ANNALES • Ser. hist. socio!. • 9 • 1999 • 2 (18) izvirno znanstveno delo UDK 323.1 (436-163.6)1948/49" prejelo: 1999-10-15 NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTR! V LETU 1848/49 Stane GRANDA ZRC SAZU. Zgodovinski institut Milka Kosa, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 4 IZVLEČEK Avtor objavlja peticijo Slovencev iz Podgrada v vzhodni Istri iz 7. decembra J848 in ob njej razkriva širše ozadje tamkajšnjega dogajanja. Ugotavlja, daje bilo tamkajšnje narodno gibanje avtonomno, brez trdnejših povezav tako z Dunajem, kjer je spomladi in poleti delovala Dunajska Slovenija, najpomembnejše slovensko politično društvo v letu 1848, kot tudi z Ljubljano, ki je v jeseni in koncem teta prevzemala osrednjo vlogo v slovenskem narodnem gibanju. Ključne besede: Avstrijsko cesarstvo, Istra, Podgrad, Slovenci, Hrvati, narodna zavest, narodna gibanja, peticije LA SJTUAZIONE NAZiONALE NELL1STRIA ORIENTALE NEL 1948/49 SINTESI Vautore pubblica la petizione deglt sloveni d i Podgrad, nelflstria orientale, del 7 dicembre 1848 e illustra it contesto generale degli avvenimenti locali. Con sta ta che quello locale fu un movimento nazionale autonomo, privo diparticolari legami con Vienna, dove nel periodo primavera-estate operava la Slovenia viennese (la piu importante Societa politica slovena dell'epoca), o con Lubiana, che nell'autunno e verso la fine di quell'anno assunse un ruolo preminente nel movimento nazionale sfoveno. Parole chiave: Impero austriaco, Islria, Podgrad, sloveni, croati, coscienza nazionale, movimento nazionale, petizioni UVOD Istra je bila v revolucionarnem letu 1848/49 v okviru celotnega Avstrijskega cesarstva vse prej kot obrobna dežela. Zaradi revolucije v Benetkah, ki je naletela na dolo- . čene simpatije tudi v istrskih mestih in kasnejše vojne z I upornimi Italijani, je bila stalno deležna precejšnje mere: pozornosti tako z avstrijske kot tudi italijanske strani. Avstrijska občila so s posebno pozornostjo spremljala premike nedomačega vojnega ladjevja po Jadranu. V centru njihovega zanimanja so bila predvsem obalna mesta, zlasti tista, ki so nekdaj pripadala Beneški republiki, manj pozornosti pa je bila deležna notranjost. Bližina italijanskega bojišča je vsekakor vplivala na tukajšnje politično življenje. Če je v notranjosti države, na primer v deželah s slovenskim prebivalstvom, oblast v veliki meri povsem odpovedala, si tukaj tega ni smela privoščiti. Nacionalne razmere v Istri so avstrijskim državljanom razkrile priprave na volitve v frankfurtski parlament. Italijani so jim nasprotovali, Nemci pa so Trst in poti do njega dobesedno zahtevali, saj so trdili, da brez njega Nemčija ne more postati to, kar naj bi bila. Ta argument je bi! za mnoge tako močan, da so celo ljudje, ki so bili Slovencem naklonjeni, znamenit je primer 327 AN NA LES ■ Ser. hist. socioi. • 9 • 1999 • 2 (18) CKANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRI V LETU 1848/43. 327-346 najbolj "poštenega Nemca" Vinzenza Rizzija s Koroške, sicer velikega častilca Franceta Prešerna, napovedovali naš/m prednikom najtemnejšo prihodnost. Kot je znano, so v nemških in avstrijskih deželah navdušeni pristaši združene Nemčije ustanovili celo posebno društvo za izgradnjo nemške flote na JadranLi. Med njegovimi uglednimi podpisniki javnega poziva za zbiranje potrebnega denarja je bi) tudi znameniti Radovljičan Anton Fuster. Takratno osrednje nemško časopisje, vodilna je bila dunajska Die Presse, je z veliko vnemo dokazovalo, da Italijani nimajo pravice zahtevati Istre zase, saj ta ni italijanska, ampak pretežno slovanska. Te znamenite polemike, ki so jo povzeli mnogi najvidnejši takratni časopisi, Istra je bila državni problem, tudi naše ljubljanske Novice niso hotele zaostajati, na tem mestu ne bomo povzemali (Granda, 1996, 37-50). Slovensko zgodovinopisje se dotlej, razen nekaj izjem, z Istro v revolucionarnem letu 1848/49 ni sistematično ukvarjalo, zato tudi ni ustreznega vedenja. Krivdo za tako stanje nosijo v preteklosti predvsem razmere, ki so omejevale delo v tujih arhivih, seveda pa je treba priznati, da so mnogi tudi hitro obupali zaradi jezikovnih težav in pa predvsem pomanjkanja pregleda nad ohranjenim arhivskim gradivom. Vsekakor pa bo slej ali prej treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Da trud ne bo zaman, kaže primer drobne notice, ki pravi, da so bili v začetku leta 1849 odnosi med Italijani in Slovenci v Kopru tako napeti, "de Lah in Slovenec več pod eno streho prebivati ne moreta" (Slovenija, 13. 2. 1849). Ozadje sporov naj bi bil položaj slovenskega jezika v šolah in uradih. Italijanski zgodovinarji so glede poznavanja dogajanja v revolucionarnem letu 1848/49 med italijanskim prebivalstvom v absolutni prednosti.' Poleg strokovne literature imajo tudi nekaj memoarov, glede katerih smo Slovenci izjemno Šibki. Objektivna celotna podoba pa tudi njim ni jasna zaradi podobnih težav z viri, pa tudi nemščine in predvsem kurzivne gotice Zgolj slučaj je nanesel, da so Novice že 12. januarja 1848 začele objavljati v več nadaljevanjih pisan članek Andreja Zdešarja, kaplana v Pičnu, Istrijanski Slovenci med Teržaškim in Reškim morjem. V njem je opisoval narodne, kulturne, verske in gospodarske razmere v Istri (Novice. Nadaljevanja, 1848). Avtor sodi med številne slovenske duhovnike v Istri, ki so bili po poreklu iz Kranjske in so se popolnoma zlili s tamkajšnjim okoljem Običajen očitek v takih primerih, da so ti prišleki prinašali v dotlej mirno in z "bratovsko ljubeznijo" prežeto deželo nacionalni prepir, ni utemeljen in ga je potrebno v vsakem konkretnem primeru dokazati. Bolj znani so ravno nasprotni primeri, da so se taki duhovniki tako zlili z večinsko in prevladujočo klimo v deželi, večni problem prišlekov, da so celo pasivno ali aktivno sodelovali pri potujčevanju slovanskega prebivalstva. Tokrat je predmet podrobnega zanimanja vzhodna Istra, to je predvsem nekdanji okraj Podgrad. Ta je bil nekdaj kranjski, leta 1814 pa je bil v okviru organizacije Ilirskega Primorja priključen istri. Večji zahodni del okraja so vključili v tržaško kresijo, manjši vzhodni del s samim Podgradom pa v reško (Rutar, 1890, 203).2 Podrobnosti o slovenskem narodnem gibanju v Istri, zlasti v okraju Podgrad, niso znane. Glede na nekatere drobne vesti moremo soditi, da sta bila v njem aktivna uradništvo in duhovščina, kmalu pa so pridobili tudi precej ostalega prebivalstva. Kako so tega motivirali, lahko dokaj zanesljivo ugotovimo, saj je bilo za to dovolj netiva. Na eni strani imamo fevdalno vprašanje, na drugi pa narodno, kar ob vojni z Italijani niti ni bilo težko. Naši ljudje so bili na eni strani veliki avstrijski patrioti, na drugi strani pa je bilo v odnosu italijanskih višjih krogov do istrskih Slovanov čutiti ne le elemente nacionalizma, ampak celo rasizma. Slednja ugotovitev je seveda kruta, vendar nudi zanjo Carlo de Franceschi preveč opore (de Franceschi, 1989). Zato se je narodna zavest hitro prebudila. Tako je že maja, to je kmalu po ustanovitvi Slovenskega društva v Ljubljani 25. aprila, njegovo vodstvo prejelo iz okolice Podgrada zelo patriotično spomenico, ki jo je podpiralo več uradnikov in duhovnikov. Njena vsebina, dokument se ni ohranil, je morala biti zelo navdušujoča, saj so iz Ljubljane o njej poročali ceio društvu dunajskih Slovencev Sloveniji, ta pa je o njem obvestila graško ercakosmenovano društvo (llešič, 1905, 70-71). Naslednja akcija je bila usmerjena v prizadevanja za ponovno priključitev podgrajskega okraja Kranjski, "kamor ga lega, jezik in šege napeljujejo". V tem smislu sta dva predstavnika okraja napisala posebno spomenico na vladarja. Iz dvorne pisarne je bila vrnjena okraju "zur AmLshandlung", to je v uradno obravnavo. Neki tamkaj zaposleni Kranjec je potem ljudi prepričal, da je tak predlog škodljiv, in občine so pristale na nasproten predlog. Cdino poročilo, ki ga doslej poznamo o dogajanju med Slovenci v vzhodni Istri, pa govori še o eni, tokrat decembrski politični akciji. Po preselitvi dunajskega parlamenta v Kromfiftž se je v Istri razširila vest, da italijanski poslanci predvidevajo tako ustavno ureditev, ki bi prinesla poitalijančenje istrskih Slovanov. Mišljen je predlog istrskih italijanskih poslancev v dunajskem parlamentu, da se naj prizna italijanski značaj Istre in zato v šole in urade uvede izključno italijanski jezik (Gottsmann, 1998, 355). Neposreden povod za protest pa je bil predlog levice v dunajskem parlamentu o 1 Opozoriti velja na rnonumentalno delo v treh delih La Venezia Ciulia e ia Dalmazia nella rivoluzione nazionale del 1843-1849 (La Venezia Ciulia..., 1949). Dr. B. Marušiču se zahvaljujem za posredovanje omenjenih knjig. 2 Dr. B. Maruiiču se za opozorilo na to Rutarjevo razpravo iskreno zahvaljujem. 328 AN NA LES ■ Ser. hist. socioi. • 9 • 1999 • 2 (18) Stane CitANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRt V LETU iS4B/49, 327-344 preureditvi monarhije. Tako je moral mož, ki je sestavil vlogo občin proti prvi spomenici, sestaviti tokrat tej nasprotno (Slovenija, 23. 3. 1849). Opraviti imamo s tipično situacijo v revolucionarnem letu 1848/49, ko so posamezniki svoja mnenja in ravnanja na podlagi novih spoznanj razmeroma hitro spreminjali. Ta spomenica, katere vsebina ni neznana, saj je bila objavljena v časopisu Slovenija 23. marca 1849, o njej pa piše tudi Apih (Apih, 1888, 242, op. 2). se je ohranila v arhivski zapuščini takratnega parlamenta, ki se danes nahaja na Dunaju. Ker časopis Slovenija ni širše dosegljiv, Apih pa o spomenici ali peticiji preskromno poroča, jo velja objaviti v originalu, prepisu in prevodu, saj tako oblika kot vsebina, zlasti pa številni podpisi, ki doslej niso bili znani, ogromno povedo. POLITIČNO OZADJE NASTANKA DOKUMENTA Še predno se je v oktobrski vstaji razburjeni Dunaj s pomočjo VVindischgraetzove in jelačičeve vojske prisilno pomiril, je bilo odločeno, da parlament ne bo več zaseda! v prestolnici, ampak bo sklican v mirno okolje letne rezidence olomouškega nadškofa v Kromčfiž. Zakon o odpravi fevdalizma, ki je bil najpomembnejši dosežek avstrijskega parlamenta v letu 1848, je 7. septembra resda dobil najvišjo sankcijo, toda kmetov le rti spravil v tako nezanimanje za politično dogajanje, kot to običajno beremo. Preveč vprašanj je bilo še odprtih, kot na primer glede odškodnine in servitutov, zlasti gozdnih, nekatera pa je sproti odpiral čas. Med slednje moramo uvrstiti vprašanje posledic oktobrske vstaje za kmete, zlasti pa zamenjava na prestolu 2. decembra, ko je razmeram nedoraslega Ferdinanda zamenjal komaj osemnajslletni Franc Jožef i. Zaradi zamenjave na prestolu je morala oblast izdati posebne razglase v jezikih avstrijskih narodov, kt so zagotavljali, da bo cesar 7. septembra potrjeni zakon spoštoval. Vsekakor sta bili. zamenjava na prestolu in kmečki strah za usodo veljavnosti zakona o zemljiški odvezi verjetno zadnja momenta v revoluciji 1848/49, ki sta še omogočila množično mobilizacijo kmetov. Zanimanje za politične razmere v državi in zlasti delo parlamenta je vzdrževalo tudi vprašanje nove ustave, ki naj bi na znotraj preuredila monarhijo. Parlament so državljani zasipali z različnimi peticijami (Gottsmann, 1995, 21). Počasi je bilo že jasno, da veliko upanje o ukinitvi starih dežel fevdalnega porekla, ki bi omogočilo nekaterim nenemškim narodom vsaj potencialno možnost za lastne narodne enote, tudi Združeno Slovenijo, ni več realno. Kljub temu pa so se še vedno pojavljale različne ideje o njeni preureditvi, vsaj delni, ki bi lahko prinesle izboljšave ali poslabšanje obstoječih razmer. Primorsko so v avstrijskem parlamentu zastopali: dr. Antonio Madonizza koprski volilni okraj, motovunskega Mtcheie Fachinetti, krškega dr. Francesco Vidulich, pa-zinskega dr. Carlo de Franceschi, vološkega Josip Vlach, Trst - mesto Ferdinando Cobbt in Giovanni Hogenauer, okolico Anton Černe, Gradišče Giovanni Batista Pitteri, Gorico mesto dr. Carlo Catineli, ki ga je nadomestil dr. Spangher, tega pa dr. Carlo Doliac, okolico Josip Do-Ijak, ki ga je kasneje nadomestil Josip Černe, Anton Gor-jup - Tolmin (Apih, 1888, 153). Za obravnavano področje sta bila torej ožje pristojna Vlach in Carlo de Franceschi, vendar so bili v parlamentu Madonizza, Fachinetti in De Franceschi toliko glasni, Fachinetti je bil pravi skrajnež in je trdil, da si je slovansko prebivalstvo v Istri izmislila avstrijska oblast, da so oni ustvarjali vtis eksluzivnih predstavnikov Istre. V njihovih nastopih in nazorih ni mogoče najti fe republikanskih, temveč skrajno nacionalistične in celo rasistične elemente. Pripadali so levici, tako na Dunaju kot v Kromčrižu. Dunajski parlament se je v Kromčfižu prvič sestal 22. novembra in se začel ukvarjati z ustavo. Osnutek zanjo je pripravljal ustavni odbor, katerega člani so bili od 2goraj imenovanih Gorjup, Madonizza in Gobbi, ki ga je kasneje zamenjal Vlach. tz tega se vidi, da ni bilo praktično nikakršnih možnosti, da bi bili v parlamentu lahko avtentično izraženi slovanski in slovenski interesi iz Istre. Po začetku zasedanja Kromčfiškega parlamenta je njegova levica predstavila svoj predlog notranje preureditve Avstrijskega cesarstva (Slovenija, 8. 12. 1848a). Postalo naj bi federativno in imelo pet narodnih enot: poljsko, češko, slovensko, nemško in italijansko. Slovenska Avstrija, tako bi se imenovala, bi obsegala Kranjsko, na levem3 bregu Drave ležeči del celovške kresije, slovenski del Štajerske in goriško okrožje. Uradni jezik bi bil slovenski. Kot vidimo, bi prizadel del koroških Slovencev, ki bi ostali v Nemški Avstriji, Tržačani in Istrani naj bi pripadli Avstrijski Italiji z italijanskim uradnim jezikom. Predlogu ne gre zanikati nekaj dobronamernosti, vendar je bil mnogim pripravljen ustreči veliko bolj kot Slovencem. Zato je na ta predlog nastal med Slovenci hud revclt, ki ga sicer poznamo predvsem po samostojni brošuri Petra Koz-lerja, Das program der Linken des österreichischen Reichstages mit Rücksicht auf Slovenisch- und I ta! i en i sc h- Oe ste rrei c h von Peter Kosler, Wien 1849 (o tem podrobneje Pleterski, 1999, 379-385), in izjemno čustvenih člankih Andreja Einspielerja v imenu slovenskih Korošcev. Njuna prizadetost je še toliko večja, ker sta bila tako Koz.ler kot Einspieler bila idejno bližje levici kot desnici. To Še toliko bolj velja za čas po zadušitvi oktobrske vstaje na Dunaju. Einspieler, ki je izračunal, da bi bifo zaradi 11.647 Nemcev žrtvovanih 119.915 koroških Slovencev, je o predlogu zapisal: 3 Očitna napaka, skoraj gotovo je bil mišljen desni- To potrjuje tudi predlog za nemško Avstrijo. 329 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 9 • 1999 • 2 (18) Stane GKANOA; NARODNC RAZMJiRE V VZHODNI ISTRI V Lt lU l R48/49, 327-MS "Mislim, da nt huda voija, ampak neznanost v deželo-znanstvu levico par tim načertu vodila; zato levica, tvoja misel je sicer dobra, in vse hvale vredna, pa poslušaj resnico in stori po tem pravico!" (Slovenija, 22. 12. 1848). Kozier ni bil tako naiven glede parlamentarne levice. Zato je napisal brošuro in predlagal, da bi se moralo ilirsko Primorje priključiti Avstrijski Sloveniji. Dejansko je med prvimi reagirala na ta predlog levice Slovenija. Ta prvi slovenski politični časopis je bi! izrazito liberalen, vendar njegov urednik ni bil toliko ujetnik svojega prepričanja, da ne bi videl dvoličnosti in ignorance sestavljalcev programa preureditve Avstrije. Glede na to, da je nekaterim slovenskim zgodovinarjem vse, kar je levo, tako sveto, da pozabijo na realnost,4 bom navedel to kritiko v celoti (Slovenija, 8. 12. 1848b). "Gotovo zoper te pravih ni besedice rečiž in Slavjani niso nikoli zato protivniki levice bili, ker je nar veči mogočo svobodo zagovarjala, marveč za to, ker je z takimi sladkimi besedami nar hujši sovražtvo zoper vse, kar je slavjanskiga, zakrivala. In ako pomislimo na gori rečeno pravilo, de se udje eniga naroda herz neogibljive potrebe v opravniško okrožje drugiga naroda jemati ne smejo, moramo le nevednosti pripisati, ako na Koroškim Dravo za mejo postavljajo, če prav taista delječ unkraj Celovca seže, in če clo skorej celo Ilirsko primorje, zlasti Istrijo Laški deželi pritikvajo. Tolike neznanosti v geografu nihče pri deržavnih poslancih iskal ne bil, in težko se je zderžati misli,, de ta poskus ljudem nesramno oči slepiti, od brezvestnih istrijariskih Laškonov na der-žavnim zboru, Defranceschi, Fachinetti in pajdašev izvira. Tode naj počenjajo ti ljudje, kar hočejo, goljufija in krivica njih ne bo obveljala; terdno se zanašamo pervič na ministra grofa Stadiona, ki nam iz lastne skušnje razmere med Slovenci in Lahi v Pri morji dobro ve, na češke poslance in posebno tudi na našiga poslanca g. Raka; ki Koroško in Istrijo na tanjko pozna. Tode nihče ne derži križama rok, zmaga še ni naša, za to živo priporočimo slovenskim rodoljubam na Istrijanskim, naj se za vbogo zanemareno ljudstvo krepko potegnejo, ga od važnosti sedanjiga časa poduče, in njegovim željam besede podajo, da se oglasi in osramoti hudobne zvijač-nike, ki ga v ptuji jarem vprezati skušajo!" Gornja ocena predloga levice v državnem zboru je silno zanimiva, ker pojasni poglede takratne slovenske levice na avstrijsko parlamentarno levico. Ta ni zmogla premostili razkoraka med načelom enakopravnosti vseh narodov, ki ga je sprejemala, in med lastno ujetost v prepričanje večvrednosti nekaterih, predvsem nesiovan-skih narodov. To je še posebno razvidno prav iz konkretnega odnosa do Slovencev in Hrvatov v Istri in tržaških Slovencev. Prav zato je uredništvo Slovenije zaradi Istre kot koroških Slovencev še toliko bolj kritično ocenilo ustavni načrt parlamentarne levice. Ob tem je zanimivo, da računa na pomoč nekdanjega tržaškega guvernerja grofa Stadiona, čeških poslancev, ker naj bi nemški deli Češke in Moravske pripadli Nemški Avstriji, in Jožefa Raka, apelacijskega svetnika notranjeavstrij-sko-primorskega apelacijskega in višjega kriminalnega sodišča v Celovcu, sicer poslanca za volilni okraj Št. Andraž na Koroškem. 6. decembra 1848 je bil zbor tržaškega Slavjanskega društva, ki je imelo med člani tudi "duhovnike in uradnike iz istrije" (Slovenija, 8.12.1848c). O stališčih levice v parlamentu niso govorili (Slovenija, 15. 12. 1848). Kot vse kaže, so nekatere na Dunaju, predvsem K(ozlerja), načrti glede Istre zelo prizadeli. Ob analizi slovenskih poslancev v dunajskem oziroma kromč-riškem parlamentu je 19. decembra pisal v Ljubljano. Najprej je citiral pismo nekega slovenskega poslanca iz Krom&fiža, kjer je med drugim pisalo: "Ni dolgo, kar sim zvedil, de so Slovenija in Novice tudi v Istrijo dohajati jele, naj se domorodci ondotni potegnejo, da se ta dva časopisa bolj razširita, naj se peklenskim naklepam Lahriv zoperstavijo; naj ljudstvu raziože, de so po veliki nesreči v Istri i trije Slovencam in vsem Avstrijancam iz cele duše sovražni poslanci, ki so pri nesrečnih dogodkih mesca Kozoperska peklensko veselje imeli, izvoljeni bili." Celo pismo je tudi komentiral in glede Istre zapisal: 'Naj besede tega častivrednega poslanca zastran Istrije pri domorodcih, zlasti pri terškim slav-janskim društvu na rodovitne tla padejo. Ali bi tolika večina naših slovenskih bratov imela poželjenju Lahov za res prepušena biti? O nikoli. Močno me tolaži v ti reči, de sim pri rninisterstvu za kupčijo in teržtvo, kterimu je tudi statistiška pisamica pridjana, zvedil, da se natanjčni narodopisni pregledi napravljajo, in ne morem opustiti tu opombe, de sim tudi jaz poklican bil v imenovano pisarnico, primeriti moje od slovenskih rodoljubov mi prajatelsko izročene spise uradnim pregledam in popraviti jih. Naši! sim tam vsako vas na-tanjko zaznamovano, in kako narečje de se tam govori, in cela Istrija, goričko okrožje in Teržaška okolica so razun nekterih malih jezičnih otokov kot slavjanska zemlja zaznamvane; ostanejo tedej slavjanske." (Slovenija, 26. 12. 1848). Iz tega članka je povsem jasno razvidno, zakaj je imel Kozier trši odnos do predloga levice kol Einspieler. Če bi želeli poslanci levice dobiti ustrezne podatke o nacionalni sestavi v Istri, bi to na Dunaju lahko dobili.5 4 Primerjaj zgoraj citirani Članek j. Pteterskfiga (1999). Gospodu akademiku v vednost, da imam omenjeno brošuro v več kopijah že vsaj 25 let, da me ni nanjo nihče opozorit, ampak sesn jo našel v različnih fondih in sem jo, kdor me je to prosil, tudi posodi!. 5 Tu je bistvo razhajanj med akad. Pleterskim in menoj. Tako kot se levici ni ljubilo vsaj malo potruditi v zvezi s Slovenci, se prof. Pieterskemu ni z mojim soavtorskirn eiankom v Enciklopediji Slovenije. 330 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 9 • 1999 • 2 (18) Stane C.RANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRI V «TU 1848/49, J27-34S OBJAVA DOKUMENTA Dokument je pisan z roko na običajnem takratnem uradnem kolkovanem papirju. Objavljamo ga kot fotokopijo in v prepisu z nujnim komentarjem. Z oklepaji izražamo dvom o točnosti lastnega prepisa. i/JŠtfCdj/tff. -¿fM&C4 /s lir " Dem Constitution - Auschuße R. T. W. 4612 praes: 23. febr 849 Kremsier am 26ten Februar 1 B49 Dr Vidulich /./•'C. Z^p. V ' S^- J Kanil (?) t ■^¿¿■/■•'/'/¿rtš;. ; WMM.....•// ' C. i^^iMkm ' ... ./y.t/i'^t' S 1,rxtf i ¿/V/m 'v* v t' ^rr^u ::.'■ •'. ^• ■. *: •• : .' '"¿¿h/& ■ An den hohen österreichischen Reichstag in Kremsier Dankadresse und Bitte der Gemeinden des Bezirkes Castelnuovo im Istrianer Kreise in Betreff der Entlassung des Gründes und bodens und Berücksichtigung ihrer Nationalität C ' '/t> '..'/. :' ::'-■ Vidulich - Goriup 331 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 9 • 1999 • 2 (18) m: Slane GRANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRI Vi. ETU ] 348/49, 327-346 (kolek za 15kr) 4612 Hoher österreichischer Reichstag ! 29 P-¿s / * S ts/ Die von uns repraesentirten Gemeinden haben uns beauftragt, an 5r. kk. Apostolische Majestät, unsere vielgelib-ten, konstitU2ionellen Kaiser und den hohen Reichstag für die Aufhebung des UntertansVerbandes und Entlastung des Grundes und Bodens eine Dank - Adresesse zu verfassen, und unter Einem ihre unerschütterlichen Anhänglichkeit an das angestammte Herrscherhaus und die Gesammt Monarchie auszudrücken. Indem wir aus nun dieses ehrenwollen Auftrags um so 332 AN NA LES ■ Ser. hist. socioi. • 9 • 1999 • 2 (18) CRANDA: NARODNE RAZM{R£ V VZHODNI ISTKf VIETU ¡8-18/49, 327-346 stran 2 ¿'tS-r-l-t-i rf t/^Y t t/ r** ! ^rt-Z' - i-jf if " V. * t-f "fwss*-**- t* tttj ' .jf.f i-itu o /? ./7 , /s ^ /7 \ . > • : /,7 . ¿¿'s* Jy . f. yy - . ' / • tfS ¿w ' t^?' , ¿2 m/^ ^i.*< // (.-fr/ -»¿¿n f 7/ f rt-, . f icSt'V i f -rg-t-, t > . -tf -t-Mi/7';/ *t ' /-*■? ist e-f fa^rt-'t • „ PP' Z/ :/ ' ' S v /w ¿-r * bereitwilligen entledigen als diese aufrichtigsten und innigsten Gefühle des Dankes und der Anhänglichkeit uuch die unsrigen sind, flehen wir mit Rührung zu dem Allmächtigen, er wolle die verehrten Fuhrer unserer öfentiichen Angelegenheiten auch für die Zukunft mit dem Geiste der Wahrheit erleuchten, damit sich an den Früchten der Constitution eines großen, einigen, starken Oesterreichs alle Naztonali-täten gleichmäßig erfreuen. Was die unsrige anbelangt, glauben wir bei dem Umstan de, als Istrien mit Ausname eines einzigen Deputirten von geborenen Italienern vertreten wird, und über unsere Nazinalität leicht ein Zweifel entstehen könnte, ; 333 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 9 • 1999 • 2 (18) Stare CRANOA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRI V t ETU t MSM, 327-3-16 stran 3 (kolek za 15 krajcarjev! % ¿/¿YfszdfjJr Ae -¿'tf- 5~r/ * ✓■/z** K-t^tj/^ «L- t/ft^ f rtt rf t+jr . trt-v ¿i. t-fn-' /Zt* »/(M ^»«f., 'S y / % -r^. ¿AH-mh-W i-r-1-'" « " ' »i /v^r , - z-ez tr A rt b , < ^ ^M S W- ¿¿.^tf-r/S-m / -r-rt ¿¿T— t-v ("¿gf-S'St^./. * " /c'^ S rt; ^J/ rt-dt-t/č). t-st-a' s ■/^r SI -¿n* t. ' /• - ^ J?- 9 ^ ^ i- t^t-C-i t^/ztZ/^^-tJ^itt^it^fA----— ^ Z > ^ ' ^^ daß unsere authentische Erklärung hierüber nicht überflüssig sei. Ais friedliche Nachbare mischen wir uns in die Angelegenheiten andererer Istrianer Geminden nicht, sondern überlassen es ihnen, in derjenigen Sprache zu sprechen und zu schreiben, die ihnen besser gefällt. Sie sind unsere Freunde, wenn säe nur gutösterreä chisch gesinnt sind. Für uns und unsere Comittenten aber geben wir hiemit die feierlichste Erklärung ab, daß in allen von uns vertretenen Gemeinden, die eine Complex von ungefähr 19000 Menschen bilden, nicht ein einziger italienischen Stammes vorgefunden werden kann, und nicht 20 darunter dieser Sprache mächtig sind. 334 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Slane CRA.NDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRI V LETU 1348/49, 327-346 stran 4 :. ... : % ¿'¿T<*-TJ*-** ^tft&ii " ■'■ižfi ^¿¡¿t.1. t -¿e/fy/Sst** .. t.-»-* <: — r . : - z- * 1/t, ■. l/■Ti- »ftt Zvitfit. * V' € S / ^ . . ur t 'A '-nt/ ^ M, ¿i/s -J* ^ ' / < f ^zAt* ŽMil /C>/ > z* ti s/ /s y (fert^Ts ¿/z** 'frrtf, t ¿^L* ¿7 } J> s J ' Sr/^ ■** t 'i ¿j 't * s j? />. y-rrC*?***, t*t.s, . t' . .. > ({ 7 l&yfyf 11 M* t 3h - . > n m Wir sind Slaven und sprechen die krainische und in paar Gemeinden die damit ganz nahe verwandte und fast nur in der Betonung der Wörter verschiedene illyrische Sprache, und zwar nur eine, da uns der undankbare steinige Boden, den wir bewohnen, nicht einmal gestaltet, so viel zu erübrigen, daß wir in unserer Muttersprache nur unsere Namen schreiben lernen könnten, was mitunter wohl auch von dem Mangel an Unterrichtsanstalten herrührt, da wir im ganzen Bezirke CasteSnuovo, der bei 9 l/4n Meilen ausgedehnt ist, und von beiläufig 19000 Menschen bewohnt wird, nur 3 Trivial Schulen haben, da wir unserem gewesenen Landes - Chef .335 stran 5 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Stane GRANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRI V CETU (kolek za 15 kr.) ia/6 ¿ar» «-'••« 4**'-' />4vY" **•**■ c '/v * vt S*) / V' ¿-sč^ .-"/'V sJČsS* / y J 'kPf*//1?}*. -y , t/s>t Je r/ / y / | < yC^.'lO.'Ol** f/ty-jettl / r |;-i ^ C ~ /J Sprachverwandten gesellen, nicht Kinder eines andere Vater und Bürger eines andern Staates werden, so ist kein hinreichender Grund vorhanden, auf die Vorteile der Nazionaiität wegen eines Vorteils zu verzichten, den wir auch als Krainer erwirken zu können, gute Gründe haben. Wir bitten daher daß unsere Nazionaiität respectirt werde. Castelnuovo den 7. December 1848 Johann Udovich Obcrrichter der Hpt.Cemeinde Lyppa. Joseph tskra Anton Hrabar Supan Lucas Udovich für die Gemeinde Jeishane Andrea Saftich Suppan X Laurenz Checada X Josef Checada Dolleine X Simon Tomschitz Suppan X Matias SmaÜa X Jakob Tonzhinizh(?) Lippa Imena občin podpisnikov pod podpisi ali ob oklepajih, ki jih ne moremo ponazoriti so natisnjeni krepko. .338 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Slane GRANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRI V LETU 1848/49, 327-346 stran 8 m 'h- W^rifa**^ '■'DJ-.. y. ¿¿.^(i «/¡A/Uvvt } X Lukax Iscra X Gregor Malavaz X Anton Stemberger aus Suschak X Georg Suster Fabze X Georg Sedmak X Tomas Fabez X Gergo Iscra Salizhe X lakob Gans X Mate Sustar X Mate Laghina Clana X Anton Magliavaz X Anton Simcich X Georg Simcich Skalniza X Anton Turcovich X Tome Surina Passiak X Anton Smaila X Peter Calcich X Johann Jereb Ruppa X Mate Turcovich X Mate Udovich X Martin Miccolavich Maloberze X Micha Iscra X Ivan Vaiencich X Gergo Iscra Lissaz X Anton LJicich X Blas Uicich X Andre Uicich Grossberdo X Anton iskra X Mathias Potozhnik i X jakob Mallevaz Novakrazhina Alle durch mich Joh. Udovich als Namensfertiger und Zeuge Joseph Iskra prizha .339 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Slano GRANDA: NARODNS RAZMERt V VZHODNI ISTRI V I.ET1J 184«f49, i27.J46 Stran 9 ......... J' /i .1 1 r:. ' i't'. u' ' " thv • •/.■> * . - ( ■ i /' . :-/ t yrif/A't'. . Jr \ 'tit.i / t) ■'■in/t 'je sc ** h f v< '(//e i I , yk . „ x /VV#<- ^e», ( Ä/i L' C J A. •¿¡L. t-vli^n i /¿c ptjviÄiti ¿fr* r /'/vT-^f/t-ž-?'" * . '//¿ ¿.¿' 'p Franz ßoschitz Oberrichter der Hauptgemeinde Castelnuovo X Martin Hervati n Gemeinde Vor- X Martin Kressevich stand aus X Ive Sellenich Rataize Giuseppe Giellusich X Georg Benzich Xjosef Sosich Herpelle X Anton Chrisrnan X Blas Rasern X Lucas Rasern Tubie X Johan Gerdevich X Stefan Gerdevich Skadan-X Jacob Hervattin sc hin a alle durch mich joh. Samsa Namensfertiger Stefan Pozhkaj shupan is Siope Gregor Jurishevizh Markosina Anton Kopiunik (?) Velike Lozhe Andrija Sh^shkov^/zh Slyvye X Georg Segulin Gemeinderichter von Hotizhina X Matheus Segulin d° aus Orehek X Anton Gerliza d° aus Couzhize X Johann Mesgez d"" Mersche X josef Babig dt° aus Mettaria u Bozh alle durch mich joh. Samsa Nasfrtgr u Zeuge .340 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 ■ 1999 ■ 2 (18) stran i O Stane CRANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRI V LETU 1 MG/49, 327-346 A / / / X / / / / l / ' rrSŠrtif. S.' ■¿A.. - ¿SsrrfSfSS.ti I /S- /' * r f -i-r- I t. . ( 'J ¿■s. / ..v.1.**'- j v',- ^ ^ / . t* S 'S , • ' ' /fy j .j _. ■ ker nam zedinjenje z slovenci nasproti tudi poboljšanje naše materialne blagovitosti obeča. Prosimo tedej, de se našo narodnost pred vsem drugim gleda. Novigrad 8. grudna 1848. (Sledijo podpisi 69 občin.) Kot vidimo, je peticija Slovencev iz vzhodne Istre dvodelna. V prvem podpisniki v imenu občin izrekajo zahvalo vladarju za ukinitev podložništva in zemljiško odvezo ter zvestobo vladarski rodbini in celi monarhiji. V drugem delu pa pozdravljajo revolucijo oziroma ustavo in se sklicujejo na enakopravnost avstrijskih narodov, ki jo ta zagotavlja- Opozarjajo na nereprezenta-tivnost istrskih poslancev v parlamentu, ker so, razen enega, Italijani. V klasični slovenski navadi izrekajo spoštovanje do svojih drugačnih istrskih sosedov. Govorijo le v imenu množice, ki šteje približno 19.000 ljudi, med katerimi ni Italijanov in med katerimi ni 20 oseb, ki bi bili njihovega jezika zmožni. Oni so Slovani in govorijo kranjsko, kar pomeni seveda slovensko, v nekaj občinah pa njim sorodni ilirski jezik. Zaradi slabih gospodarskih pogojev so revni, manjka jim šol, saj so na ozemlju 9 in 1/4 kvadratne milje le tri trivialke, za katere se zahvaljujejo nekdanjemu guvernerju in sedanjemu ministru za notranje zadeve. So proti temu, da bi jih italijanski poslanci pri novi razdelitvi monarhije vključili v italijansko provinco. Če bo Istra vanjo vključena, nočejo več pripadati Istri, ampak se priključiti h Kranjski ali Hrvaški. Nenavadno je, da končno odločitev glede ene ali druge prepuščajo v bistvu vladarju. Povedo, da so nedavno izrazili pripravljenost ostati povezani s Trstom, vendar so to storili zaradi neocarinjenega uvoza žita. Prepričani so bili, da zaradi slovanske zvestobe, ki je v zadnjih dogodkih, mišljena je oktobrska vstaja, dokazala zvestobo monarhiji, njihova narodnost ne bo trpela. Prosijo, da se njihova narodnost upošteva. Ta izjemno vljudna, toda v veliki meri dokaj odločna peticija nam govori o narodni zavesti slovenskih Istra-nov iz širše okolice Podgrada. Kot vidimo, so narodno prebujeni, ideje Združene Slovenije nimajo v zavesti, najraje bi ostali Slovenci, priključili bi se tudi Hrvatom, saj bi ostali pod istim "očetom" in v isti državi, na noben način, tudi za izgubo materialnih koristi, pa nočejo priti v italijansko provinco. Nikjer ne izražajo sovraštva do Italijanov, priznavajo jim vse njihove pravice, le svojih niso pripravljeni žrtvovati. Pravzaprav izražajo stališče, ki so ga mnogi najtežje razumeli. Po pričakovanju mnogih avtrijskih Neslovanov naj bi se njihovi slovanski državljani žrtvovali v imenu nekih višjih "demokratičnih" ciljev. Ker na to niso bili pripravljeni, so bili in so še danes v strokovni literaturi marsikdaj deležni obtožb o zaveznikih dvora in nasprotnikov revolucije. Peticija po podpisnikih ni množična, ampak reprezentančna. Naslanja se na občinsko samoupravo, podpisniki so njeni reprezentantje. Podpisi so verodostojni tudi zaradi navedbe priimkov in imen nepismenih podpisovaicev (Namensfertiger) kot tudi prič (Zeuger). Po našem štetju je zastopanih 59 občin: Lipa (glavna občina), Jelšane, Dolenje, Lipa, Šušak, Fabče, Zaliče, Klana, Skainica, Pasjak, Rupa, Malobrdo (?), Lisac, Veliko-brdo, Novakračina, Podgrad (glavna občina), Robaize (?), Herpelje, Tublje, Skadanščina, Slope, Markovšina, Ve- 343 ANNALES ■ Ser. hist. sodo). - 9 - 1999 • 2 (18) Slane CRANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI ISTRI V LETU 1848/4», 327-346 like Loče, Slivje, Hotičina, Orehek, Kavčiče, Merše, Materija in Bač, Rožiče, Gradišica, Artviče, Ostrovica, Brezovica, Povžane, Brezovobrdo, jelovice, Kozjane, Tatre, Podgraje, Podbeže, Hrušica, Podgrad, St3rada, Studena Gora, Maleloče, Obrov, Gradišče, Ritomeče, Javorje, Huje, Gaberk, Rijavče, Zajevše, Pregarje, Poljane, Male Mune, Velike Mune, Žejane. Odmev tega dogajanja najdemo tudi v članku Dragim primorcam! v Sloveniji 20. februarja 1849, ki ga je napisal Miroslav Vilhar. Pravi, da je aktualno vprašanje "zedinjenja narodov". Italijani naj bi trdili, da Slovani živijo na italijanski zemlji. Z zgodovinskimi dejstvi jim dokazuje, da je resnica obratna. Benetke so ozemlja pridobila s trgovino. "Kupčija je rodila bogatijo, bogatija je rodila občut moči, in moč se je oborožila." Nekdanji zmagovalec ne sme sedaj zatirati slovenskih pravic. Je proti temu, da bi italijanske naseljence znotraj slovenskega ozemlja odpravili. "Slovenci! niso časi, de bi druge ljudstva vas za podnožnico imele; ljudstva, ktere so že preživele. Dokažite svoj poklic, omikajte um, učite se vednosti; izobratite dušo; spoznajte svoje položenje! Narava vam je obilno posodila, glejte de boste obliniši povernili! de postanete krepek, čverst, omikan narod, vredna veja mogočniga slavjanskiga debla. Poleg te slovenske peticije je nastala 14. decembra še ena hrvaška, ki jo zaenkrat poznamo iz objave v Sloveniji (Slovenija, 29.12.1848), posnete po Slavenskem jugu. Slišali smo, kako nekteri istrianski poslanci, v svojo nesrečo preveč nagneni k novim nevarnim prekucijam, tudi svoji domovini take škodljive naredbe napraviti hočejo, brez de bi dobro poznali narod\ njegove šege, dohodke, potrebnosti ino mestne okoljšine, oni tirjajo pri slavnimu zboru, de bi se iz Istrije naredila talianska pokrajina. Kakor se je že pod Rimljanam naša stara Libumiška pokrajina k eni od panonskih nadvladij (prefektur), kakor slavenska in hervatska prištela, ravno tako je ona bila s časam pod ilirsko-slavenskim poglavarstvom v Ljubljani, ino potlej med francozko vlado (ktera je bolj zadeve našiga ljudstva razumela) pod rečkim pogla-varstvam bila, kar je nam v tistih pač žalostnih časih zavoljo bližnjih gosposk in naglosti ravnanja prav po volji bilo. Naša enodušna želja je torej, de slavni ustavo-da javni zbor te liburnlške in čisto slavenske občine, kir se iz prižnice božja beseda v ilirskim jeziku oznani, In sveta maša ravno tako bere, in kir se brez premembe toliko sto let služba svete maše v slavijanskim jeziku opravlja, pod poglavarstvo> okrožnico, to je pod tisto oblast, naj se imenuje kakor hoče, postavi, ktera hi v lepi in bogati reki stati Imela, kir namreč mi Kastavci, Volosci, Veprimct, Lovranezi in Moščani brez tega terž-niga mesta, ktero je naš/mu okrožju ravno tako imenitno, kakor je Terstza druge Istrijane, obstati nemoremo. Mi torej prekličemo tisto prazno in votlo namembo gg. istrijanskih poslancov, kteri hočejo iz naše her-vaško-slavenske zemlje napraviti pokrajno talijansko. Mi smo bili zmiraj dobri imvesti austrijanci in nočemo nikdar in nikakor s talijanskimi izdajava združeni biti. Mi Horvati In Slaveni se torej zavarvavmo očitno v obziru na pravice ktere smo dobili za varstvo naše narodnosti, proti vsakimu zjedinenju s Talijani ali s talijansko deželo, mi se enodušno oglasimo za osnovo naših hervaških in slavenskih gosposk v naši dragi Reki, od ktere odcepljeni tukajšni krajnski narod na sme ostati. Dano v gradu Lovranu 14. Grudna 1848. Slede podpisi. Izjemno pomemben in zanimiv dokument hrvaškega narodnega gibanja v Istri nam nifdi številne ugotovitve. Kot prvo bi omenili nepovezanost s slovenskim narodnim gibanjem, saj je nelogično, možna je tudi drugačna razlaga, da bi v tednu dni sestavili dve peticiji. Med prebivalci Istre ločuje Hrvate, Slovane in Kranjce. Če so prvi nedvoumni, zadnji pa Slovenci, so med njimi potomci Uskokov. Dokument izraža izjemno slovansko zavest s poudarjanjem glagoljaštva, zlasti njegove starosti, s sklicevanjem na čas ilirskih provinc pa tudi določeno protivladno aktualno politiko. Zelo lepo je razviden gospodarski pomen Reke, ki ga mnogi sodobni Slovenci ne razumejo. Od nje je bila praktično odvisna cela Notranjska. Slovenski dokument je v tem pogledu drugačen, ta hvali Stadiona, hrvaški ne. Zdi se, da je nastal bolj na zunanjo vzpoddbudo. Zaman iščemo napad na klub avstrijske levice v avstrijskem parlamentu, vse se reducira zgolj na italijanske poslance. Da je gornji dokument, ki je bi! poslan tudi Jeiačiču in baronu Kulrnerju, resnično povezan s hrvaškim narodnim gibanjem, kaže tudi javni odgovor, ki ga je sprejelo zagrebško Društvo slavenske Lipe 24. decembra. (Slovenija, 5. !. 1849) Gornja akcija je našla odmev tudi v tržaškem Sia-vjanskem društvu. "Gospod profesor Fojček, ud našiga družtva in odbornik, nas je s pismam opomnil, de bi dobro bilo, Lovrance v (striji in ondašniga župnika, ki so ministerstvu s krepko besedo oznanili, de so in hočejo Slavjani biti in de želijo z bližnjo Reko ožje sklaniti se, zavoljo tako verliga obnašanja v duhu slavjanskim lepo pohvaliti. Na to smo ml Liburniancam prijazno pisali, in srno jih opomlnaii, de bi se tudi zanaprej enako slavno obnašali. Scer je častitu društvu znano, de imenovano obnašanje veri ih Lovrancov ni vsim po volji bilo. Pro-tivniki so se v teržašklh časopisih oglasili in so iskrene domorodce gerdo psovali. Ti pak so primerni odgovor sestavili in ga nam s prošnjo poslali, de bi ga presodili ino po tem po našimu mnenju razglasili. Ker pa je gerdo obnašanje, s katerim so protlvniki Lovrancov po zvi-jaško podpise zoper neke prošnje zoper Lovrance od prostih ljudi iskali, tudi že v teržaških časopisih razglašeno bilo; ker je ves ta prepir že tudi poslancu tiste ANNALES • Ser. hist, socioi. • 9 ■ 1999 ■ 2 (18) sune GKANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNI [STR! V LETU 18«/49, volilne okolice na znanje prišel, in dalej, ker se nam o novi politiški vdelitvi auslrijanskih dežela kaj očitno govoriti prezgodno zdi, mislimo to reč za zdaj raji na stran položiti, namesto razpertije med dvema sosednima srenjama še bolj podpihovati" (Slovenija, 3. 4. 1849). Tako kot velika večina peticij tudi ti dve nista prišli v parlamentarno razpravo. Ta je bil s podobnimi dokumenti dobesedno zasut. Čeprav je prišel v javnost nekoliko pozno, pa je le zbudil širše odmeve in pomagal odpravljati nekatere dotedanje pomanjkljivosti. Slovensko narodno gibanje 1848. leta je imelo dokaj izdelan program proti velikonemškim načrtom, dokaj pa je zanemarjalo italijanski odnos do slovenskega ozemlja. Spomladi 1849 je bilo tudi to vprašanje deležno več pozornosti, kar je na eni strani posledica dogajanja v parlamentu in prizadevanj Petra Kozlerja, na drugi slovenskega in hrvaškega gibanja v Istri in na tretji tudi Slavjanskega društva v Trstu." Čeme Anron, poslanec pri deržavnimu zboru v Kromžfižu, besede ministra Stadiona na znanje da, po katerih ministri spoznajo de so Dalmacia, Istria in celo jadransko primorje do Soče pre-vagavna siavjanska dežela. Na to smo mi gospodu poslancu prijem vesele novice poterdili, ob enim pa tudi primemo pismo gospodu ministru poslali, v katerim se lepo za priznanje naše narodnosti zahvalimo in ga ponižno prosimo, da bi zanaprej slavjansko živetje v Primorju krepko podpirati blagovolil." (Slovenija, 3. 4. 1849) In še primer članka: Kaj hoče nek Slavjansko družtvo v Terstu? Razbitja Slovencev, nesvobode in fevdalizma ter kulturnega zaostajanja za nekaterimi evropskimi narodi so krivi Nemci vse za čas po Karlu Velikemu. "Še hujši se je SSovencam jadranskiga primerja godilo. Tu so se Talijani iz bližnjih dežela v primorska mesta naselili. Blagovitnejši od Siovencov so si ne I i dosti zemlje temuč tudi vse uradnije in sodniška opravila osvojili. Ošabnejši in prevzelnejši od nemeov so Slovence popolnama za nič deržali: Slovene (Slave) in pa sužen (shiavo) je Tatjanam enake pomembe, in govoreči od Siovencov ali njih jeziku previjo le: Quel schi-avo, parla la lingua schiava... "izmed 504,412 prebivav-cov celiga primorja, jih je pod pazensko kresijo 176,023, pod goriško, četudi vse kar je prek Soče talijanskimu jeziku perštejemo, nar manji 142,000 (Kaj pa preko Soče?), in v teržaškim mestnem okrožju nar manj 25,000 Siovencov, vsih skup 343,023, tedaj skora dva iretjaka vsega obljudenja. Slavenskimu narodu tedaj gre posebna skrb deržavniga vladarstva in deželskiga poglavarstva." Kritizira tudi volitve oziroma obšanje Slovencev in Hrvatov v Istri: "Volili ste že, dragi bratje, pretočeno leto poslance, pa pregovorjent, persiljeni, in navajeni Talijane za svoje gospode priznati, ste, žalibog, tako volili, de razun treh iskrenih Siovencov goriške kresije, so bili le taljančoni izvoljeni, in izmed katerih eden, od Siovencov izvoljen, je v narodnim zboru terditi se podstopil, de tstrijanska zemlja je vsa Taljanska, in de mora le po taljansko vranana in vladana biti." V nadaljevanju najdemo celo neposredni vpliv podgrajske peticije: "Ne dolgo pred Marcam 1848 je nek kantonski gospod komisar perpovedal, de v svojimu kantonu (od več ko 18 jezerov duš), v katerimu že trideset let šola obstoji, ne najde dvajset možev kmečkiga stanu, de bi znali kakšin uradniški zapisnik podpisati" (Slovenija, 6. 4.1849). Slovensko narodno gibanje je spomladi, ko je bil že bolj ali manj jasna usoda marčne revolucije, pokazalo novo energijo. Izhaja iz nekaterih razočaranj v letu 1848, hkrati pa se začenja bolj odkrito postavljati tudi proti vladi. To je razvidno iz nekaterih člankov v časopisju, zlasti Sloveniji, izpod peresa Andreja Einspielerja, pa tudi dejanj. S slednjimi mislimo predvsem odpor proti ponovnim volitvam v Frankfurt. V okvir teh novih prizadevanj sodi tudi povečano zanimanje za Slovence v Istri. ZAKLJUČEK Objavljeni dokument razkriva več stvari. Že na zunanji videz dokument razkriva lokalno samoupravo in pismenost prebivalstva. Prva, na katero nas opozarja, je določena raven narodne zavesti v Istri. V zvezi z njo bi kazalo še bolj raziskati Stadionovo delovanje v Trstu kot tudi škofa Ravnikarja v predmarčni dobi. Tudi tu je prišlo do revolucionarnega gibanja Slovencev, ki je bilo tako socialno kot nacionalno. Ena izmed njegovih osrednjih osebnosti bi lahko bil Janez Udovič, župan v Lipi, ki je prvi podpisa! peticijo in bil tudi podpisovalec nekaterih drugih. Spregledati ne gre povsem tudi vloge f ranča Božiča. Eden izmed njiju je verjetno tudi avtor dopisa v Slovenijo. Uradnik dr. Janez Premerstein, ki je bi! kasneje aktiven tudi v slovenskem narodnem gibanju (PBL, lil, 83), je verjetni oblikovalec in pisec besedila, ni pa bil verjetno s samim gibanjem močneje povezan. Verjetno je on tudi tisti sporni uradnik, ki ga omenja zgoraj omenjeni dopis v Sloveniji. Dokument razkriva tudi širšo šibkost slovenskega narodnega gibanja: odsotnost osrednjega političnega vodstva in nepopolnost slovenskega političnega programa, ki je imel zelo jasna stališča glede Nemcev, glede Italijanov pa ne. Narodno-politično gibanje v Podgradu je imelo šibke stike z Ljubljano. Pobud iz Trsta ni dobivalo, razmere v Postojni in širši okolici pa so bile dokaj specifične in jih bo potrebno še detaljno raziskati. Čeprav je tu nekaj narodnega gibanja bilo, pa tudi to ni imelo povezav z istrskim. Slovenci v Podgradu in njegovi okolici so delovali dokaj samostojno in iz lastnih potreb in spoznanj. Njihovo narodno gibanje je avtohtono, Povezave s slovenskimi voditelji na Dunaju in v Ljubljani so bile šibke. V tem pogledu so bili celo Lovrančanl na boljšem. Tudi nt znano, da bi tu podpisovali peticijo za združeno Slovenijo. Zaradi naštetih pomanjkljivosti je ravnanje Podgrajcev toliko bolj vredno spoštovanja in ustreznega zgodovinskega spomina. .345 ANNALES • Ser. hist. sociol. - 9 -1999 • 2 (18) Slane GRANDA: NARODNE RAZMERE V VZHODNi ISTRI V i.ETU 1848/49, 327-346 NATIONAL RELATIONS IN EASTERN ISTRA DURING 1848/49 Stane GRANDA Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Milko Kos Institute of History, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 4 SUMMARY The author analyses the petition of the Slovenes from Podgrad in Eastern Istra drawn up on December 7th 1848 and at the same time reveals the background of the events of that time. He assesses that the national movement was autonomous, with no closer links both with Vienna, where the so-called Viennese Slovenia (the most important Slovene political association in 1848) was functioning in the spring and summer of that year, and Ljubljana, which in the autumn and at the end of the year assumed the central role in the Slovene national movement. There were a number of initiatives for the petition to be drawn up, the major one being the plan by the Austrian left in the Austrian Parliament for Istra to become part of Austrian Italy. In fact it was only the Italian views of the linguistic conditions in Istra and the plan by the left in the Austrian Parliament to reform the monarchy that actually shaped the Slovene standpoint towards the plans by the Italians. The Slovene national movement was not anti-Italian, although it was in no way prepared to sacrifice its future for the Italian cause. If such unfavourable reformation of Austria was indeed to occur, the inhabitants of Podgrad (the signatories represented 69 councils) would rather return to the bosom of Carnlola or be annexed to Croatia. Key words: Austrian empire, Istra, Podgrad, Slovenes, Croats, naiion.il awareness, national movements, petitions VIRI IN LITERATURA Apih, J. (1888): Slovenci in 1848. leto. Ljubljana. De Franceschi, C. (1989); Uspomene. Pula-Rijeka. Gottsmann, A. (1995): Der Reichstag von Kremsier und die Regierung Schwarzenberg, Wien-München. Gottsmann, A. (1998): Die Reichstagabgeordneten des Küstenlandes am konstituirenden Reichstag 1848/49-Kromèrlsky snëm 1848-1849 a tradicie parlamenta-rismu ve srëdnf Evropë. Der Reichstag von Kremsier 1848-1849 und die Tradition des Parlamentarismus in Mitteleuropa. Kromčriž. Granda, S. (1996): Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49. Zahodno sosedstvo. Ljubljana. Ilešič, F. (1905): Korespondenca dr. |os. Muršca. Pismo Petra Kozlerja Jožefu Muršcu 25. maja 1848. Zbornik Slovenske Matice, 7. La Venezia Giuiia e la Dalmazia nelia rivoluzione na-zionale del 1848-1349 (1949). Del Bianco editore. Novice, Nadaljevanja, 19. 1., 2., 9. 1.; 6., 23. 2.; 1., 8. in 22. 3.; 12. 4.; 19. 7.; 2„ 9., 16. in 30. 8. ter 6. 9. 1848. Pleterski, J, (1999): O brošuri Petra Kozlerja. Gestrinov zbornik. Ljubljana. P8L - Primorski biografski leksikon, Iti. Rular, S. (1890): Newhaus - Castelnuovo am Karste. Mittheiiungen des musealvereines fiir Krain 3. Slovenija, 8. 12. 1848a, Načert ustave, izdan od levice na deržavmm zboru v Kromžfižu. Slovenija, 8. 12. 1848b, Nepodpisan komentar ob objavi predloga levice. Slovenija, 8. 12. 1848c, Austriansko cesarstvo. Slovenske dežele. Slovenija, 15. 12. 1848, Svečanost slavjanskiga društva v Terstu. Slovenija, 22, 12. 1848, Austriansko Cesarstvo. Slovenske dežele. Sveean, Iz Celovca 18. Grudna. Slovenija, 26. 12. 1848, Austrijanska dežela. (K) 19. Grudna na Dunaju. Slovenija, 29. 12. 1848, Tudi Istrianci... Auslrijansko Cesarstvo. Slovenske dežele. Slovenija, 5. 1. 1849, Hervaška in slavonska dežela. Zagreb. Slovenija, 13. 2. 1849, Austriansko Cesarstvo. Slovenska dežela. Slovenija, 23. 3.1849. Slovenija, 3. 4. 1849, Austriansko Cesarstvo. Slovenska dežela, Važniši opravila Slavjanskiga društva v Terstu po opravilnim zapisniku Slovenija, 6. 4. 1849, Kaj hoče nek Slavjansko družtvo v Te s rtu? 346