvidno, da so koncentracije nekaterih paramerov na dotoku višje kot na odtoku podzemne vode. Za te parametre ne moremo določiti vpliva odlagališča na podzemne vode. Rezultati analiz v podzemni vodi za odlagališčem kažejo na precejšen vpliv odlagališča na podzemno vodo: - v podzemni vodi iz piezomeira PTSl je vpliv zaznaven pri parametrih amonij, natrij, magnezij, sulfati, kloridi, or to fosfat, bor in IQ/HJ05/FR0ST(nstiSelelJM>2(Ki4 '/y.V Maribor - In&tiLut ia varstva ukidja l>trun !f-.~ri 73 MonrMtdg pfMtecLTunil) vod ill wJliaidLiJiSii; J unctiSj 7H Ictfi 7WA v podzemni vodi iz piczometra PT05 je vpliv odlagališča izražen bolj kot y piczomctru PTSi in sc odraža pri osnovnih parametrih (skupni organski ogljik - IOC, adsorbljivi organsko vezani haloge ni - AOX, amonij, natrij, kalcij, magnezij, hidrogenkarbonati, sulfati, kloridi, bor) in pri nekaterih indikativnih parametrih (nitriti, arzen, mangan, lah ko hlapni klorirani ogljikovodiki - LKCH in pesticida MCPP in benlazon. Čezmerna i »nesnažen os t podzemnih vod zaradi vpliva odlagališča Čezmerno onesnaženost podzemnih vod na območju odlagališča Tenetise smo ovrednotili na osnovi rezultatov analiz v vzorcih podzemnih vod odvzetih v letu 2004, zato je vrednotenje vpliva odlagališča, skladno z omenjenimi predpisi in zahtevami, le informativno. Čezmerno onesnaženost podzemnih vod zaradi odlagališča leneliše določimo, če primerjamo povprečne vrednosti izmerjene v vzorcu podzemne vode iz piezometrov PTS1 in PT05 z mejnimi vrednostni i za podzemne vede iz Programa moniloringa, ki jo v izdelavi. Vrednosti izmerjene v podzemni vodi na odtoku iz odlagališča Tenetiše (piezometer PTO5) presegajo mejne vrednosti za amonij, mangan, 1.2-dikloroeten in skupne pesticide. Mangan jc lahko naravno prisoten v tleh, zato ga ne smatramo kol čezmernega onesnaževalca. V letu 2004 je upravljalec izvedel novo vrtino PTQ5, zato smo v letu 2005 izvedli le eno meritpv parametrov v podzemni vodi iz tega piezometra. Pri vrednotenji) rezultatov za leto 2(HH smo tako upoštevali eno meritev. Na osnovi ene meritve ni smiselno soditi o čezmernem onesnaženju podzemnih vod. Izračunane vrednosti ne presegajo mejnih vrednosti za oceno tveganja, zato ni potrebna izdelava ocene tveganja. 9 HI DROG EO LOŠKA INTERPRET AC IJ A M ERITEV G LADINE PODZEMNIH VOD Rezultati meritev: Meritve gladin podzemne vode na območju odlagališča Tcnctišc opravlja upravljavec odlagališča. Meritve se izvajajo ročno z merilcem nivojev podzemne vode. Z meritvami je upravljalec pričel 2.6.2004, Do 21.10.2004 je bilo merjenje prekinjeno, nato pa so bile meritve izvajane v intervalu enkrat na štirinajst dni. V letu 2004 in v začetku 2005 je bilo izvedeno od 3 do 7 meritev, odvisno od opazovalne vrline. I ^OOJ/PROJTenct^sfctntaOCM Z'/.'V Maribor - IciSliiMl v.a varsfv(j ukulja Sum 17 030 74 Mctritoring pndTCJtiiiih vud m ud!a&uJi3£t: TmetiSc w fcto 2)004 Podatki o meritvah nivojev podzemne vode so podani v tabeli v prilogi 4, grafični potek nihanja gladin podzemne vode v opazovalnih vrtinah pu je podan na sliki 94,1:1. Profjlori nltisnja gladi n poflmmm rod« ni obMotlu odlagališča TunutJfta Dilum ■ ptoz pl'o j —^--no-4 «. pto-s • rrs-i ■ h's-z Slika 9. IJ. Nihanje gladin podzemne; vode na odlagališču Tenetiše pregled diagrama na sliki 9.1.1. pokaže, da se zabele/ena nihanja gladin podzemne vode med seboj razlikujejo, odvisne od lege opazovalne vrtine v prostoru. Nihanja gladine podzemne vode smo ponazorili tudi z osnovnimi opisnimi statistikami, ki so podane v tabeli 9.1.L. Statistika Opazovalna vrlina PTO-1 FfO-2 PTO-3 PTO-4 PTO-5 PTS-1 PTS-2 Maksimum 4i6,2S 414,5 420,63 ^ 17,15 413.55 4J5.S5 411,85 Minimum 413,77 417,8 417 412.82 413,16 413,63 Povprečje 416.13 414,21 419,43 417,1 413,29 414.32 414,35 Razpon 0,33 0,73 0,15 0,73 2,69 1,22 Število meritev 7 6 7 7 3 1 6 Tabela 9.1,1. Opisne statistike nihanja gladin podzemne vode na območju odlagališča t enetiše (kote gJadin podzemne vt)de v m) Največji razpon nihanja je bil zabeležen na vrtini PTO-3. razlika med maksimalnim in minimalnim nivojem znaša 2,83 m. Glede na razpon opravljenih meritev sledi nihanje gladin I (V20OS^PiUBTen« i£ele(nt>20lJ4 Z2V Maribiir - inltFtur za varstvo utoLja Stran J S t>d Jo 75 Monitoring prtdztntnjh vcxj 73 ofllayilike TcneliSc 141 Ido 2()fJ4 pod7jemiic vode v opazovalni vrtini PTS-1. Najmanjši razpon med zabeleženimi meritvami zasledimo v opazovalni vrtini PTO-4, Niz meritev, ki so bile izvedene v okviru monitoringa količinskega stanja je prekratek za podrobnejšo analizo nihanja gladin podzemne vode. Da gre za prekratek niz dokazuje tudi primerjava s starejšimi meritvami. V zadnjem obdobju meritev opazimo manjši trend znižanja gladin podzemne vode, vendar menimo, da so li trendi naravni. 9.2 Interpretacija V nadaljevanju podajamo hidrogeološko interpretacijo opravljenih meritev in presojo njihove ustreznosti, H idrogeološka iu terj^ retacija; Za sklepe v zvezi v. dinamiko podzemne vode, je število podatkov, ki so bili pridobljeni v okviru rednih meritev, premajhno. V ta namen je potrebno uporabiti tudi starejše podatke, ki so bili pridobljeni v okviru predhodnih faz raziskav, Starejše meritve, ki so na razpolago so bile izmerjene z avtomatskimi elektronskimi limnigrall in so podane na sliki 9.2.1. Meritve so bile opravljene v obdobju od junija 2003 do februarja 2004, Meritve kažejo, da je najbolj intenzivno nihanje podzemne vode prisotno na opazovalni vrtini PTO-3, glede na intenzivnost nihanja pa sledi podzemna voda v vrtini PTO-4, Obe vrtini sla zajeli podzemno vodo na območju zakraselih konglomeratov, kjer so lokalne prepustnosti zelo visoke. Nekoliko manjše nihanje podzemne vode je opazno v opazovalni vrtini PTO-1, ki je izvedena v aluvialnem zasipu Želnkkega potoka. Zelo majfitia nilianja podzemne vode so zabeležena na opazovalni vrtim PTO-2, ki je prav tako izvedena v konglomeratih, vendar očitno v predelu, kjer so lokalne prepustnosti slabe. Opisano dinamiko podzemne vode lahko zasledujemo tudi z ročnimi meritvami, ki so bile opravljene v drugi polovici leta 2004. 1 O^OOfrPRO^Tes^LiSdHnoSW /y.v Meritor - Mtitut a vsi sivo uktlju STW11U od 30 76 Mflnitorinr jiinizcmnih vnrt nillajsljSie Tcnet^e ni 2004 Meritve podiamn* vod« v opazovalnih vrtinah RTO 426.-50 424,Sil J 422,50 j S 420.50 & 410,50 0 1 416,50 414,50 412:50 vi V J 2fi.0G.Q3 17.03,03 06.10.03 25.11.09 Mlin 14.01 JM G4.D3.D4 Slika 9.1J, Nihanje gladine podzemne vode v opazovalnih vrtinah serije PTO v letih 2003 in 2004 Presoja ustreznosti opazovalne mreže: V skladu s Hidrogeološkim poročilom je potrebno preveriti: - prehodno si opazovalnih vrtin, prisotnost nihanja gladin podzemne vode, preveritev prisotnih trendov nihanja gladi u podzemne vode. ustreznost obstoječih opazovalnih objektov. Na podlagi opravljenih meritev lahko ugotovimo naslednje: vse vrtine serije PTO so ustrezno prehodne, V času opazovanj seje prehodnost zmanjšala na vrtinah PTS-1 in PTS-2, - na vseh opazovalnih vrtinah so prisotna nihanja gladin podzemne vode, kar kaže na to, da so vrline aktivne, za ugotavljanje morebitnih trendov v nihanju gladin podzemne vode ie polrehen daljši niz opazovanj in z vrtinami, ki so bile izvedene v klu 2004, j c bila dokfčena smer toka podzemne vode in lega podzemne vode v prostoru. Na podlagi v letu 2004 opravljenih meritev iti lege podzemne vode v prostoru, ki sledi iz tega, lahko ugotovimo, da so opazovalne vrtine postavljene n strežno. ] W20^/FRWllriittt3eletiifliZJOEH ZZV MarihOr - Inititul /Jt vhtJvk) nknLin Stran 20 od 30 77 Mlini tnrrng pcdzoimih vad ?a odlagajte Tfljietiie zu leto 2(NH 10 10 SKLEP Ker je opazovalno obdobje kvalitete podzemnih vod na odlagališču Tcnctiše leto 2004, Šteje skladno s Programom monitofinga, ki je v izdelavi, vrednotenje vpliva odlagališča in Čezmernega onesnaženja kot informativno. Ocena kemijskega stanja: i Z rezultatov analiz in izračunanih vrednosti sledi, da ima odlagališče vpliv na podzemno vodo. Vpliv je bolj izražen v podzemni vodi iz piezometra PT05, manj v podzemni vodi iz piczomelra PTSL Vpjiv je izražen pri večini osnovnih parametrov in pri nitriti, kovinah (As, Mn), lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikih - LKCM in pesticidih (MCPP in bentazon) od indikativnih. če primerjamo izmerjene vrednosti v podzemni vodi z mejnimi vrednostmi za podzemno vodo na odtoku iz odlagališča (piezometra PTSl in PT05) ugotovimo, da parameteri amonij, 1,2-dikloroeten in skupni pesticidi presegajo mejne vrednost za podzemne vode. Ker imamo v letu 2004 na razpolago le eno meritev za vrednotenje parametrov ne moremo določiti čezmernega obremenjevanja podzemnih vod zaradi obratovanja odlagališča, izračunane vrednosti ne presegajo mejnih vrednosti za oceno tveganja, zalo ni potrebna izdelava ocene tveganja. Na osnovi rezultatov analiz, predvsem pa identifikacije organskih parametrov - SCAN, ni polrebno vključili dodatnih parametrov v obseg monitoringa. Ocena hidrološkega stanja: Opravljeni rezultati monitoring nihanja gladin podzemne vode na območju konglomeratov kažejo na dobro prepusten zakrasel kon^lumcraLni vodonosnik v katerem gladina podzemne vode niha s prosto gladi nt) v odvisnosti od napajanja s strani padavin. Opazovalne vrtine se na napajanje vodonosnika odzivajo ustrezno, kar kaže na to, da so aklivne. Na podlagi podatkov, ki so na razpolago ni mogoče izločili morebitnih trendov v nihanju gladin podzemne vode. G lede na rezultate meritev prehodnosti predlagamo, da se v vrlinah PTS-1 in PTS-2 čim prej izvede aktivacija s stisnjenim zrakom. XXV Muriboi - Ijišsilui t& varetim okolju Stran 21 od jO 78 Mnii itnfin^ ijodzjEtunih vod za wflssatiSie TeneliJe za letoiO(M Na podlagi podanih rezultatov predlagamo: - opazovanje nihanja gladin podzemne vode naj se izvaja z avtomatskimi elektronskimi limiti grafi, ki so vgrajeni v vrtine serije PTO, - v sklad ti z zahtevami Pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemne vode z nevarnimi snovmi naj se v letu 2005 izvede aktivacijo obstoječih opazovalnih vrlin. IT TI PRILOGE Priloga 1: Lokacije piezometrov na območju odlagališča Tenetiše Priloga 2: M eri tve ni voj e v pod zem n ih vo d na od lagali šč n len eti še v 1 etu 2 004 Priloga 3: Rezultati analiz in rezultati identifikacije organskih spojin v vzorcih vod iz piezometrov PT03r PTS1 in PT05 na odlagališču TenetiŠe v letu 2004 Pri loga 4: Uidrogeoioška i riterpretacija meritev gladin podzemnih vod MONITORING PODZEMNIH VOD DEPONIJE TENETIŠE POVZETKI MERITEV IZ 1. 2004 IN 1. 2006 1. IZHODIŠČA - monitoring podzemnih vod deponije Tenetiše se opravlja v skladu s Programom monitoringa podzemnih vod, ki ga agencija Agencije RS za okolje še ni potrdila. - monitoring se izvaja na vrtinah prikazanih na spodnji sliki. Meritve hidrogeoloških parametrov ( višina podtalnice ) se opravlja na vseh vrtinah, meritve kvalitete podzemnih vod se opravljajo na vtinah PTS1, PT03 in PT05 (na shemi označeno rdeče). - Vzorčenjeje bilo v letu 2006 izvedeno dvakrat, v začetkujunija in konec septembra na omenjenih treh vrtinah - Rezultati meritev se primerjajo z mejnimi vrednostmi iz Uredbe o standardih kakovosti podzemne vode, Ur. List RS št. 100/2005. 2. HIDROGEOLOŠKE MERITVE Iz poročil Geološkega zavoda Slovenije za leto 2004 in leto 2006je mogoče zaključiti: - odlagališče Tenetiše leži na pleistocenskem konglomeratu, kjer se izmenjujejo leče konglomerata s peski, melji, glinami in prodi. V konglomeratu so razviti kraški kanali - na območju odlagališča sta dva vodonosnika, ki sta hidravlično povezana - meritve pokažejo največji razpon nihanja na vrtini PT03 (2,8m), sledijo nihanja v vrtini PTS1. Vrtini zajemata vodo na območju zakraselih konglomeratov, kjer so lokalne prepustnosti zelo visoke - vse vrtine so zaradi izmerjenega nihanja podzemne vode aktivne - zaradi območja konglomeratov in dobro prepustnega zakraselega konglomeratnega vodonosnika gladina podzemne vode niha s prosto gladino v odvisnosti od napajanja s strani padavin - podzemna voda se, glede na različne vodostaje, pretaka v smeri severozahodno in vzhodno od odlagališča,v aluvialni zasip Želinskega potoka in Mlinščice 3. MERITVE KAKOVOSTI PODZEMNE VODE Iz poročil Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor za leto 2004 in leto 2006 je možno zaključiti: - monitoring se je izvajal na dolvodni ničelni ( referenčni )vrtini PT03, gorvodni PTS1 in dolvodni PT05. - Vpliv odlagališča se vrednoti v vzorcih vrtin PTS1 in PT05 glede na referenčno (ničelno ) vrtino PT03 - v vrtini PT05 ( dolvodno, proti izlivu Želinskega potoka v Mlinščico ) je vpliv odlagališča močno izražen in se odraža pri naslednjih parametrih: o skupni organski oglijk TOC o adsorbljivi organsko vezani halogeni AOX, amonij, natrij, kalcij, magnezij, železo, hidrogenkarbonati, sulfat, klorid, bor, nitrit, arzen, barij, mangan, skupni lahkohlapni klorirani ogljikovodiki -LKHC, dikloroetan, dikloroeten, trikloroeten, skupni pesticidi MCPP in bentazon - Mejne vrednosti iz Uredbe o standardih kakovosti podzemne vode presegajo parametri: parameter Povprečna vrednost parametra Mejne vrednosti za vodo Amonij v PT05 0.77mg7l 0,2 mg/l Mineralna olja v PT03 18 mg/l 10 mg/l Mineralna olja v PT05 26 mg/l 10 mg/l skupni lahkohlapni klorirani ogljikovodiki -LKHC 123,4 pg/l dovoljeno 10 pg/l Pesticidi v PT05 - skupni pesticidi 1,27 pg/l 0,5 pg/l MCPP 0,37 pg/l 0,1 pg/l bentazon 0,86 pg/l 0,1 pg/l - Opozorilno spremembo parametra glede na dovoljeno spremembo parametra dPT05/PT03 v % presegajo parametri: parameter Sprememba parametra (%) Opozorilna sprememba parametra (%) Skupni organski ogljik TOC 321 100 AOX 1430 50 Amonij 3750 200 Natrij 1043 500 Kalcij 356 50 Magnezij 733 100 Železo 28900 300 Sulfat 5700 500 Klorid 5450 500 Bor 700 100 Nitrit 293 200 Arzen 950 300 Barij 470 300 Mangan 4300 150 Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki LKHC 13140 200 Dikloroetan 8840 100 1.1 Dikloroeten 300 100 1.2 dikloroeten 8200 100 1.1.2 trikloroeten 433 100 Pesticidi skupno 2440 200 MCPP 1750 100 Bentazon 4200 100 v podzemni vrtini PTSlje vpliv odlagališča precej manj zaznaven Rezultati so povzeti iz tabele, kjer so označeni vsi parametri, ki bodisi presegajo povprečne vrednosti oziroma presegajo dovoljeno opozorilno spremembo parametra. t j'.^irn j nHjn I::riii|ju phnk TOd It n,« 100 1H4 200 V ffl M H ta HO nt 1 tMliJ _ _ J K 1 _ « » SCO S Ud CA H H IK -21 JJfr » .. .. »t ] 7 n lil TU itm "Sl! Fc M D ivm «0 - Hflf/l 133 L« m M 2*7 Jo 1 * -in* 1112/1 NO] J Mi JD t i» 50 hfh ■ng/1 SOi Ml i J" iM STO0 sna f&U a 2 i in IW NJI JH ----- POn M7 o B« «ffl D V» a.« 1H 1(111 * pal kxn vni i-AJUMpm i HI* -t* HOi 4,6H 4,412 DLOUJ ■14 133 3d« » KM« ^Lkmkfcj Al 14 J<3 -ti LM --- v™ Ai : 2 11 0 «0 Us IP Cll : f__ 1J i ■M «7 JIM . Ml M i« IV« iCi 43M li« 1 ."»i Mb = tOL i? ■M -40 JM Niktij "JE1 Mi 4A i t.1 jp ■li 31» StrlTj Aj (■51 3 » 3 DO • Mu ra/1 ' H* IJ ffl 1 r? -If 31» r- HVM«™«IciitUklctiin2(»4 tZV 1Mb ■ bi&nl ra nfcifji Stran Ifarfll Furoiib o mwHtompj piXbemnii vod in u«Jl*fli3i^ TlMlBi u lao 2406 Firintrttr bok InlB tul f+rprrim* tndpmr piriHfii inbMji iM4l«*, 11] 0|»LiirllDj i[H tHrti»bn pimiiri (Ji MfjK iriliM U >nftrrl>ji VCld'j H] ITURU PTfl) »rtu rrsi vrAH PTOi 0TTMI noj> «rrw moji TilMl 11 i i ■50 LJO ■T VHltJj nal V U M _ V lis J4HJ Vitanja* <4ft ■fl" 1« 7 ii 44 1« 14 lliLohlipni ilafirmi :tlnk«i*Jj-LtHC M ' Ml 4 111* m 14 Tribrancttoi Ifl MOJ 4.* MOJ a 0 IH 1 l-ditkriY.i nns t-Ofl.5 4 smo 11» 1,2-dttlOnmsi •»1 M 0,9 ® m m 3 1 1-dkUCfMU. M V 2 C 1K 1,1-diJOnjclta mi D p UM 100 lJJJ-kti^kndai MJj v c- IDO JU = l.lJ.tttJuractni np/l * -Ji 4U 1« 2 < l.l.l-uifcJnratMi »J_ i^J -40 ion ■ hcfj.uJ: iJlup^) MfjF "fcT <0 i- • •.; Č in Odvetniška družba Opr. št. R 14/2008 ZAP I S N I K o sklenitvi sodne poravnave sestavljene na Okrožnem sodišču v Kranju dne 29.2.2008 (člen 309 ZPP) Navzoči: Okrožni sodnik svetnik: MIHAEL KERSNIK Zapisnikarica: DEJANA BRKIČ Ob 8.45 uri pristopijo: 1. MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj, ki jo zastopa župan Damijan Perne, 2. KOMUNALA KRANJ, javno podjetje d.o.o., Mirka Vadnova 1, ki jo zastopa direktor Ivan Hočevar, 3. KRAJANI TENETIŠ IN MLAKE, po seznamu, ki je sestavni del poravnave, ki jih zastopata dr. Marjeta Terčelj in mag. Maja Zorman Krč, njiju pa Odvetniška družba Čeferin, pooblastili in seznam predložena Pristopijo pa še: Marija Kavčič, Jure Sajovic in Janez Švegelj, krajani Tenetiš in Mlake Stranke sklenejo naslednjo SODNO PORAVNAVO 1. Vse stranke te poravnave se zavezujejo, da bodo prenehale ovirati ali drugače onemogočati vse aktivnosti Komunale Kranj, javno podjetje d.o.o., ki jih ta opravlja za izvajanje javne službe ravnanja z odpadki na območju Mestne občine Kranj in občin Naklo, Šenčur, Preddvor, Jezersko in Cerklje. Mestna občina Kranj in Komunala Kranj se zavežeta, da opustita vse dejavnosti za izgradnjo regijskega centa na območju deponije Tenetiše in izjavita, da regijskega centra na območju KS Kokrica (naselji Kokrica in Mlaka) in KS Tenetiše ne bosta gradili. 3. Mestna občina Kranj in Komunala Kranj se zavežeta, da pri pristojnem upravnem organu ne bosta vložili vloge za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za odlaganje odpadkov na deponiji Tenetiše po 15.7.2009 in ne bosta predlagali vnosa regijskega centra Tenetiše v Operativni program. Mestna občina Kranj in Komunala Kranj se zavežeta, da bosta izvajali javno službo in upravljali delovanje deponije v okviru pogojev, kot so določeni v začasni odločbi o dovoljenju ARSO št. 35468-8/2007 z dne 17.12.2007 in sicer najdlje do 15.7.2009, ko bosta z navedeno dejavnostjo v celoti prenehali. Mestna občina Kranj in Komunala Kranj se zavežeta, da na območju deponije Tenetiše ne bosta načrtovali, gradili, ustvarjali pogojev za načrtovanje in gradnjo s strani drugih subjektov ali na kakršenkoli drugačen način sodelovali pri nastajanju kakršnegakoli objekta ali naprave, ki bi s škodljivimi emisijami posegala v pravico prebivalcev Mlake in Tenetiš do zdravega življenjskega okolja. 4. Komunala Kranj se zavezuje, da bo najmanj 24 ur pred vožnjo mulja iz CČN Zarica prek elektronskega naslova Marije Kavčič, Darka Gjurana in Jureta Sajovtca na to opozorila krajane Tenetiš in Mlake ter da bo takoj po dovozu mulja na deponijo Tenetiše skladno s pravili stroke opravila obvezno zasipanje teh odpadkov. 5. Vse stranke se strinjajo in določajo, da so vse obveznosti določene s to sodno poravnavo neposredno izvršljive. Stranke poravnave sporazumno ugotavljajo, da je s to sodno poravnavo v celoti in pravilno izpolnjena obveznost sklenitve sodne poravnave, ki so se jo zavezale skleniti v izvensodni poravnavi z dne 29.2.2008. Udeleženci te poravnave se dogovorijo, da morebitno povečanje potreb v zvezi z deponiranjem odpadkov oz. zmanjšanje prostorskih zmogljivosti za njihovo odlaganje, nista tisti spremenjeni okoliščini, zaradi katerih bi bilo mogoče zahtevati spremembo te poravnave. 7. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. 8. Ta sodna poravnava je prosta sodne takse. Potem ko je bil zapis sodne poravnave strankam ponovno prebran le-te izjavijo, da je pravilno zapisan, kar potrdijo s podpisom na tem zapisniku. Končano ob 9.00 uri. Zapisnikarica: Okrožni sodnik svetnik: Dejana Brkič Mihael Kersnik Udin boršt Udin boršt ORTOFOTO Udin boršt - dom gozdnih, vodnih in jamskih prebivalcev Naravne vrednote NARAVNE VREDNOTE Udin boršt Zavarovana območja ZAVAROVANA OBMOČJA Udin boršt Natura 2000 + EPO Udin boršt 'Brezovo; ■Zgornje-,, bu J& iSlucel Mlakah" -pri KrarjuViA Nedeljska vas; .. - ' USšttojg; '^Ščitena območja / J \ <" -~> \ c _ - cio/cine --■ ' -Š&Š^HO, saiovnjaK^^ 25^-^00 750 1000 iskladiičc smeš* okrica. \ Gorenje polje) Udin boršt Pristava Zgornje Vetrno ita/nor Spodnje Vetrno Cmo/ni Senično Sebenje Breg jb Bistrici Srednja vas Goriče Trstenik Gorite Zadraga Pangršica Kamnjek Letenice Cadovlje Zgornje Duplje Podbreije Spodnje Duplje Zgornje TenetiSe Spodnje TenetiSe Dolenja vas Natovka Strahinj Srakovlje Cegelnica Bobovek Zgornja Besnica Spodnja Besnica travniki Vir: geopedia.si TOPOGRAFIJA Zadraga Pangršlca « < -j Pcdb/ezje !Tcneuie Talin rc Srakovlle pozidana zemljišča ekstenzivni sadovnjaki njive in vrtovi trajni travniki aATdPOus RABATAL Golnik Goriče Duplje Mlaka Okroglo Kokrica Kokrica Struževo Kranj Rupa Križe Senično Sebenje Vojvodin boršt I Vojvodin boršt II Tenetiše Strahinj Naklo Mlaka Spodnja Besnica 250 500 750 1000 1250 Vir: geodetska uprava Republike Slovenije Udin boršt KATASTERSKE OBČINE IN PARCELACIJA \ I — -večja zaščitena območja občinske meje stavbna zemljišča i | poslovna zemljišča 250 500 750 1000 1250 m Udin boršt Viri: Atlas okolja, GisKD, zemljiški kataster, Teledat STAVBNA IN POSLOVNA ZEMLJIŠČA - večja zaščitena območja utrip naselija • I KULTURNA DEDIŠČINA LOKALNEGA POMENA (P-predlog) KOL O KULTURNA DEDIŠČINA RAZGLAŠENA ZA SPOMENIK kdsl LOKALNEGA POMENA (P-predlog) a 6. OGROŽENA OBMOČJA f-3 ZAHTEVNEJŠI PROTIEROZIJSKI UKREPI 7. VAROVALNI PASOVI GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 1=1 VAROVALNI PAS 8. OBMOČJE UREJANJA Z LOKACIJSKIM NAČRTOM LOKACIJSKI NAČRT (LN) MERILO 1:5000 Nepremičnine Na vrbicafi sp. Zgornje' iodtabor r.^m Trnov ec f 502 /Arneševa luknja Spodnje-- merilo 1: 15000 referenčna linija LEGENDA: Lastništvo parcel v javni lasti Občina je 100% lastnik Občina je solastnik JAVNO DOBRO, SPLOŠNA RABA REPUBLIKA SLOVENIJA http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:36:24; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-NAKLO (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove). Vir podatkov o parcelah: Geodetska uprava RS, junij 2009 Nepremičnine I Strahinjsko Cegelnica NakloV, I /406) V Podr.eber' [Skladišče- Polica merilo 1: 15000 referenčna linija LEGENDA: Lastništvo parcel v javni lasti Občina je 100% lastnik Občina je solastnik JAVNO DOBRO, SPLOŠNA RABA REPUBLIKA SLOVENIJA http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:34:34; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-NAKLO (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove). Vir podatkov o parcelah: Geodetska uprava RS, junij 2009 Nepremičnine /Arneseva Suknja Spodnje T Britof 4 50 A 'Gob ovce j Ozarica Nacovka .Dolenja vas; .Bistrica X Češnjice/7 Strahir (431) Močnik Strahinjsko polje jurčkovo polje NakloNSk I <40$) \ merilo 1: 15000 referenčna linija LEGENDA: Lastništvo parcel v javni lasti Občina je 100% lastnik Občina je solastnik JAVNO DOBRO, SPLOŠNA RABA REPUBLIKA SLOVENIJA http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:35:38; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-NAKLO (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove). Vir podatkov o parcelah: Geodetska uprava RS, junij 2009 Gospodarska infrastruktura: Prometna infrastruktura LEGENDA: Železniška proga Cestno omrežje __ Državna cesta Občinska cesta Gozdna cesta rnovec PODBRE; obovce 'Gradiščt Asfaltni tis; PIVKA' 'odrebel merilo 1: 31461 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:15:42; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-NAKLO (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Gospodarska infrastruktura: Komunalna infrastruktura LEGENDA: Ravnanje z odpadki Območje objekta vodovodnega omrežja □ 2 - fekalni vod 3 - meteorni vi Območje objekta kanalizacijskega omrežja □ rnovec PODBREŽTE obovce Gradišči Asfaltna ba; PIVKA1 Podrebel merilo 1: 31461 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:16:40; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-NAKLO (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Gospodarska infrastruktura: Energetska infrastruktura LEGENDA: Elektrovod Območje objekta elektro omrežja □ Plinovod Območje objekta plinovodnega omrežja Vod toplotne energije Območje objekta toplotne energije □ PODBREZJE obovce Gradišči iCegelmcS W-Wiilo Asfaltna PIVKA Policaj merilo 1: 31461 http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:16:14; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-NAKLO (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Gospodarska infrastruktura: Elektronske komunikacije LEGENDA: Vod elektronskih komunikacij Območje objekta elektronskih komunikacij □ merilo 1: 31461 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:17:03; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-NAKLO (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) rnovec PODBREŽTE obovce Gradišči Asfaltna ba; PIVKA' Podreber Hidrografija (vode) LEGENDA: Vodovarstvena območja - državni nivo wo i WO 2, 2A, 2B W0 3 Vodovarstvena območja - občinski nivo 1.1A.1B □ 2 □ 3 □ < g Poplavna območja Pogoste poplave Redke poplave Katastrofalne poplave Podzemne vode Zavarovani vodni viri Zajetja (VVO) □ i* novec PODBREZJE obovce Gradišči Asfaltna ba; PIVKA' Podreber o merilo 1: 31461 2 km http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:17:41; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-NAKLO (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Poslovni subjekti LEGENDA: Nazivi naselij NASELJE Poslovni subjekti □ rnovec PODBREZJE Gradišči Asfaltna ba; PIVKA' Podreber Policaj http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:18:46; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-NAKLO (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Varstvo narave LEGENDA: Ekološko pomembna območja - EPO Natura 2000 Območja Direktive o ha bit at i h - pSCI Območja Direktive o pticah - SPA Posebna območja varstva po mnenju Evropske komisije ., Natura - habitatni tipi Natura - vrste Varovalni gozdovi □ Register naravnih vrednot - območja ime Register naravnih vrednot - točke □ ime Zavarovana območja □ ime Zavarovana območja - točke □ merilo 1: 10669 referenčna linija icno' 528} Kulturna dediščina ©lQEDJE) ° Cžp^fe^sG)0® LEGENDA: RKD - vplivna območja iz razglasitve □ RKD - območja □ RKD - območja (PREDVIDENO) □ Vplivna območja enot iz strokovnih zasnov za občinske prostorske plane RKD - točke □ RKD - točke (PREDVIDENO) merilo 1: 10669 referenčna linija Prostorski plan: Raba tal LEGENDA: Raba tal Območja rabe p ob ar merilo 1: 10669 referenčna linija Nepremičnine o 500 m o ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 10 cm merilo 1: 10669 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:31:25; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-TRŽIČ (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove). Vir podatkov o parcelah: Geodetska uprava RS, junij 2009 Infrastruktura: Cestno omrežje Senično; (528) LEGENDA: Ostale ceste Občinske ceste merilo 1: 10669 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:28:58; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-TRŽIČ (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Gospodarska infrastruktura: Komunalna infrastruktura Senično- (528) LEGENDA: Ravnanje z odpadki Območje objekta vodovodnega omrežja □ 2 - fekalni vod 3 - meteorni vi Območje objekta kanalizacijskega omrežja □ merilo 1: 10669 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:27:28; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-TRŽIČ (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Gospodarska infrastruktura: Energetska infrastruktura Senično- (528) LEGENDA: Elektrovod Območje objekta elektro omrežja □ Območje objekta plinovodnega omrežja Vod toplotne energije Območje objekta toplotne energije □ merilo 1: 10669 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:27:06; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-TRŽIČ (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Gospodarska infrastruktura: Elektronske komunikacije Senično- (528) LEGENDA: Vod elektronskih komunikacij Območje objekta elektronskih komunikacij □ merilo 1: 10669 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:27:50; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-TRŽIČ (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Hidrografija (vode) Senično- (528) LEGENDA: Vodovarstvena območja - državni nivo WO 1 W0 2, 2A, 2B W0 3 Vodovarstvena območja - občinski nivo □ □ □ □ Poplavna območja Pogoste poplave Redke poplave Katastrofalne poplave Podzemne vode Zavarovani vodni viri Zajetja (WO) □ merilo 1: 10669 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:25:51; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-TRŽIČ (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Poslovni subjekti Seničnof (528} LEGENDA: Nazivi naselij NASELJE Poslovni subjekti □ merilo 1: 10669 referenčna linija http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. julij 2009 18:28:19; uporabnik: irena.pangersic@guest.arnes.si Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-TRŽIČ (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove)