Planika Spisal Avguštin šabec sv. Lovrencija dan je bilo. Rano zjutraj so se jeli okolo krčevinske šole zbirati otroci, da napravijo v družbi s svojini gospodom učiteljem dvednevno pianinsko poto-vanje na neko, dobrih pet ur od vasi Krčevina oddaljeno, skoro petnajststo nictrov visoko goro. Tega koristnega in poučnega potovanja se je udeležila komaj desctina krčevinskih šolarjev, ker je bilo za večino to potovanje pretežavno, drugi pa bi bili sieer radi šli, a so morali zaradi obilih domačih opravil ostati doraa. Še v dobi pouka je gospod učitelj večkrat oroenil to goro in prelepi razgled z nje. Povedal pa je tudi učencem, da cvete na nji obilo raznovrstnih planinskih cvetic in da izgleda v letnih meseciti njen vrli kot kak cvetični vrt. Vsakokrat, kadarkoli jim je kaj omenil o tej gori, se je lahko uveril, da izražajo obrazki učencev željo, biti enkrat na tej gori. Spoznavši to njihovo željo, jim je proti sklepu šolskega leta obljubil, da napravi v po-čitnicah, in to ob ugodnem vremenu, na sv. Lovrencija dan z njimi pla-ninsko potovanje na to goro. Dvanajst jih je odkorakalo iz vasi. Preskrbljcni so bili vsi z vsem, kar jc bilo potrebno za pot na tako visoko goro. Imeli so močno obutev, ki so jo dali nekateri celo podkovati, da bi se bosi ne vrnili z gore. V rokah so imcli krepke gorjačc, podobne pravim planinskim palicam, ki so si jib sami urezali in po svoje pripravili za pot. Na hrbtih ali pa v rokah so nosili nahrbtnike, oziroma culice, v katerih so imeli shranjeno hrano in druge ') V [atinSčini: Gnaplialium lcontopodium. —. 178 «— potrebščtne, Vedeli so, da se na gori razen tnleka in sira ničesar nL d(M^| in je neobirodno potrebno, da neso živež s seboj. ^l V sosednji vasi so se mladim izletnikom pridružili še OtorepfemM Milica, Poljančeva Angelica in Završnikov Jakec, tako da je ves mlacli zboj z gospodom učiteljem vred štel šestnajst članov. ¦ fl Solnco je močno pripekalo. Pa vkljub vročini so mladi hribolazjM čvrsto stopali po strmem pobočju navzgor. H Pot na goro je najprej držala po senčnatem gozdu. Prijetno je UfB siccr korakati po tem gozdu zlasti zato, ker je gosta seaca dreves braniaH pekočim solnčnim žarkom vhod v lo gozdno tišino. Obenem pa je bUo tucjifl dolgočasno. Saj ni bilo o tistem lepem in veselem življenju, kakršno je bit&J meseca maja in deloma še junija v gozdu, več duha in siulia. Izginilo jej krasno pomladno cvetje, utihnilo veselo ptičje petjc. 1 Ko so priSli iz gozda, so jo zavili na prve gorske senožeti, po kateriBM so se v vijugastih stezah pomikali vedno višje in višje ter slcdnjič (iospetiiB do zadnje gorske vasice, Hum imenovane. V tcj vasi jim je bil odfnenjeal daljši počitek, da si utolaie lačne želodčke, pogasc mučno žejo ler si okrepe 1 telo za daljno pot. Tako telesno poživljeni in pokrepčani so se po dveurnem odindfu od-piavili iz vasi. Pot je prihajala čimdalje bolj strma in utnidljiva, :> do|go-trajni počitek jih je tolikanj okrepil, da jim tudi ta strmina fii delala nikakUi preglavic. Po večurnem korakanju so naposled dospeli do planinskih koč, ki S(> stale likoma pod vrhom gore. V njih so prebivali pastirji, ki so črez poletje tod pasli iivino. Ker m bTlo na \e) gori niVaVe posebne 1 je jel okrog enajstc urc vihar tnliti okolo koč. Mcnjavali so se bliski in treski in vollo gro-menje je strahovito odmovalo od gore v goro. Začelo je dežcvali izprva po nialern, nalo pa zmcraj boljinbolj, nazadnje pa jc lilo lako, kol bi se bil utrgal oblak. Stra^na je ncvihta v gOTah! K sreči ni to hndourje trajalo dolgo. Pastir, ki je po koniani nevihti stopil na plano in pogledal okolo sebe, je sklepal iz zvezd, ki so se zopet svetlo leskelale na nebesnera svodu, da bo prav lep dan. Komaj sc je začelo daniti, že je postalo po kočah vso živo. Ofoci so željno čakali, kdaj jim napoči tisti srečni trenulek, ko bodo z vrha gore — 179 «— iazovali vzhajajoče solnce ter se radovali krasnega razgleda. Zato je jkdo hitro ostavil lcžiščc, si poravnal obleko, použil nekoliko mleka ter pripravil za odhod na vrh. Ko so bili vsi pripravljeni za odhod, so se zahvalili gostoljubnim pastirjcm za prijazni sprejem in za postrežbo r odšli. V dobri četrt uri so dospeli na vrhunec ter posedli z gospodom nčiteljem vred po skalnatih tlch. OU vzhodne strani se je začclo čimdalje bolj svetlikati in daniti. Nebo, najprej svetlosivo, je prešlo v modro barvo, a ta tnodrina je prehajala čim-daljc boij v krvavordeče, kar je pričalo, da ni vcč dalcč do slovesnega irenulkii, ko sc pripelje solnce kot kralj v vsem svojem sijaju izza daljnili ^ora. To prcminjanje barv je otroke kar osupnilo. Kot zamaknjeni so zrli 1:1 prirodni prizor, ki mora geniti vsakogar, ki ga je kdaj opazoval s kake .ire. Čimdalje svetleje jc postajalo. Razlili so se že prvi, kot zlato svctli ilnčiii žarki po nebesnein svodu, a takoj za njimi je prikukal srpast pas krvavordeče solnčne oble. Kar vidno jc postajala ta vedno vcčja in večja, dokicr 111 splavala v vsi svoji krasoti in popolni obliki tam na daljncm vzhodu v svobodno ozračje. Čaroben prizor! Otroci so kar ostrmeli nad tem pri-zoroni, ker kaj tako čudovito lepega še ni videlo njih oko. Nočne tmine so se začele po dolinah polagoma izgubljati in ni bilo (rcba dolgo čakati, da je zavladal vsepovsod dan. Krascn razgled se je odprl na vse strani. Ker je ponoči deževalo, je bilo ozračje še bolj čisto kot siccr, tako da je glcdalo vsako oko daleč prcko slovenske domovine. Prvi pogled jc veljal sevčda domačim vasem. Tatn daleč v dolini so se blcstelc čodne hišice ljube rojstnc vasi Krčevine. Kaj dohro se je ločilo šolsko poslopje izmcd njih. Videti so tudi dotnačo župno cerkev in druga poslopja. Ni jim bilo dolgo razmišljati, in določil je vsakdo natanko dom, kjcr nui bivajo skrbni starši, bratje in sestrice. Otorepčeva Milica v družbi s PoIjančevoAngelico in Završiiikovim Jakcetn pa je kazala ob pogledn na doinačo vas nckam otožcn obraz. Vzrok tenui jc bil, ker niso vidcli rojstnih svojih hiš kot drugi učcnci, ker jim jih je zakrival vmes stoječ lirib. Ko so si otroci dodobra ogledali svojo domačijo, sc je zdclo gospodu učitclju potrebno, da jim opiše še razgled širom slovcnske domovine, ki se jim oilpira pred očini. Pokazal in pojasnil jim je najprej scvcrno stran. Na tej strani kipe tam v daljavi tnogočne slovenske planine s sivim očakom Triglavom visoko proti nebu. Zaliodna stran odpira vpogled v solnčno in rodovitno Primorsko iti Furlanijo. Na vzhodni strani so zapazili sicer de-loma še v megli se nahajajočo slovensko stolico, belo Ljubljano s staro-davnim gradom, a proti jugu se je razgrnilo preko sivili kraških pleš Jadransko morjc pred njihovimi očmi. Kar v glavo jim ni šlo, da bi bila la ravna in gladka ravan res morje, a ko so z daljnogledom, ki ga je yospod učitelj prinesel s seboj, zapazili to morsko gladino z obilimi parniki 111 jadrnicami bližje, so sc šele uverili, da je to rcs morjc. Kaka radost in zadovoljnost! Kako presenečenje! Tega ni mogoče popisati. Ko so sc otroci naužili lcpote slovcnske zemlje, jim gospod učitelj rcčc to-lc: -~ 180 | »Mnogo lepega ste danes videli in marsikak nepozaben spotnin pone-sete s seboj z gore. Ne bilo bi pa dosti, ako bi ponesli le takih spominov domov. Tako planinsko potovanje bi bilo nepopolno. Treba je, da princ. sete z gore tudi kak tak spomin, s kateritn se boste vidno lahko ponašalL da ste bili res v planinah, in to so nad vse lepe — planinske cvelice, Tudl na tej gori je teh prccej. Opominjam vas pa, da jih ne natrgajte preveč, zlasti ne s korenino, ker so te bolj redke, in bi jih z neprestanim trganjem lahko čisto iztrebili. To bi bila za planine velika škoda. Posebno je paziti na eno, da ne izgine z tiaših planin. Ta cvelica, nekaka kraljica vseh pla-ninskih cvetic, raste ludi na tej gori, in sicer prav blizu nas, zato hočem eno poiskali, jo odtrgati ter vam jo opisati.« Gospod učitelj si poišče eno, ki je cvelela v neposredni njegovi bližiin, ter pove o nji učenccm lo-le: • Cvetico, ki jo imain v roki in ki zasluži po vsi pravici ime kraljice planinskih cvetic, imenujeino planiko. Svoje lepo ime ima odtod, kcr raste in cvete le po visokih, skalnatih planinati, kjer jc takorekoč njcna prava doraačija. Res je sicer, da se da tudi v dolinah tuinlam umclno vzgojiti, a tu nima svoje lepe, praznične, volnate obleke in v najmanjem ni podobna svojirn planinskim sestricam. S tem najbolj pokažc, da je ona prava hčerka planin in hoče taka tudi ostati. Planika ima v zernlji valjasto, napošev rastočo koreniko, ki je po svojem uslroju jako niočna. Ta moč ji namreč pripomore k temu, da prodre skozi razpokline v skalah na noter in pririje še do tako majhne množinc zcmlje in si tako zagotovi obstoj. Iz koretiike p&ganjajo kriiku stojeia, enojnala, do oiega decirnetnt dolga slebla, ki so kol vsa rastlina belo volnata. Na teh se nahajajo črtasto suličasti listi, ki so ob robu beli. Ti stoje premeTijalno po sleblu. Vrh stebel je več majhnih, jajčastih ali oblih cvetnili koškov, kobu-Ijasto vkup združenih. Koške podpira več podolgastih, pakrožnih, jako vol-nalih ovršnih ali krovnih listov, ki dajejo vscniu razcvetju podobo zvezde. Planika sodi kot kresnica v vrsto košaric, zato naj velja glede njenega nadaljnjega ustroja vse isto, kar sem povedal o kresnici. Enega pa nc smemo prezreti, kar je takorekoč lasl planike, in lo je njen volnat kožušček, v katerega je zavita vsa rastlina, posebno pa ovršni listi. Ta njena lepa obleka ni zanjo brez pomena. Kakor sem že omenil, raste planika mcd skalovjem, kjer je časih komaj za moško pest jemlje. Da izhlapi iz tako majhnc množine zemlje raahoma vsa voda, je več kot umevno, zlasti 5e, ker raste planika navadno nc daleč od ločnice večnega snega, tedaj v krajifi, kjer gospodarijo močiii vctrovi. K izhlapevanju pri-pomore pa tudi vroče poletno solnce, ki ga je deležna v še enkrat večji množini kot dolinske cvetice. V takih razmerah bi sc nikakor ne mogla vzdržati, ko bi ne imela nekoga, ki jo varuje pogina, in ta je njen volnat I kožušček. On zadrzuje prenaglo izhlapevanje iz raslline samc in podaljšuje I s tem njeno življenje, oziroma njen obstoj. 1 —. 181 i — Planika je kraljica planinskih cvetic in zvesta hčerka planin. Prava dotnovina planinskitn cveticam so le planine, zato v dolinah navadno tudi ne uspevajo. Od dolinskih cvctic se odlikujejo po vcliko lepših barvah in vonju, tako da jih planinec rad prinaša s scboj v dolino. Pred vsemi Ijubi seveda planiko, s katero okrasi svoj klobuk, ker ve, da mu bo ta cdina zvesta ostala in ga, ne izpremenivši svoje podobe, spremila v dolino. Pla-nika ostane namreč tudi posušena taka kot je cvetoča. Čc opazujemo v inesecu avguslu prirodo v dolini in jo primerjamo s planinskim cvetjem, se nam nchote zazdi, kot bi se v tem mesecu preselilo cvetje iz dolin v planinc. ln kako tudi ne. Na planinah toliko krasnega, raznobojnega, pestrega cvetja, v dolinah pa skoro nič. Ni čuda tedaj, če vleče človeka na planine, saj naleti tu zopct na cvetno pomlad, od katere bi se ne ločil nikdar. Vsem planinskim cvetkam na čelu pa je planika in to zaradi svojega izredno lepega cvetja, posebno pa še zatorej, ker ostane posušena taka kot je cvetela. Po vsi pravici jo tedaj nazivljemo lahko ne le kraljico planinskih, atnpak avguslovih cvetic sploh." Po končanem popisu so se otroci razkropili na vse strani in si na-brali vse polno raznovrstnih planinskih cvetic. Kot pravi hribolazci so si dečki okrasili z njimi klobuke, deklice pa so si povezale lične šopke. Naj-bolj ponosni so bili seveda na planiko, o kateri so zvedeli vrh gore toliko lepega in poučnega. Tako ovenčani so se veseli in ukaje vrnili do koč. Tu so se potcm pošteno postavili ter se nato vsi zadovoljni in srečni vrnili v dolino. Koliko pfipovedovanja je bilo doma! Starši so z zadovoljstvom poslu-šali le vesele otroške spomine z gore in z vidno radostjo opazovali cve-tice, ki so jih princsli s seboj. Zbujali so se jitn spomini na tiste blažene otrcškc čase, ko so oni i enakim zanimanjcm in veseljem obiskovali goro. Ob tcm spominu jim je bilo pri srcu hudo! Otroci so pa drugega dne pripovedovali po vasi, kaj so lepega videli in doživeli na gori. Ta dan jim ostane v neizbrisnem spominu.