Trbonfe. Čas je, da se enkrat zopet oglajsimo v »Slovenskem gospodarju« in vsemu svetu razglasimo svoje novice. Evo jih! Silno ee čuti tudi v našem skritem kraju pomanjkanje denarja. Lesna trgovina se komaj za silo še giblje in vsled tega se mnogo delovnega Ijudstva le s težavo preživlja. Kmet ne more plačevati davkov, zato so mnogi sedaj zaruhljeni. Ker drugače ne morejo spraviti svoje živine za primerno ceno v denar, so kmetje začeli doma klati in meso prodajati. In mesarji že prerokujejo višje cene mesu, če bodo kmetje vse sami doina poklali. Plemenske ži-i vine pa bo gotovo v spomladi manjkalo. Tu-* di v naši župni cerkvi so bile preteklo leto nekatere spremembe. Prižnica je bila prestavljena k Marijinem oltarju na eipiiBtelsko stran, kjer je edini prostor zanjo. Ker smo bili dosedaj brez orgelj, smo si jih izposodili od podružne cerkve sv. Danijela. Popravil in oglasil jih je znani veščak g. Ivan Končnik iz Legna pri Slovenjgradcu. Orglje sedaj lepo pojo in ljudje so zadovoljni in veseli. Slišimo tu- 'di, da se je na pameški in trbonjski župnijski meji zadnje čase pojavila neka adventistiena ikrivoverska družba, ki obljublja baje ljudem 1000 Din, kdor pristopi v njihovo krivo vero. Baje tudi učijo, fla dolgov ni treba plačevati. da v cerkev ni treba hoditi in da bodo v treh Ietih v.e naše cerkve podiife itd. itd. Prihajajo k nam tudi razne osebe, celo iz Maribora, ki prodajajo krivoversko sv. pismo in krivoverske nabožne brošure. Pametni ljudje jih me kupijo. Mnogi pa, če jih kupijo, jih sežgejo, ko pozneje spoznajo, da so krivoverske. l)obri župljani pokažejo vrata takim prodajalcem slabili knjig. — Tiho v krogu svoje Obilne družine sta na Svečnico obhajala erebrno iporoko vrla zakonska Anton in Marija Ošlovnik. Vsi njuni znanci in prijatelji jima želimo, da bi učakala še SOletnico, zlato ,poroko, v zdravju in veselju! Sv. Lovienc na Dravskem polju. Se pa res motite, ako mislite, da se pri nas nič ne giblje-mo. Ne samo, da se fantje vCasih malo &te,pejo, saj se še odraslim dedcem ta umeiinost posre.i, ampafc to mislim, kako smo letošnji ipiedpust dobvo izrabili za ustanovitev novih družin. Ka-r 14 parov je bila v celem oklicnmih: sedem čisto domaeih, eclen ženin si je priveclel nevesto iz Cirkovec, kar ste že. poročali; trije so si po neveste šli v gorsko župnijo, oziroma eden ,je kar tam zagospodarli; 'clva sta se priženila semkaj, in ena nevesta ]e bila odvedena v župnijo Sv. Vid. Dva ženina* bosta kot železniča.ja pomagala vzdržavati naš javni promet. Gosi+ije so letos času (pr.imerno večinoma dokaj preprosto obhajali; fejer pa so imeli vendar večje slovesnosti, pa tudi niso .pozabili na cne. ki so v pomanjkanju. Tako se je poleg že zadnjič omenjene zbirke na gostiji Drevenšek-Draškovič nabraIo še naslednje: svatje na *ostiji Franca Per5uh.a-Xežike Sagadinove v Zgomjih in Spodnjih Pleterjah za novo bogoslovje 85 Din in Ea dijaško semenišce 85 Din. Na gostiji Matevža Predikaka in Mari.e^Drevenšek v Zgornjih Plelerjah so za novo bogoslovje zložili 175 Din, nevesta ps je še posebej kot Mar.ijina družbenica za misijone izročila 50 Din. Vsem darovalcem Bog prav obilo povrni, noVoporočence pa i_aj vselej ..premlja njegov bl.goslov! -— Pri za'njem požarju je dobil hude Oipekline gasilec Jiinez Murko, ta,ko da so ga mo.ali zapeljati v ^fujsko bolnico to ga je rešilo, sedaj mu gre že na bolje. Sv. Lovienc a Eravskem polju — Ptujska gora. Dne 25. januarja t. 1. sta ' podala roko za skupno »rečno zakonsko -;rvljenje Jakob Dolenc iz Gornjih Pleter in Genovefa Krneža iz Ptujske gore. Bog daj srečo! S tj^ med svojim jpoštenim veseljem ?pomnili mai-ibor-: skih dijakov in darovali za Dija&ko kuhinjo 136 Din, kav naj jim Ijubl Bog popla^a! Posnemajte! Sv. Barbara v Halozah. Tukaj je umrl idealen fant in dijak Jože Petrovič iz Pohorja in ugledne Hrastinske rodovine. V 19. letu se je odločil iti študirat v salezijanski zavotl v Veržej, kjer je bil gojenec Marijanišča, z gorečo željo, postati duhovnik. Pa Bog ga ]e hotel imeti k sebl kot čisto dušo. Umrl je kot fretješolec za jetiko na svojem domu. Na dan pogreba in že po noči je bilo grozno slabo sneženo vreme, vendar sta prišla dva dijaka peš iz Veržeja po noči, izkazat prijatelju zvestobo do groba, družini pa sočutje V imenu dijakov in zavoda. Dijak g. Munda je zapisal d_užini te-Ie besede v tolaž-bo: »Imel je Jože prijatelje na po(i k poklicu, od kader ga je Vj-emogočni kot čisto lilijo presadil v rajski vrt.« Domači g. kaplan se je poslovil od njega z lepim nagrobnim govorom. Tudi domačd gimnazijec g. Davorin Petrovič se je poslovil na grobu od njega kot tovariSa dijaka. Pevci sa mu zapeli nagrobnico. Vsem omenjenim in vseni prijateljem Vam kliče Jože iz neba: Bog Vam plačaj za vso prijateljstvo, ljubezen in dobroto! Družini kliče: Ne žalujte, mama in vsi dragi domači, zlastl Vi ljubi stric Jožek, saj se že vidimo nad zvezdami, kjer bo večno nova maša, ker moje niste vCakali! Sv. Marjeta niže Ptuja. Po kratki in mučni bolezni je unnl dne 30. januarja priden mladenič Jože Vavpotič iz Malevasi. Ker je pokojni bil res dober fant, je njegova izguba prav bridko zadela njegove dobre starše, ki jim je bil edinec, zelo ga bomo tudi pogrešali pri tukajšnjem fantovskem odseku, čigar član je bil. Blagega pokojnika smo položili k veŁnemu počitku dne 1. februarja ob veliki udeležbi župljanov. Pri odprtem grobu so mu pevci zapeli dve žalostinki, g. konz. svetnik Šketa pa je v pomenljivein govoru povdaril njegovo vzgledno življenje in opozoril navzoče, posebno mladino, da bi bili vedno piipravljeni na smrt, ki prav nič ne izbira. Bog mu daj večno plačilo v nebesih, težko prizadeti t_r navodila, je v splošnem kimal zadovoljno. Povdaril je ya Ivici in mu naročil, naj sporoči vojvodi, da vsebuje njegov načrt prehudo cep]]en}e moči, predno se je spleh ndaril s sovražnikom. Predvsem bi bilo potrebno, plsmenitaše v kaki ve.ji bitki pošteno poraziti in nato 3o polskati posamozne njihove oddelkc, ki bodo hiteli na pomoč od vsch strani. S prvo odlo.ilno zmago bi sc tudi razvncl tcr dvignil pogum, samozavest in strogi red kmcčkc vojske. Ako sc bodo puntarji žo koj za.etkom preveč cepili, jih bodo v boju peizkušeni plemenitaški oddelki pozobali posamič kar za prcdjužnik ali malo južino. Nailaljo bi še bila najnujiicj.a potrcba zaplemba č!m večjih zalog res pravcga orožja. Kaj sta- ccpoc, kosa, kij ali vilo proti oklepu, sablji, sulici tor krogli! Po slovcsu in odhodu hrvaškcga odposlanca se je vršilo zbiranjc puntarjcv po Bistriški dolini in šo daljc na desno in levo čisto očito. Po ncloljah so se vršili v Lcsi.ncm pravi tabori kmor-kih bojevnikov, kjer so si zatikali za klobuko LrršJjan, stopali v puntarski krog ter dvigali do- snice k prisegi v znak slovesnega vstopa v »moško punto«. Marsikomu se bo zdelo čudno, kako da se nista zganila v očigled zbiranju puntarjev v grajskih delavnicah niti Hartenštajn ia ne Pil.tajn. Pilštajn je bil v neposredni lasti krškega škofa, jo bil s poscstjo vrcd precej v razsulu in tedanji upravitelj je držal na skrivaj s kmeti. Hartenštajnski »pfleger« jo irael na razpolago le par boričcv in ni upal poslati nobenega poročila najemniku in gospodu Helfenbergu v Ccljc. V splošnem so pa plemiči žc znali, kaj se kviha med kmoti in so zbirali na raznih koncih tor krajili kmcčkc puntc dobro oboroženo konjeništvo, s katerim bi lahko švigali v slučaju potrebe sem in tja. Kmetje iz Bistriške doline so vreli kar trumoma pod zastavo svojega priljubljenega kapitana, ki ni bil samo kovač, ampak tudi v bojih s Turki preizkušcn vojnik. Nadnljovanje slod?. Trinrno nm® toiomia. Mestcce Pine River v ameriški državi Minnesota je postalo pred kratkem žrtev tolovajskega napada. Mesto štejc krog 800 prebivalcev in ga je napadlo pri belem dnevu 100 roparjev, ki so se pripeljali po glavni cesti ria štirih tovornih avtomobilih, ki so bili oboroženi s strojnicami. Z največjo brzino so zavozili vozovi pred rotovž, kjer so sc postavili banditi z dvema strojnicama. 20 mož sc je podalo v poslopje in užugalo uradnikc. Župan se jc liotel poslužiti tclefona, a napeljava je bila že pre, trgana. Tolovaji so napadli policijsko postajo in pobili šest stražnikov, ki so bili v službi. Napad jc bil izredno dobro organiziran. 100 mož broječa tolpa je korakala po ulicah in oznanila prebivalstvu, da je mesto od njih zasedeno in vsak upor bi bila takojšnja smrt. Župan se je moral udeležiti sprcvoda po mestu. Vsa križišča cest so bila dobro zastražcna. Namon napada je bil seve — donar! Vodja tolpe jc razposlal po mestu patrulje, ki so sc polastile blagajn po raznih trgovinah. Pri ropanju je prišlo do spopadov. Ubita sta bila dva roparja in štirje meščani. Vodja v družbi 10 po magačcv je izropal mestno blagajno, nato se jo lotil s strojnico napada na obe banki, katerima je tigrabil 70 tisoč dolarjev in so bili še ustreljeni 3 mcščani. Celotni ^len je znašal 150 tisoč dolarjev. Tolovajska vlada Jo tiajala tri urc, nc da bi bil prihitel kdo izvcn mesta na pomoč. Roparska banda se jo odstranila, kakor se je bila pripeljala na avtomobilih. Pri odhodu so vzeli roparji s soboj sa 10 talcev in med temi župana ter predstojnika policije. Meščanom je bilo zabičano, ako bi se drznili tolovaje zasledovati, bodo talci takoj postreljeni. Še le čez nekaj ur so se vrnili talci nepoškodovani na enem od - avtomobilov, katerega so jim prepustili drzneži. Med tcm so žc bilc popravljene telefonske zveze in vest o napadu na mesto pri belera dnevu so je raznesla z bliskavico v svet. Vsa poizvedovanja v okolici mesta so bila doslej brezuspešna. Kakih 100 km izvcii mesta so pustili tolovaji avtomobile, na katerih so se bili pripeljali in odpcljali, a ti so bili scvc — ukradeni. rodbini pa naše iskreno sožalje! — Izgubili _mo še drugega, istotako agiloega olana fantovskega odseka. Dne 1. t. m. se je namre. poročil Ivan Zamuda, posestni.ki sin, z vrlo raladenko Marijo Ožingar, članico Maiijine družbe in Dekliške zveze, oba iz Placarovec. Mladoporo.&ncema Izrekamo najlepšo zahvalo za njuno. delovanje v tukajšnjih katoliških mladinskih. organizacijah, jima želimo prav umogo sreče v novem stanu. Bog živi! Loperšice. Dne 1 februarja je poteklo leto razmere res kmsen oder. Vse je navdu.enb, staro in mlado, niladina pa želi čim preje nastopiti s ka-. ko drugo lepo igro. Smarje prl Jelšah. Zadnji dnevi januarja in nrvi teden februarja so privabili novo življen.f. izpod streh; kmetjo Vozijo gnoj na njive (et1 orjejo in tako pripravljajo zemljo za spoii.lattno setev; nekateri že celo zdaj oves sejujo. Preorana zeml.ja dobro prenirruie \n s tern se rnatno izboljšuje. Tudi po vinogr;idili se že tu in tam oglašajo škarje in žagica, ker je na solncu prav toplo in se da rezati. Vinska trto je v jeseni prav d*obro dozorela iii kjer je ni lanska toča uničila, je trs pra.v močno dorastel, kar nam daje upanjo na dobro trgatev, ako nas Bog obvaruje spomladne slane, toče in drugih ve.jih nezgod. Čeravno nima dandanes vino nobene cene, si vendar želi vsak vinogiadnik obilo in prav dobre kapljice, ker dobro vemo, da lažje »pravimo na svoje mesto, če je kaj, kakor pa če ni prav nič. Takozvani »pušenšankarji« so že ipričeli svojo obrt. — Dopisnik \r. Smarja — vsem naročnikom .»Slovenskega gospodarja« — želi za ve-*elo pustno zabavo — veliko svinjsko glavo, — da bo letošnji pust — res masten okoli ust! Sv. Primož prl St. Jariju ob južni želez. Maršikaj se pač spreuieni v enein lei'u. Tudi pri nas smo imeli veliko razlicnih novic v pretekTem letu. Mnogokateri so nas zaipustili in od.li po zasluže. ) plačilo na drugi svet. N"vih gospodarj •/. mladi-i gospodinjami smo v naSi fari dobili precej. Korajže je treba, potem pa gr^. To je pokazal ludi mladeni. Jožef Fidler od Sv. Primoža, ki je stopil v zakonski stan. Dobil je kot s\ojo izvoljenko vrlo mladenkJ Katiko Povalej iz Brezja ter jo povedel na svoj 'oni. Gba sta \/. ugledne krščanske hi*e. Zato pa želimo novoporo.encema obilo sreče in božj:ga blagoslova! Sotlje. (N'ovo življenje.) Leto.nja zimu je priiiesla v naš kraj novo življenje. Da ob polelnem času radi prihajajo k nam tujci, na to smo že vajeui, saj imanio tukaj daleč znano letovi-če »Riniski vrelec« in je cela okolica po svoji prijazni, adiličui legi za letavi.čarje, zlasti za take, ki ljubijo mir in naravo, kakor ustvarjena. To zimo pa so izsledili sniučarji, da iinaj.o Kotlje tudi za smuuanje zelo ugodno lego. Pi-iliajajo k nam smučarji od vseh slrani, največ pa iz Maribora, Ljubljane in Zagi-eba. Vršilo se je že več tekem. Zadnja, najbolj težavna, je bila na Sve.nico in sicer iz i690 m visoke * Uršelske gore v Kotlje na 12 km dolgi progi. Tekmovalo je li .stnu.arjev in je privozil prvi na cilj v 40 ininutah in 15 sekundah. Smučarji so vzclramili tudi doinaiie sankače. dsi so tudi li hoteli pokazati. i kaj znajo in so Uti ilan to je dne 2. februarja, popoldne priredili tekmo ;v sankanju. Tekme se j« udeležil- 45 moških. in 11 žei_*k. NajboljSe se je izkazal Srečko Zdovc, po domače Rožankov, ki je prevozil blizu _ km dolgo progo v 4 minutah in 15 sekundah. Tudi cU"ugi ni*o daleč zaostali. Med najboljše sankačd se jo razdelilo 16 lepih dobitkov, čisti dohodek pa je namenjen za domače uboge. Kakor vse kaže, bo zimski šport v našern kraju prtšel do vedno večje veljave. Vojnik. Žalostno šo peli zadnje dui voini~t_i zvonovi in naznanjali pretresljivo novico. ise mladi fant .štefan Brezovšek, ain župana ob^ čine Bezovica, je umi-1 tam daleč v Skoplju. Lani, ko so prve pomladne cvetke pokukala v božji svet, je z drugimi vred Sel, da odsl_ži svojo dolžnost do domdvine. Z viiskom \n pesmijo je lakiat odhajal v trdni veri, da ao krnalu spet vrne. In ies je potem prišel na zimo na dopust, in ko je odhajal nazaj, je odbajal v zave.ti, da se v jeseni za etalnovrne. Pa se ne bo, konjsko kopilo rau je za-dalo smrlno rano. Štefan! Ni te več! Zopetbodo cvetele rože, prišla bo solnčna pomlad, a tebe ne bo. Vrisk in vesela pesem se bo zoh pet razlegala po naših hribčkih, r tvojega gla^u zraven več ne bo. Z»pet je padel eden mecesen v naši gori! Ab, kako so prazne goličave! Snivaj sladko, Štefan. na svidenje! Ljube.iia pri Celju. Naše Prosvelno društv. iia. je dne lil. jauuarja razveselilo.s prav lepo igro »Sani-ka doma.ija«. Ig.alci s« svojo vloge prav dobro rešili iu si želinio. da bi nas kmalu zopet razveselili s kako igro. Samo k> bi želeli, da bi bil v dvorani ve.ji nair. —' bruga.e pa se tudi nara Ljubetanom ne gocli predobro, v tovami se le malo zasluži, iui5e opekainice pti po zirni mirujejo. Sicei1 pa se- daj bo že vsak dan boljše, otioke bonio poilali žabe lovit, ki so jih polne naše jame. S tem si bodo zaslužili za kako šolako stvar. Po Ve liki noči pa bomo tudi mi šli v jame, da na-? pravimo kaj opeke, kajti Cel.jani bodo zcpet zidali. Za več desettisoč dinarjev manufak-j iuruega blaga so odnesli ncznuni vlo^ mil.i trgovcu Pnngar.i.u v Škocjanu. na Kranjskcm.