gbsBo občinske konference SZDL Ijublj&ta-center posebna priloga UUBUANA, OKTOBER 1976 Samoupravni sporazumi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center o osnovah plana za obdobje 1976-1980 -SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA -SKUPNOST ZA VZGOJO IN IZOBRA2EVANJE - SKUPNOST ZA KULTURO - TELESNOKULTURNA SKUPNOST -ZDRAVSTVENA SKUPNOST - SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA - SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE - STANOVANJSKA SKUPNOST PREDLOG Otroško varstvo Na podlagi zakooa o temeljih sistema družbenega pla-niraoja in o družbanem planu Jugoslavij© (Uradni list SPRJ, StevHka 6/76) delovmi ijudje v temelijndh in drogih organazacijaih združenega dela ter v samoupravmih delov-noh skupnosti in občani v krajevnih skupnostih, v nadalj-njem besedilu podpisniki, ki na območju občinie JUjubljana Center združujejo delo in sredstva, da bi prek skupnosti za ofcro&ko varstvo abčine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu — ofočinske skupeosta OV) uresmičili svoje in akupne ioterese na področju družbanega varstva otrok, sociatae vamosti matere to družine, aklen»jo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske samoupravne intere-sne skupnosti otroškega varstva občine Ljub-Ijana Center za obdobje od leta 1976—1980 I.TEMELJNE DOIjOCBE 1. člen Podpisniki s tetn sporazsumom na osnovi že spreje-tjii družbano-politifinih dokurnentov, do.kxja.jo programskc usmeritev na podrodju družbenega varstva otrok, social-ae varnosti matere in družine za obdobje od leta 1976 do leta 1980 in pri tem urejajo medsebojne odnose, pravic©, obvetanosti in odgovornosti za njihovo iiresiiifievanj« v občinskih skupnostih otroSkega varstva. 2. člen Pri določanju tem©ljw plana cbčinske skupnosti za otroško varstvo podpisnilu upoštevajo načela in smernice, dogovorjene v predhodni razpravi o izhodiščih plana občine LjubJjana Center mesta I' " Podpisniki pooblašdajo skupnost otro&kega varstva, da plan gradenj vzgojnovarstvenih objektov ustreano časavno prilagaja objektivnim okoUščinam, ki jih bodo po-gojevali predvsem: zagotavljamje finanemh sredstev, investdcijsko-tetmidna in druga dokumeintacija ter dejansko stanje po posameznih abmodjih v občini — v sodelovanju s krajer-nimi skupnostmi. 13. člcn Podpisniki soglašajo, da organi občinske skupnosti otroSkega varstva vkljudujejo naloge, oblikovane v tem sporaeumu s skupnostjo socialnega varstva v občini in po svojih delegatih v mestni skupnosti socialnega varstva Ljubljana. 14. člen Ta samoupravni sporazum prične veljati, ko ga pod-piše veiina udeležencev in se obja.vi v otodinskem glasilu >>DOGOVOBI«. Stevilka: PODPISNIKI: Datum: Beležke: PREDLOG Vzgoja in izobraževanje ' Na podlagi zakona o temeljih slstema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavlje (Ur. list SFRJ, št. 6/76) delovni ljudje v temeljnih in drugih or-ganizacijah združenega dela ter v samoupravnih delov-nlh skupnostih in občani v krajevnih skupnostih. v na daljnjem besedilu podpisniki, ki na območju obdine Lju bljana-Center združuje delo in sredstva, da bi preko ob-činske samouipravne interesne skupnosti za vzgojo in izo-braževanje uresničevali svoje in skui>ne notrebe in In-terese na področju vzgoje in izobraževanja, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske samoupravne interes- ne skupnosti otroškega varstva ohčine Urbljana Center za obdobje od leta 1976—19R0 I. Temeljne dolodbe 1. člen Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom določa-jo glavne interese in cil.je na področju vzgoje in izobra-ževanja v obdobju 1976—1980 in ureja.io medsebojne od-nose, pravice, obveznosti in odgovornosti za ni'hovo ures-ničevanje v občinski izobraževalni skupnosti. 2. člen Udeleženci prl dolofianju temeljev plana občinske izo-.taraževalne skupnosti upoštevaio načela in smernice. cio-gcrvorjene v predhodni razpravi o izhodiščih plana, zlasti v dogovorih o temeljih plana v SRS. predlogu srednieroč nega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja v SRS, do govorov o temeljih plana v občini in srednieročnega na-6rta vzgoje in Izobraževanja v občini. ter tfb ^klaiu.ieio z drugimi interesnimi skupnostmi v obfiini za skupne naloge pa tudi z drugimi izobraževalnimi skupnostmi. 3. člen Ta sporazuin upc^teva razvoj druglh družbenih de-Javnosti v občini in prispeva k doseganju ciljev na drugfh področ.iih združenega dela, predvsem pa k: — uveljavljanju in razvijanju socialističnega saino-upravljanja kot osnove družbenega in gospodarskega ra-zvoja občine; — skladnemu razvoju vseh družbenih dejavnosti lu naj omogoCijo hitreJSo gospodarsko rast na osnovi večje produktivnosti dela; — stalni rasti življenjskega standarda delavcev, delov-nlh ljudi in občanov; — izboljšanju delovnih in žlvljenjskih pogojev delav-ca, delovnih ljudi in občanov ter krepitvi njihove social-ne vamosti; — izenačevanje možnosti za uveljavljanje pravic do vseh oblik družbenega standarda na vseh področjih; — humanizaciji vseh področij dela in življenja; — oblikovanju vsestransko razvite socialistične samo-upravljalske osebnosti. 4. dlen • Občinska izobraževalna skupnost sama organizira de-javnost za odseganje glavnih interesov in srednjeročnih ciljev na področju predšolske vzgoje, osnovnega izobnu ževanja mladine in odraslih, usposabljanja otrok z mot-njami v telesnem in duševnem razvoju, drugib dejavnosti vzgoje tn iaobraževanja v času obveznega šolanja ter dru-gih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti določenih v planu občinske izobraževalne skupnosti. Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana-Center skupaj z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi Slovenije vzajemno in solidarno zagotavlja možnosti za uresničevanje solidarnostnega programa, ki zajema dejav-nosti iz prejšnjega odstavka in o tem sklepa samouprav-ni sporazum. Obdinska izobraževataa skupnost Ljubljana Ceoter ugotavlja posebne kadrovske potrebe v občini in se z mestno, republiško in posebnimi izobraževalnimi skupnost-mi ter izobraževalnimi organizacijami združenega dela epo-razumeva za zadovoljevanje posebnih kadrovskih potreb v obdinl in razvoju usmerjenega izobraževanja v obSni In regiji. Občinska lzobraževalna skupnost Ljubljana Center sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana z občin-sko telesnokulturno skupnostjo o skupnd uporabi telovad-nfc in igrišč in o sofinanciranju Šolskih športnih dru-štev. ObCinska izobraževalna skupnost Ljubljana-Center sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana z občin-sko skupnostjo za otroško varstvo 6 financiranju vzgoj-no-varstvenih zavodov. 5. «en Občinska Izobraževalna skupnost bo razvoj vzgoje to izobraževanja v občini Ljubljana-Center usmerila k dose-ganju naslednjih glavnih interesov in ciljev: — poglabljanju idejnosti vzgojno-izobraževalnega pro-cesa: — usposabljanju mladine in odrasllh za naloge na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite ter va-rovanje zdravega okolja; — razvijanju male šole; — razvijanju vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki slo-nijo na načelih celodnevne osnovne šole; — zmanjševanju osipa v osnovni šoli in povečevanju kvalitete osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje; — izboljšanju kadrovskih in materialnih pogojev predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja ter modernizaciji prostora in opreme; — izenačevanju možnosti izobraževanoa otrok v osnov-ni šoli; — zagotavljanja enakih možnosti vključevanja mlactt-ne v vse smerl in stopnje usmerjenega izobraževanja; — organiziranju izobraževanja odraslih v osnovni šo-U; — zagotavljanju temeljnih pogojev dela izobraževal-nim organizacijam združenega dela, ki opravljajo izobra-ževanje odraslih in vključevanje teh organizacij v eno-ten vzgojnoizobraževalni sistem; — ugotavljanju kadrovskib potreb združenega dela t občini; — zadovoljevanju ugotovljenih kadrovskih potreb združenega dela občine v usmerjenem izobraževanju; — ustanavljanju centrov usmerjenega izobraževanja; — ustanavljanju centrov za družbeno-politiino izobra-ževanje; — ustvarjanju družbenoekonomskih in polititaih po-gojev, da se bo področje vzgoje in lzobraževanja uvelja-vilo kot de!o združenega dela in kot proizvodni dejav-nik, kar bomo dosegli z uveljavljanjem dohodkovnih od-nosov, ki so osnova za neposredno družbeno-ekonomsko zvezo med delavci v združenem delu in osnova za ize- načevanje družbeno-ekonomskega položaja delavcev na drugih področjih združenega dela; — uveljavljanju svobodne menjave dela za izenače-vanje ekonomskega položaja izobraževalnih organizacij združenega dela s položajem drugih organizacij združe-nega dela; — dograjevanju sistema solidamosti in vzajemnosti delovnih ljudi pri uresničevanju dogovorjenega enotnega programa občinskih izobraževalnih skupnosti v Sloveniji. II. Temelji plana občinske izobraževalne skupnosti v obdobju 1976—1980 6. Mea Za razvoj materialnega položaja vzgojno-izobraževal-nih dejavnosti, ki jih financira občinska izobraževalna skupnost, ta samoupravni sporazum doloda naslednje te-tnelje plana: — da je razvoj vzgoje in izobraževanja eno od prio-ritetnih področij skladnega družbeno-ekonomskega razvo-ja in da se mora temu primerno ustrezno gibati delež sredstev za vzgojo in izobraževanje v družbenem proizvo-du; — da je razvoj materialne osnove vzgoje in izobraže-vanja povezan z gospodarskim razvojem občine in širše družbene skupnost — da je v petletnem obdobju treba izenačiti osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v izobraže-vanju s povprečnim v Sloveniji; — da se morajo realni povprečni osebni dohodki gi-bati v skladu s povprečnimi v Sloveniji; — v strukturi cene vzgojno-iaobraževalnah storitev mora delež sredstev za materialne izdatke rasti hitreje kot drugi elementi cene, z amortizacijo pa je treba zago-toviti enostavno reprodukcijo vzgojno-izobraževalnih ka-pacitet na nlvoju občinske izobraževalne skupnosti; — da je potrebno za nove naloge in večji dogovorjeni obseg dejavnosti določiti ustrezne višje stopnje prispev-kov oziroma zagotoviti dodatna sredstva za povečan obseg. T. člen Temelji plana za razvoj vzgojno-izobraževalnih dejav-nostl v občinski izobraževalni skupnosti Ljubljana Cen-ter določajo razvoj naslednjih dejavnosti: — število otrok v VZZ bo poraslo od 1688 v letu 1975 na 1708, v letu 1980 tako, da bo v VVZ zajeto 83 odstot-kov predšolskih otrok. V letu 1975 je bilo zajetih 483 otrok, 1980 pa bo zajetih. 973 otrok iz drugih občin; — za vse otroke pred vstopom v osnavno šolo bo organizirana mala šola; — število učencev v osnovni šoli bo poraslo od 4771 t letu 1975 na 4871 v letu 1980, število oddelkov se bo povečalo Od 175 na 181 tako, da bo prišlo 1,5 učitelja na oddelek nasproti sedanjim 1,3 koeficlent učne izme-ne bo v obdobju 1975—1980 1,5. V varstvo bo vkljufienih 130 vozačev, število otrok v podaljšanem bivanju bo pora-sli od sedanjih 1647 na okrog 50 odstotkov vseh osnovno-šolskih otrok, število otrok vključenih v interesnih de-Jawnostlh se bo povečalo od 2475 na 3383; — v celodnevno šolo bo vkljudenih 1,3 odstotka otrok t letu 1976 in že 10 odstotkov v letu 1980; — v osnovnošolsko izobraževanje odrasllh bomo letno Tklju6Ui 240 odsraslih; — zagotovili bomo sredstva za brezplafine prevoze za vse učence osnovnih šol, ki stanujejo več kot 4 kilo-metre od šole, sredstva za dejavnost strokovne službe in samoupravnih organov ter za obvezno rezervo. Da bi izenačili možnosti izobraževanja mladine in odraslih, bomo zagotovili šoli za odprasle pri DU Boris Kidrlč in Dopisni šoli za odrasle pri Dopisni DU osnov-ne vzgoje za delo s tem, da bomo: — zagotoviii sredstva za program osnovnošolskega iao-braževanja odraslih; — zagotovili sredstva za prograin družbene vzgoje ta mladine; — zagotovili sredstva za družbeno izobraževanje pe-dagoških in andragoških delavcev. Skladno z razvojeim vzgojno-izobraževalnih dejavnostd, ki so navedene v prvem odstavku tega člena, bomo v ob-činski izobraževalni skupnosti Ljubljana-Center: — sofinanoirali dejavnost glasbene žole za osebne do-hodke pedagoških delavcev; — sofinancirali dejavnost doma osnovnošolske mladi-ne »Malči Belič«, — sofinancirali dejavnost Pionirskega doma — Cen-tra za kulturo mladih; — sofinancirali dejavnost mestne zvese organizacij za tebnično kulturo Ljubljana; — letno bomo štipendirali 35 študentov za pedagoške in andragološke poklice. 8. člen Za izgradnjo novih kapacitet v osnovno šolstvo in otroško varstvo bomo namenili v skupni vrednosti 47,151.000 din. S tem bomo pridobili 24 udUnic, 10 igral-nic, 3 telovadnice, do leta 1978. Iz sredstev samoprispevka I bomo v teh letih dobili 29,535.000 din sredstev, iz sredstev proračuna 12,816..00 din in iz drugih virov 4,800.000 din. Iz skupnih sredstev za investicije bomo zgradili: 1. Prizidek pri Oš Prežihov Voranc — 8 učilnic, telo-vadnica 2. Prizidek pri OŠ Prule — 8 učitoiic, telovadndca 3. Prizldek pni Oš dr. Jože Potrč — telovadndca 4. Prizddek pri OS Tone Tomšič — 8 uSilnic, telovad-nica 9. člen Delovni ljudje in občani v občinskih izobraževalnih stapnostdh najprej zagotavljajo sredstva za solidamost-ni program na območju vsake občinske izobraževalne skupnosti, ki vsebuje predšolsko vzgojo, osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje ter druge dejavnosti ob&inske izo-braževalne skupnosti v obsegu in vrednosti, kot je to do-govorjemo z merili (člen 10), ki se lahko vsako leto spre-minjajo, vendar morajo izhaja*i iz dogovorov o sistemu solidamosti v letu 1976. 10. člen Merila za razvoj dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki jih solidarnostno financirajo občinske izobraževalne skup-nosti v SR Sloveniji: — vključevanje otrok v WZ v skladu z rastjo kapa-oitete in števalom preedšolskdh otrok (sofinanciranje) s skupnostmi za otroško varstvo; — vključitev vseh otrok v malo šolo; — vključevanje otrok v osnovno šolo v skladu z rast-jo osnovnošolskih otrok, zgodnejše vključevanje in cllj tega obdobja; — dejavnost osnovnih in posebnih osnovnih šol v skladu z zakonom o osnovni šoli, učnim načrtoin in predmetnikom, kd obsega: pouk o predmetniku, dopolnil-ni in dodatni pouk, varsfcvo vozačev, podaljšano bivanje in interesne dejavnosti, prevoze oziroma vzdrževalnine; — vključitev 10 odstotkov osnovnošolskih otroK v ce-lodnevno šolo; — štipendiranje za pedagoSke poklice v skladu s kad-rovskimi potrebami vzgoje in izobraževanja v občinl; — osnovnošolsko izobraževalnje odraslih; — obveznosti do drugih izobraževalnih skupnostih za skupno organizirane dejavnosti; — obveznosti do strokovne službe in za dejavuost sa-moupravnih organov izobraževalne skupnosti; — obveasnosti do obvezne rezerve obfir^ke izobraževal-ne skupnosti. „ Solidarnostni program določen v tem členu se lahko vsako leto dopolnjuje in spreminja, vendar le po postpp-ku, ki je predviden za dopolnjevanje in spreminjaaje plana. 11. Clen Obdinska izobraževalna skupnost, ki za svoj program, usklajen z merili iz 10. člena potrebuje več sredstev, kot jih lahko zbere s prispevkov delovnih ljudi in občanov na svojem območju, je upravioena do razlike iz solldar-nostnih sredstev. Delovni ljudje in občani na območjih tistih izobraže-valnih skupnostih, ki za svoj program, usklajen z merili iz 10. člena, potrebujejo manj sredstev, kot jih lahko zbe-rejo s prispevkom ljudi in občanov na svojem področju, prispevajo iz solidarnosti za usklajeni program drugih ob-činskih izobraževalnih skupnosti. Bilanca predvidenih prispevkov v solidarnostna sred-stva in predvidena razdelitev teh sredstev, se sprejme vsako leto glede na konkretno gibanje gospodarsbva v vseh občinah. 12. eien Po cenah iz leta 1975 in vel.javnih normativih, ki so bili usklajeni v okviru izobraževalne skupnosti Slovenije, bi znašala vrednost celotnega programa, vsebovanega v tem samoupravnem sporazumu din 578,872.000, kar pred-stavlja na podlagi planske ocenitve in dogovorjene rasti družbenega proizvoda v občini povprečno letno prispevno stopnjo 7,2 odstotka. Vrednost novlh investicij bo za celotni program zna-šala din 47.151,000, kar bo zagotovljeno iz drugih vlrov. Dejanska stopnja prispevkov se bo vsako leto uskla-jevala v okviru občinskega družbenega dogovora o ustvar-janju in razporeditvi dohodka. Skupščina Izobraževalne skupnosti bo na podlagi tako usklajene stopnje prispevka vsako leto sprotj določala vrstni red, obseg in hitrost izvajanja nalog, vsebovanih v tem sporazumu in njenem srednjeročnem planu, pri čemer bo najprej zagotovila solidamostne naloge, teme-1 ljne oblike osnovnošolskega izobraževanja in izvajanja že začetih Investicij. Ce se med letom ugotovi, da priliv sredstev na os-novi dogovorjene letne prispevne stopnje ne zadošža za pokrivanje tekočega programa, je Izvršilni odbor Izobra-ževalne skupnosti dolžan nemudoma predložiti Skupščini Izobraževalne skupnosti ukrepe za uskladitev programa z dejaosko razpoložljivimi sredstvi. 13 člen Sestavni del tega sporazuma so minimalni kazalci o stanju in razvoju vzgoje In izobraževanja v občini. III. Izvajanje planskih nalog 14. člen Za izvedbo planskih nalog, ki izhajajo iz tega spora-zuma skrbi občinska izobraževalna skupnost Ljubljana-Center. O izvajanju tega sporazuma, zlasti pa o dos^anju planskih ciljev, so organi izobraževalne skupnosti dolžni porotati organizacijam in skupnostim udeležencev naj-manj enkrat letno. Preden bo občinska izobraževalna skupnost Ljublja-na-Center odločala o sprejetju plana na podlagi tega spo-razuma, je dolžna dati osnutek plana v razprave delega-cijam oziroma drugim pooblaščaniin organom udeležen.-cev. 15. eien ; J? Vzgojnoizobraževalne organizacije zdrviženega dela, ki so izvajalke planskih nalog, določenih s tem sporazumom, so dolžne samoupravne sporazume o temeljih svojega plana in svoje plane uskladiti s tem sporazumom. S samoupravnimi akti občinske izobraževalne skup-nosti in s pogodbami, ki jih organi skupnosti sklepajo z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami združenega dela ter drugimi organizacijami in skupnostmi se mora zagoto-viti doseganje planskih ciljev glede obsega in kakovo-sti vzgojno-izobraževalnega dela s kar najbolj smotrno izrabo kadrovskih in materialnih zmogljivosti ter s kar najbolj racionaJno uporabo sredstev namenjenih za de-javnost na področju vzgoje in tzobraževanja. Denarna sredstva predvidena s tem sporazumom za izvedbo planskih nalog prispevajo čiani izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom, s samoupravnimi spora-zumi in družbenimi dogovori. 16. člen Ce se izkaže, da zaradi utemeljenih razlogov ne bo mogoče doseči planskih ciljev, določenih s tem sporazu-mom, ali pa da je planske cilje treba prilagoditi spreme-njenim objektivnim okolišeinam je občinska izobraževal-na skupnost Ljubljana-Center deležna začeti postopek za spremembo in dopolnitev sporazuma. Skupščina izobraževalne skupnosti je dolžna za6eti postopek za spremembo oziroma dopolnitev tega spora-zuma, če to zahtevajo organi samoupravljanja organiza-cij in skupnosti, v katerih je združeno več kot polovica delovnih ljudi in občanov, ki so člani izobraževalne skup-nosti Ljubljana-Center. Sprememba ali dopolnitev tega sporazuma se sprej-me po postopku, po katerem je sprejet sporazum Osnu-tek sprememb in dopolnitev predloži udeležencem v ob-ravnavo skupščina izobraževalne skupnosti občine Lju-bljana-Center. 17. člen t Ta samoupravni sporazum prične veljati, ko ga pod-piše večina udeležencev in se objavi v občinskem glasilu »DOGOVORI«. Številka: Datum: PODPISNIKI: Beležke: PREDLOG Kultura Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega pja-rriranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. Ust SPRJ, št. 6/76) delovni ljudje v temeljnih in drugih organizaeijah združenega dela ter v samoupravnih delovnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih, v nadaljnjem besedilu podpisnikd, ki na območju občine Ljubljana-Center zdru-žujejo delo ia sredstva, da bi preko občinske kulturne skupnosti uresmičevali svoje in skupne potrebe in ijite-rese na podroSju kulture, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne interesne skup- nosti za kulturo občine Ljubljana Center za ob- dobje od leta 1976—1980 1. člen Podpisniki s tem samoupravnim sporazumom dolo-6ajo poglavitne interese in cilje na področju kulbure v obdobju 1976—1980 in z njim urejajo medsebojne odno-se, pravice, obveznosti in odgovomosti za njohovo ures-nldevanje. 2. dlen ..¦ Podpisniki pri določanju temeljev razvojnega načrta občinske kulturne sfcupnosti upoštevajo načela in smer-nice, dogovorjene v predhodni razpravi <> izhodiščih načr-ta, v dogovoru o družbenem planu Socialistične republi-ke Slovenije za obdobje 1976—-1980, v predlogu načrta kul-tumega razvoja v Socialistidnd republiki Sloveniji 1976—1980, v dogovoru o družbenem planu občine za obdobje 1976 do 1980, in v csnutku načrta kulturnega razvoja v občini 1976—1880. 3. člen ¦'*''¦ Podpisniki s tem sporazumorn opredeljujejo uresniče-vanje ciljev in nalog, za katere je bila ustanovljena kul-turna skupnost, in s tem prispevajo: — k oblikovanju vsestransko razvite sacialistične kul-taire samoupravljalske osebnosti; — k uveljavljanju kulture kot bistvene sestavine zdru-ženega dela in kot dejavnosti posebnega družbenega po-mena; — k izenačevanju družbeno ekonomskega položaja de-lavcev na podrodju kulture z družbeno ekonomskim po. ložajem delavcev na področju kulture z družbcno ©ko-nomskim položajem delavcev na drugih področjlh zdru-ženega dela v skladu z nadelom nagrajevanja po delu; — k skladnejšemu razvoju vseh družbenih dejavno-sti, kar naj omogoči hitrejšo gospodarsko rast na osnovi večje produktiv^osti dela. 4. eien Obdinska kulturna skupnost bo usmerjala kulturni razrvoj na temelju naslednjih izhodišč: — da so delovni ljudje odločilni samoupravni dejav-aiki politike kulbumega razvoja; — da pri oblikovanju kulturne politike enakopravno, aktlvno sodelujejo delavci v kulturi in drugi delavci iz adruženega dela; — da se pospešuje izvirna kulturna ustvarjatoost; — da se spodbuja kulturna vzgoja, zlasti mladih; — da se uveljavljajo socialistična merlla v kulturi in tanetnosti na osnovi marksistične kritike in načela nagra-jevanja po delu; — da se aagotovi iaobraževanje potrebnih kadrov 2» kulturno, umetniško in prosvetno delo, za strokovno in raziskovalno delo v kulturi ter za orgonizacijo kulturne-ga življenja; — da se povečujejo in bolj izenačujejo možnosti za kulturno življenje in nadaljnji razvoj kultume dejavnosti ter zagotovl pomofi manj razvitim obmodjem. 5. člen Za uresničevanje interesov in ciljev na področju kul-ture, dolodenih v tem sporazumu, obdinska kultuma skup-nost: — sama in preko posameznlh temeljnih skupnosti or-ganizira kultumo dejavnost; — skupaj z drugimi oMinskimi kulturniml skupnost-mi v Ljubljani organizira uresničevanje nalog, ki so po frtembne aa celotno tjubljano, v Ljubljanskl kultumi skupnosti; — skupaj z drugimi kulturnimi skupnostmi argajtiizi-ra uresničevanje nalog, ki so medobčinskega pomena; — za skupne naloge, za dejavnost šlršega pomena in za pomoč manj razvitim, združuje obfiinska kulturna skupnost po načelu solidarnosti in vzgajemnosti sredstva v okviru Kultimie skupnosti Slovenije; — z drugimi interesnuni skupnostmi organizira ure«-ničevanje mejnih nalog. 6. 61en Temeljd razvojnega načrta, določeni s tem samouprav-nim sporazumom, so osnove za srednjeročni načrt razvo-ja kulturnih dejavnosti v občinski kulturni skupoosM in zagotavljajo predv,sem nazvoj tistih kulturnih dejavnosti in obiik posredovanja kulture, ki bodo čimbolj dostopne delovnim ljudem in občanom in ki najbolj prispevajo k širjenju maralno etičnih vrednot in socialistične zavesta; — ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno umet-niških iin prosvetnih organizacij, društev tn skupin, in sloer ob zagotovljenem strokoTOem vodstvu in vseh ma-terialnih osnovah za delovanje; — razvoj kulturnih dejavnasti in vzdrževanje knlturne akclje v krajevnih skupnostih na načelu, da mora vsaka krajevna skupnost imeti svojo komisijo za kulturo s progmmom kultumih akcij, prilagojenim posebnim last-nostim krajevne skupnosti; — razvoj kultumih dejavnosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela tako, da bo imela delovna arganizacija do 200 zaposlenih svojega referenta za kul-turo, delovna organlzacija do 1000 zaposlenih svoj odbor za kulturo in delovna organizacija nad 1000 zaposlaaih aasedeno delovno mesto prolesionalnega delavca za pod-ročj« kulturnega življenja delovnih ljudi; — razvoj kultume vzgoje v šolstvu, zlasti kulturnega dela prograima celodnevnega bivanja v osnovni šoli; — vaTstvo in vzdrževanje kulturnlh in zgodovinskih spomenikov ter .spominskih obeležij; — knjižnična dejavnost In štrjenje dobre knjige in revij; — gledališka dejavnost; — glasbena dejavnost; — širjenje likovne kulture, galerijske, arhivske in mu-zejsfce dejavnostl, skrb za ureddtev okolja In prostora; — kultumi spored radia in televizije ter kulturni tisk; — filmska kultura, skrb za kakovostaie sporede v M-nematografih, filmska gledališča, filmska vzgoja; — obveščanje in propaganda za področje kulturnjh dejavnosti z vseml oblikami od objavljanja v množlčndh obdilih do enotnega obveščanja o kulturrrih dc^odkih z lepaM, zlagankami, obešankaim, ipd.; — in še nekatere nove naloge in razširjanja dejavno-sti. Za navedene kulturne dejavnostt je potrebno po vrstnem redu prednostnih nalog zagotoviti v obdobju 1976 do 1980 naslednja sredstva: 1. Za dejavnost kulturno umetniških društev ln sku-pin, za dejavnost organizacije ZKPO, za kultumo akcijo v KS, za ostalo (operativna rezerva, skupna administra-cija SIS) - 14,993.000; 2. za program IKS (z vštetimi sredstvi za investicij-sko vzdrževanje kultumih domov) — 50,854.000; 3. za program KSS — 33,524.000. 7. člen Občinska kulturna skupnost se sporazume s kulturni-mi skupnostmi občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana-Siška, Domžale, Kamnik, Iitija, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Idrija in ljubljansko kiilturno skup-nostjo, da bodo skupaj aagotovile možnosti za uresničevanje nalog na podrofiju gradnje in delovanje osrednje re-gionalne splošno izobraževalne knjižnice; s kulturnimi skupnostmi obdin Ljubljana-Bežigrad, Lju-bljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana ši-&ka, Cerknica, Crnomelj, DomžaJe, Grosuplje, Idrija, Jese-nice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Iitija, Logatec, Metlika, Navo mesto, Radovoljioa, Ribnica, Skofja Loka, Trebnje, Tržič, Vrhnika in ljubljansko kulturno skupnostjo, da bodo skupaj zagotovile možnosti za uresničevanje nalog na področju arhivske dejavnosti; s kulturnimi skupnastmi občin Ljubljana Bežigrad, Lju-bljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Eudnik, Ljubljana Si-ška, Cerknica, Grosuplje, Kočevje, Litiia, Logatec, Ribni-ca, Skofja Loka, Vrhnika, Zagorje, Novo mesto, Brežice, Cmomelj, Krško, Metllka, Trebnje in ljubljansko kultur-no skupnostjo, da bodo skupaj zagotovile možnosti za uresničevanje nalog na področju spameniško varstvene dejavnosti; s kulturnimi skupnostmi občin Ljubljana Bežigrad. Lju- bljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana šiška, Vrhnika in Ijubljansko kultumo skupnostjo, da bodo skupaj zagotovile možnosti za delovanje in razvoj dejavnosti Tehniškega muzeja Slovenije. 8. člen V okviru Kulturne skupnosti Slovenije občinske kul-turne skupnosti oblikujejo enotno kulturno politiko in jiresničujejo naslednje skupne naloge, dejavnosti širšega pomena in pomoč manj razvitim ter v ta namen zdru-žujejo sredstva po načelu vzajemnosti in solidamosti; — spodbujajo zalošmiško dejavnost, domačo izvimo književnost (zlasti za mladino), strokovni in znanstveni tisk (zlasti marksistični), revialni tisk (kulturni, družbo-slovni); — skrb za domačo filmsko proizvodnjo; — pospešujejo gledališko, glasbeno in likovno dejav-nost; — skrbe za varstvo zgodovinske in kultume dedišči-ne (premične in nepremične spomenike I. kategorije); — omogofcajo večje kultume akcije in prireditve; —spodbujajo kultumo ustvarjalnost (nagrade, štipen-cUje, odkupi); — omogočajo dejavnast republiških društev s področ-ja kulture; — skrbijo za kultume dejavnosti italijanske in mad-žarske narodnosti v socialistični republikd Sloveniji in izpolnjujejo obveznosti Socialistidne republike Slovenije do kultumega razvoja teh narodnosti; — skrbijo za kultume dejavnosti Slovencev zunaj So-cialistične republike Slovenije m v skladu z mednarod-nimi sporazumi pomagajo pri lcultumem razvoju sloven-ske narodne skupnosti v zamejstvu ter delavcev na aa-časnem delu v tujini; — povezujejo slovensko kulturo s kulturami drugih narodov In narodnosti Jugoslavije ter uveljavljajo sloven-sko kulturo v svetu; — pospešujejo raztskovalno in strokovno delo za po-trebe kulture. ObClnske kultume skupnosti v okviru Kulturne skup-nosti Slovenije vzajemno organizirajo kulturno dejavnost širšega pomena, ki jo opmvljajo muzeji, galerije, ;,'leda-lišča in Slovenska filharmonija ter zagotavljajo pomoč manj razvitim obmo^jem s tem, da prispevajo k vzdrže-vanju obveznih strokovnih služb s kulturnega področja in da vzpodbujajo njihovo kulturno dejavnost s pomočjo pri gostovanjih, razstavah in gradnji kultumega prostora. ra. Za naložbe v prostore in opremo bodo občinske kul-tume skupnosti v okviru Kulturne skupnosti Slovenije zbirale sredstva po stopnji 0,03 iz BOD. Ta sredstva se bodo po sklepu skupšfilne Kulturne skupnosti SJovenije glede na skupno dogovor.ieni prednostni red in v skladu z dogovorjenimi merili dodeljevala posamezninj kultur-nim skupnostim. 9. eien Za uresničevanje mejnih nalog na področju kulturne vzgoje in delovanja celodnevne šole sklepajo kulturna skupnost obfiine Ljubljana Center in ostale kulturne skupnosti ljubljanskih občin ter ljubljanska kultuma skup-nost samoupravni sporazum z izobraževalnimi skupnost-mi občin in mesta Ljubljane. 10. člen Za obnavo in posodobitev kultumega prostora in opre-me ter za gradnjo novih prostorov bo SIS za kulturo občine Ljubljana-Center skupaj z drugimi kulturnimi skupnostmi v naslednjih letih združevala investicijska sred-stva za: 1. Kulturni center Ivana Canakrja (avditorij); 2. Osrednja regionalna splošno izobraževalna knjižnL ca v Delavskem kultumo izobraževalnem centru; 3. Adaptacija Mestnega doma za potrebe Lutkovnega gledališča in kulturno umetniških družtev in skupin; 4. Vrsta večjih obnov, posodobitev, adaptacij in sana-caj za delovanje gledališč, galerij, muzejev, knjižnic ipd.: 5. Gradnja kulturnih domov, adaptacije in sanaoije obstoječih bo občinska kulturna skupnost združevala v naslednjih letih investicijska sredstva, in sicer: 1. v okviru Kultume skupnost; Slovenije aa Kulturni center Ivana Cankarja 200.000.000 2. v okviru regije za osrednjo regionalno splošno izobraževalno knjižnico 70,000.000 3. v okviru Ijubljanske kulturne skupnosti aa obnovo Mestnega doma 15,000.000 4. v okviru ljubljanske kulturne skupnosti za vedje obnove, posodobitve, adaptacije in sanacije 80,000.000 5. v okviru Ijubljanske kulturne skupnosti za gradnjo kultumih domov, adaptacije in sanacije obstojefiih 30,000.000 Za skupno dograjene gradnje po dogovorjenem pred-nostnem redu se sklepajo posebni samoupravni sporazu-mi zunaj rednih prispevnih stopenj. 11. flen Podpisniki se sporazumejo, da bodo oblikovali cene zs kulturne storitve v skladu z načelom svobodne menja-ve dela tako, da se bodo pri oblikovanju cen storitev kulturne dejavnosti upoštevali in priznavali: — osebni dohodki v skladu s samoupravnimi spora, zumi, tako da se bodo postopoma izenačevali s povpreč-nimi OD in PNK v Sloveniji; — materialni stroški v realni vifiinl, v skladu z dogo-vorjenimi normativi (z rastjo cen proizvodov in storitev); — amortizacijo v skJadu z zakonskimi predpisi na navni, ki omogoča normalno vzdrževanje kultumih zmog-l>ivosti. Skupščina občinske kulturne skupnosti bo vsako leto pred sprejetjem letnega programa in njegove finančne kvantifikacije obravnavala elemente za oblikovanje cen ter na tej osnovi določila cene za posamezne kulturne storitve po usklajevanju v okviru KSS. 12. člen Po oenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v ofcviru kulturne - skupnosti Slovenije, bi znašaJa vrednost celotnega petletnega programa, vzajemnastnih solidarnost-nih in skupnih nalog, vsebovanih v tem samoupravnem sporazumu, 874,710.000, odtega zaskupne naloge 481,419.055, za dejavnost širšega pomena 369,583.945. za solidarnost (pomoč manj razvitim območjem) 23.635.000, kar predstav-lja na podlagi planske ooenitve in dogovorjene rastd družbenega proizvoda v SRS povprečno letno prispev-no stopnjo iz BOD družbenega in zasebnega sektorja 0,39 odstotka. Letna rast sredstev za kulturo se bo povečevala sklad-no s stopnjo rasti družbenega proizvoda in se bo vsako leto valorizirala glede na rast cen in usklajevanje v okvi-ru družbenega dogovora o ustvarjanju in razporeditvi do-hodka. V skladu s tako dogovorjenim financlranjeiii' ta nje-govim obsegom bo kulturna skupnost občine Ljubljana-Center za dejavnost Kultume skupnostt Slovenlje prlspe-¦vala sredstva v skupni višlni 46,334.000. ¦ ¦ ¦¦ 13. 61en - Občinska kulturna skupnost bo spremljala uresniče-vanje vsebinskih usmeritev nalog in ciljev srednjeročne-ga razvoja kulture. 14. «en Ta samoupravni sporazum se lahko spremenl ali do-polni ob sprejemajiju letnlh na6rtov po postopku za sprejem sporazuma. 15. ClenV, : .> če podpisniki ugotovijo, da se .sprejete planske usme-ritve in cilji ne izvajajo oziroma ne dosegajo, sprejme-jo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejemanju letnih programov. Porofiilo oziroma oceno uresnlčevanja planskih usme-ritev da podpisnikom vsako leto tudi argan samouprav-ne kontorole kultuaue skupnostl. 16. člen Ta samoupravni sporazum pridne veljati, Jto ga pod-piše večina udeležencev in se objavi v občinskem glasi-lu »DOGOVORI«. StevUka: Datum: PODPISNIKI: Beležke: PREDLOG Telesna kultura Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76) delovni ljudje v temeljnih in drugili organizacijah združenega dela ter v samoupravnih delov-nih skupnostih. in občani v krajevnih skupnostih, v na-daljnjem besedilu podpisniki, ki na območju občine Lju-bljana Center združujejo delo in sredstva, da bj preko občinske telesnokulturne skupnosti uresničevali svoje tn skupne potrebe in interese na področju telesne kulture, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne interesne teles- nokulturne skupnosti občine Ljubljana-Center za obdobje od leta 1976—1980 I. VSEBINSKE USMERITVE, NALOGE IN CILJI 1. člen Podpisniki s tem samoupravnim sporazumom spreje-mamo temeljne usmeritve, cilje in naloge ter globalne finančne okvire, ki bodo osnova za oblikovanje srednje-ročnega plana razvoja telesnokulturne dejavnosti in druž-benega plana občine Ljubljana-Center in SR Slovenije. Pri določanju temeljev srednjeročnega plana razvoja telesne kulture podpisniki upoštevajo načela in smemi-ce, dogovorjene v predhodnih razpravah o načrtovanju srednjeročnega družbenega razvoja v občini Ljubljana-Center in SR Sloveniji, ki jih je sprejela skupščina Teles-ijokulturne skupnosti SR Slovenije ter izhodišCa in skle-pe o nadaljnjem razvoju telesne kulture v Sloveniji, ki jih je sprejela RK SZDL. V telesni kulturi bomo po načelih vzajemnosti in so-lidarnosti uresničevali zlasti naslednje cilje: — izboljševali zdravstveno stanje ter telesne in du-ševne sposobnosti vseh kategorij prebivalstva, — izboljševali delovne in obrambne sposobnosti pre-bivalstva, — izboljševali kulturno in aktivno uporabo prostega časa, — vzgajali delovne Ijudi in občane ter zlasti mladi-no v duhu tovarištva, patriotizma, bratstva ta enotnosti, tradicij NOB ter aktivnega sožitja med narodi, — izenačevali možnosti za množično telesnokulturno udejstvovanje delovnlh ljudi in občanov, — omogočali doseganje vrhunskih rezultatov v spora-zumno določenih športnih panogah ter nadarjenlm po-sameznikom. Z uresničevanjem teh ciljev bomo prispevali k obli-kovanju svobodne ustvarjalnosti socialistične osebnosti ter k bogatejšemu m pestrejšemu življenju delovnih ljudi in obcanov. l člen Temeljna usmeritev razvoja telesnokulturne dejavno-sti v srednjeročnem obdobju je množičnost. Do konca leta 1980 bo v redno (najmanj dvakrat tedensko) vklju-6eno približno 40 odstotkov, v občasne aktivnosti pa pri-bližno 60 odstotkov prebivalstva vseh starostnlh in zdrav-stvenih kategorij, od tega: — predšolskih otrok 2200, oziroma 70 odstotkov, f — osnovnoSolcev 2000, oziroma 42 odstotkov, — srednješolcev in študentov 700, oziroma 45 odstot-kov, — ostalih kategorij 50O0, oziroma 30 odstotkov. Vsebina množične telesnokulturne dejavnosti bo te-meljila na konceptu množičnosti, ki bo v letu 1976 do-govorjena v telesnokulturni skupnosti SR Slovenije ter bo obsegala: telesnokultumi minimum, športno zaaCko, množifine aikcije. / 3. člen -« Na področju vrhunskega športa bo sklenjen in ures-nlden dogovor o prioritetah športnih panog in posamez-nikav, spremembah športno tekmovalnih sredstev in iz-vajan družbeni dogovor o statusu vrhunskih športiiikov amaterjev. II. URESNICEVANJE VSEBINSKIH USMERITEV, NALOG IN CILJEV 4. člen Do konca srednjeročnega obdobja je potrebno za de-lo v telesni kulturi izšolati naslednje števllo strokovnih kadrov: a) za športno rekreacijo — profesionalnih — 10 — amaterskih — 100 b) za vrhunski šport — profesionalnih — 5 — amaterskih — 5 V tem številu niso zajeti strokovni kadri za redno telesnokultumo dejavnost v vzgojnoizobraževalnem s!-stemu Za pospešeno Solanie in izpopolnjevanje amaterskih strokovnih kadrov se bomo posluževali že vpelianih na-činov izpopolnjevanja v obiiki seminar.iev in tečajev za pridobitev kvalifikaci.ie »organizator športne rekreacije« in osnovnih kvalifikacijskih nazivov v teiesnokulturnih or^ ganizacijah, ki jih bomo še naprei organizirali preko šol-skega centra za telesno vzgojo in MZTK Ljubljana. Na-meravamo organizirati seminarje za vzpo.iitel.iice WZ z namenom izboljšanja strokovnosti za področje TK in VVZ. 5. člen Skladno z urbanističnim razvo.iem bomo zagotovili rezervacijo novih 2885 kv. metr&v pokritib površin za te-lesnokultumo dejavnost. V srednjeročnem obdobju bomo skušali z zgradnjo novih telesnokulturnih objektov povečati površine za te-lesno kulturo: — skupno površino od sedanjih 23.565 kv. metrov na 26.450 kv. metrov, — Koristno površino pokritib telesnokulturnih objek-tov od sedanjih 6237 kv. metrov '0,16 kv. metra na pre-bivalca) na 9122 kv. metrov (0,25 kv. metrov na prebi-valca), — koristno površino odprtih telesnokulturnih objek-tov, ki znaša 17.328 kv. tnetrov ali 0.48 kv. metra na pre-bivaloa ne moremo povečati, keT nj lokacij. Evpntualne usposodobitve površin za telesnokulturne objekte so pla-nirale krajevne skupnosti v svojih srednjeročnih pro-gramih. 6. člen Leta 1977 do 1980 bomo pričeli graditi tri telovadnl-ce na letnem telovadišču v Tivoliju Leta 1977 bomo pričeli adaptirati kopališie Ilirijo ta objekt Tabor — priključek na dal.jinsko ogrevanje. Reševanje finanfine strani obeh adaptacij je odvisno od dogorora in programa prioritetnib gradenj v mestu Ljubljana o združevanju sredstev za investicije In veCjih investicijsko vzdrževalnih del. 7. Blen V skupščini telesnokulturne skupnosti SR Slovenije bomo sprejeli dogovor o idejni zasnovi TK centra Slo-venije, v izboru lokacije, virih tinanciranja ter dinamiki izgradnje. 8. člen Podpisniki bomo v telesnokultumi skupnosti obftne zagotavljali sredstva za solidamostni program, ki ga tx> do telesnokulturne skupnosti oblikovaie in lzvajale v Te-lesnokulturni skupnosti SR Slovenlje. S solidarnostnin) programom bomo zagotavljali uresničevanje telesnokul-tumega minimuma. Sodelovali bomo pri kreditiranju sfclada TKS SR Slo-venije za izgradnjo telesnokulturnih objektov v manj raz-vitih in obmejnih občinah. ¦'( >¦ 9. člen Podpisniki sporazuma bomo v občinski telesnokultur. ni skupnosti zagotavljali sredstva tudi za globalno dogo-vorjeni in občasni program na ravni tnesta Ljubljane to republiški ravni. Stalni progratn, ki ga bo sprejela dele-gatska skupščina Telesnokulturne skupnosti SR Slove-nlje, bo predvidoma obsegal: — republiška tekmovanja učencev in študentov (kom-pleksno in po panogah), — akcije telesnokulturnega minimuma na podlagi do-govorjenih kriterijev, — vrhunski šport (priprave, življenjski in študijski pogoji ter zdravstveno varstvo vrhunskih športnikov), — tekmovalna dejavnost (tekmovanja republlSHh re-prezentanc, udeležba na mednarodnih tekmovanjih in or-ganizacija velikih prireditev), — strokovno delo (raziskave, propaganda, založništvo, statistična in dokumentacijska služba, šoianje in izpopol-njevanje kadrov), — obveznosti iz podpisanih družbenih dogovorov ln samoupravnih sporazumov (visokogorske planinske posto-janke, regresi za potovanja mladine, mladinske delovne akcije, mladinski periodični tisk, organizacije tehniftne kulture), ': — investicije (telesnokulturni oenter Slovenije), + — republiška priznanja in nagrade, — delo organav in strokovnih slnžb Telesnokulturne skupnosti SH Slovenije in ZTKOS. Za dogovorjene občasne naloge bomo v posameznih letih dodatno združevali ustrezna sredstva. Delo republiških strokovnih zvez bomo financiraii pre-ko osnovnih telesnokulturnih organizacij na podlagi nji-hovih dogovorjenih in usklajenih programov. 10. «en Telesnokulturna skupnost obfiine se bo v skladu z okvlrnimi dogovori oz. sporazumi, ki jih bo sklenila Te-lesnokulturna skupnost SR Slovenije z drugimi SIS na republiški ravni, sporazumela z ustrezmmi občlnskimi in-teresnimi skupnostmi in drugimi organizacijami o pro-gramlh, razmejitvi in načinu financiranja mejnih dejav. nosti: — z občinsko izobraževalno skupnostjo o uporabi in najemninah za telesnokulturne objekte, o programih in financiranju dejavnosti šolskih športnih društev, šolanju in izpapolnjevanju strokovnih kadrov ter sofinandranja vzgojnoizobraževalnih programov telesnokulturnih orga nizacij, — s skupnostjo otroškega varstva o financiranju te-lesnokulturne dejavnosti predšolskih otrok v WZ in iz-ven njih, — s skupnostjo za zdravstveno varstvo o rednem zdravstvenem varstvu ladeležencev v telesni kulturi ter specialnih oblikah zdravstven^fa varstva vrhunsklh Sport-nikov In službi športne medlcine, ¦ ¦¦*> ¦ — z raziskovalno škupnostjo o programlranju to fl-nanciranju raziskovalne dejavnosti na področju telesne kulture, — s kulturno skupnostjo o programih in linancira-nju kulturne in založnlške dejavnosti, — s skupnostjo invalidskega in pokojninskega zava-rovanja o uresničevanju obveznosti, ki izhajajo iz druž-benega dogovora o statusu amaterskih vrhunskih šport-nikov, — z občinskim svetom zveze sindikatov Slovenije o programlh, organizaciji in financiranju športno-rekreacij-ske dejavnosti v organizactjah združenega dela, — z drugimi organizacijami (SIO, JLA), o programlfi in financiranju dejavnosti organizacij tehnične kulture, kl so vključene v telesnokulturne asociacije v občinl in re-publiki ter TKO, ki so posebej pomembne za StO. 11. eien '- ¦'•* Vrednost programa brez sredstev za Investlcije, kl ga vsebuje ta sporazum, bo v srednjeročnem obdobju zna-šala 52.238 000 din, kar predstavlja na podlagi ocene in rasti družbenega proizvoda v občini poprečno letno pri-spevno stopnjo iz brutto osebnega dohodka 0,60 odstotka. Letne stopnje prispevkov bomo podpisnlki vsako le-to vsklajevali v okviru občinskega družbenega dogovora 0 ustvarjanju in razporejanju dohodka. Skupščina telesnokulturne skupnosti bo vsako leto do-lpčala zaporedje, obseg in dinamiko izvajanja nalog. Naj-prej bo zagotovila izvajanje solidarnostnib nalog, osnovne telesnokultume dejavnosti in tekočih investioij. Ce priliv dogovorjenih sredstev ni ustrezen, mora iz-vršni odbor nemudoma predlagati skupščini telesnokul-tume skupnosti ukrepe za vskladitev programa z dejan-skimi sredstvi. II. SPREMLJANJE URESNICEVANJA VSEBINSKIH USMERITEV NALOG IN CILJEV. 1 12. člen Telesnokulturna skupnost bo spremljala uresnlčevanje vsebinskih usmeritev, nalog in ciljev srednjeroCnega ras-voja telesne kulture s kazalci in po enotni metodologi-ji, kl jo bodo izoblikovale in sprejele telesnokulturne skupnosti občin v Telesnokulturne skupnosti SR Slove-nije. Kazalci bodo obsegali naslednje: a) učinki telesnokulturne dejavnosti: — zajetost prebivalstva v rednlh in občasnih špert-no-rekreacijsklh dejavnostlh, — zdravstveno stanje in psihofizične sposobnosti pre-bivalstva, — število izšolanih in aktivnih strokovnih kadrov ter kvaliteto njihovega dela, — izgradnjo, vzdrževanje in izkorišdenost TK objelk-tov In površin, — dosežke na področju vrhunskega športa. b) financiranje TK dejavnosti po vlrlh dohodkov ter strukturi izdatkov in sicer: — viri dohodkov po skupinah: 1. Prispevek iz osebnega dohodka za družbeni in za-sebni sektor, 2. Dohodkl od športne napovedi in lota, 3. Lastni dohodki TK organizacij od gospodarske de-javnosti, občanav, ekonomske propagande ter dotadjo drugih organizacij, 4. Sredstva TOZD za TK dejavnost zaposlenih 5. Samoprispevki občanov za izgradnjo TK objekto7 6. Po samoupravnih sporazumih TOZD in OZD za gradnjo TK objektov 7. Sredstva dragih SIS za sofinanciranje mejnih po-dročij TK dejavnosti. — ntruktura izdatkov po skupinah: 1 Organlziranost TK 2. TK dejavnost v WZ, SSD In študentskih organl-sacijah za telesno kulturo 3. Sportno rekreacijska dejavnost delovnib ljudi in ob-čanov 4. Vrhunski šport ' ' * " * J"'" . 5. šolanje in izpopolnjevanje strokovnih in organlza-cljskih kadrov 6. Zdravstveno varstvo športnikov 7. Znanstveno raziskovalno in strokovno delo 8. Investicije, investicijsko in tekoče vzdrževanje, amor-tizacija, obratovalni stroški . r 9. Bezervna sredstva. ¦• v IV. SPREMLJANJE, SFREMINJANJE IN DOPOLNJEVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 13. člem Ta samoupravni sporazum se lahko na podlagi pred-loga IO skupščlne, skupščine telesnokulturnih skupnosti, ali najmanj 10 podpisnic dopolni ob sprejemanju letnih načrtov, če so za to podatni utemeljeni razlogi in če tako sklenejo podpisniki. 14. eien Izvršni odbor telesnokulturne skupnosti je vsako le-to dolžan podpisnikom porofiati o uresničevanju plan-skih usmeritev. Poročilo oziroma oceno uresničevanja planskih usme-ritev da podpisnikom vsako leto tudi organ samouprav-ne kontrole telesnokulturne skupnosti. 15. 61en Ce podpisniki zagotovijo, da se sprejetje planske usmeritve in cilji ne izvajajo, oziroma ne dosegajo, sprej-mejo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejeinanju letnih programov. 16. člen Ta samoupravni sporazum prične veljati, ko ga pod-piše vedina udeležencev in se objavi v občinskem glasl-lu »DOGOVORI«. PODPISNIKI: Stevilka: Datuna: Beležke: PREDLOG Zdravstvo Na podlagi zakona o temeljih sisteina družbanega pla-niranja in o družbenem plaou Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76) delavni ljudje v temeljnih in drugih organizaci-jah združenega dela ter v samoupravnih delovnih. skupno-stib in otočani v krajevnih skupnostili, v nadaljtnjem bese-diiu podpisniki, ki na obznočju Ljubljana Cemter adružuje-jo delo in sredstva, da bi preko občlnske zdravstv&ne skupnosti ure&ničevali svoje in skupne pobrebe in iratere-se na področju zdravstva, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne interesne zdrav- stvene skupnosti občine Ljubljana Center za obdobje od leta 1976—1980 A. Splošno določilo 1.«en Delovni ljudje in občani v temeljnlh in drugih orga-ftlzacijah združenega dela, krajevnih skupnostih oziroma drugih samoupravmh organizacijah in skupnostih, ki na podlagi emakopravnega adločanja in svobodne meojave dela združujejo v občinski zdravstveni skupnosti sred-stva za zadovoljevanoe svojih osebnih in skupnih potreib in interesov na področju zdravstvenega varstva, določijo s tem samoupravnim sporazumom, cilje in naloge nadalj-njega razvoja adravstvenega varstva ter pravice, dolžnosti, obveznosti, medsebojne odnose in odgovornost za njihovo uresničevanje. Udeleženci sporazuma bodo v svoji občinskl adrav-sfcvenii skupnosti zagotavljali in načrtovali zlastd osnovno zdravstveno varstaro. Za druge oblike zdravstivenega var-s*va, ki jih ne morejo zagotoviti v občiraski adravstveni sfcupnosti, pa se bodo sporazumevali z drugimi adrav-stvenimi sfcupnosfcmi v regiji oairoma v okviru zdravstve-ne skupnosti Slovenije. 2. člen ObCinska zdraivstvena skupnost bo v samoupravnem planu za to sredjerodno obdobje izhajala iz osnov: — da je načrtova-no srednjero&io obdobje izrazito sta-bUizacijsko; — da je nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva ter možen obseg pravic odvisen od gospodarskega in splošne-ga družbemega razvoja ter se zato sredstva zano obliku-jejo v dogovorjeni soodvisnosti od porasta dnožbenega proizvoda, zlasti produktivnosti dela; — da je mogoče brez škode za zdravje ljudi tn v inte-resu združenega dela odpraviti določene nepravitoosti in nesorazmemostn ah nesmotrnosti v izvajanju nekaterih obli^ 2xiravs*venega varstva oziroma pri koriščeinju in nudeinju zdravstvenih storitev. B. Cilji in prednostne naloge 3. člen Pri določanju osnov samoupravnega plana bo ob&n-sika adravstvena skupnost upoštevala dosledno uveljavlja nje dohodlcovnih odnosov ter medsebojno soodivisnost tn povezanost razvoja gospodarskih in družbenih dejavnostl ob nadaljnjem razvoju delovanja delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti v njenih okvirih in v združe-vanju z drugimi adravstvenimj skupnostml, pri čemer bo zasledovala kot ailje: •. . ¦ ¦ — zboljSanje adravsbvemega stanja delavcev in usmer-janje zdravstvene dejavnosti skladno s potrebami in inte-resi admženega dela, upoštevajoč družbeeo verificirano dejavnost, da je zdravstveno varstvo sestajvnd del družbe-ne reprodiukcije in pomemben dejavnik produiktivinosti deda, ki sodi k bistvenim elemenitom sodalne vannosti ter žlirtjjeojske raml vseh delovnili Ijudi; — samoupravno usmerjanje oveljavljanja pravlc d*-lovnito ljudd iz zdravstvenega varstva v medicinsko ute-meljene ter družbemo opravičene in sprejemljive okvire; — nadaljnjl razvoj delovanja delegatskega sisteina in samoi^ravne organiziranosti v njendh okvirih in v adm-ževanju z drugimi zdravstvenimi steupnostmi; — nadaljnji razvoj ia izpopolnjeivaiaje slstema solidar-nosti lxi vzajemnosti ab postopnem zmanjševanju razlik' pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varsfcva z gledi-šča materiatoih in strakovmh pogojev "dela t«r dopolnje-varaja in zagotavljanja usklajene rasti v posameznih adrav-stvenih dejavnostih oziroma med ožjimi in širšimi območ- Ji; — doslednejše uresoičevanje menjave dela v okvirih te steupoosti oziroma v regiji in za celotao otanočje SB Sloveoije; — boljšo, učinkovitejšo in sitiotraejšo organizacijo zdravtsvene službe "ob večji funkcionalni povezanosti med ¦ posameeinimi oblikami zdravstv«nega varstva, vključujoč najsmotrnejSo organiziranost In delitev dela na področju zdravstvenih dejavnosti ob izoblikovanju sinotmega in spodbudnega storitvenega slstema v zdravstvu; Pri naartovanju nadajjnjega razvoja zdravstvenega var-stva to zdra/vstvemih deoavnosti, opredeli občinska zdranr-stvena sfcupnost kot prednostae naJoge: 1. boljše tn popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepl za odpravljanje najpogostejšili obo-lenj in bolezenskih stanj na območju obftine; 2. dopolnjevanje organizacijskih oblik in nadaljnje izboljšanje kvalitete dela pri izvajanju zdravstvenega var-st>va udeležemcev NOB; 3. Organizacijo zdravstv«ne službe v pogojih družbe-ne samoasaščite, splošnega ljudskega odpora in Ljudske obrambe ter v izrednih razmerah; 4. krepitev higiensko-epidemiološke dejaivnosti, pred-vsem njene alctivnosti za ohranjevanje fflovekovega delov-nga in življemjskega okolja nasploh, in sicor \z zdraTCtve-nih vidlkov; 5. postopno ustanavljanje ambuJant za starostnike, vapostavitev tn nadaljnji razvoj nege bolnika na domu; nadaljevanje oblikovanja in dokondna izpeljava zagotav-ljanja najustreznejših pogojev za sodelovanje osnovne, specialistične in bolnišnične sdravstvene dejavnosti zavo l]o racionalnega poslovanja in uspešnega izvajanja st*bi-Lizacije v zdravstvu oziro-ma v okvirih sleheme zdravstve-ne organlzacije; 6. zdravstveno vzgojno in prosvetno dejavnost, zlasti Še za omejevanje in preprečevanje poškodb pri delu in izven dela, poklicnih bole^mi in invalidnosti, kot tudd za ohramitev m«ntalnega zdravja s poudarkoin na prepreče-vanju alkohollzma, narkomanije in dirugih Skodljivih adravstveao- sociatoih pojavov. C. Racionalizaclja zdravstvene službe 5. aen Delcmii ljudje in občani.združeni v tej občinski zdrav-stveni skupnosti, bodo v prihodnjem obdobju na podJagl medidnsldh dognanj, ob afctivnem sodelovamju temeljnih samoapravnih organizacij in skupnosti oziroma družbeno-politifinih oi^anlzacij in skupnosti, samoupravno na ob-mofiju občine ozlroma v ofcvirih regionalne airavstvefte 9kupnosti in zdravstveine skupnosti Slovenije sprejemali ukr»pe za zmanjšeivanje neupravifiene porabe adravil. hi-trejše postavljanje diagnoze in s tem slcrajševanje dobe 'dravlienja. preprečevanje poskusov izkorišdamja bolni-škega staleža, sfcrajševanje ležatoe dobe v bolnišnicah in t naravnih zdravilišfiih zavoljo hitrejšega vračanja obole-lih na delo z namenom omejevanja porasta cxisotnosti z dela na sploJ^. ' ¦ 6.61en Zaradi raciomataega in optimailmega koriščenja adrav-stvenih zmogijivosti ter njdhovega načrtovatflija bodo ob-čimska zdravstjvena skupnost in zdravstivene organizacije z učinkom za njeno območje sklepale: — sporazume o delitvi dela in o funkcionadnem pove-zovanju adravsfcvenili organiaacij na območju občine, na medobčiraskem oairoma mesfcnem obmodju in v regiji ali republiki, kot tudi o prilagajanju njihove organizacije dela in dekwnega čaisa potrebam ter interesoan adruženega dela; — sporaaunie o načrtovanju in usklajevamiju razvoja ter koriščemju zdravstvenih amogljivosti v regiji aJi za ofamočje ve 73 44 308 425 Lekarae v oocini a si aa tw b — — — Občine na obtnočju ZD a 70 95 165 b 8 9 17 Občirae mesta I^jubljane a 68 92 160 b 7 9 16 Regija Ljubljana a 100 140 340 b 16 15 31 BolnlSnično in specialistično zdravstveno varstvo Begija IJubJjana a 650 20 3470 4140 b 93 5 844 948 Skladno s potrebami nemotenega delovanja zdravstve-nega varstva so speoialisti lahko ustrezno razporejeni tudi v osnovno zdravstveno varstvo. Socialna medlclna in higiena Regija Ljubljana a 44 28 91 163 b 14 5 15 31 Občinska zdravstvema skuipnost za svoje obmoCje in v ofcvirih regionalne adrav&tvene skupnosti ter zdravstve-ne organizacije bodo z ustvarjanjem pogojev za študij in strokovno izpopolnjevanje ob delu prevzeie skrb za zdrav-stverae kadre, načrtovale iii uresničevale njihov dotok skladno z obstoječimi kadrovskimi normauvi, jih skladno razporejale po zdravstvenih dejavnostih, specialnosti in območjih ter skrbele za sorazmerno oaroma usklajeno obremenjenoet. Z ustreznimi samoupravnimi sporazumi bodo opredelile naloge in temelje izvajanja štipemdijske oziroma kadrovske politike na področju zdravstvemega varstva, kot tudi smemice za idejnovzgajno preobrazbo Studija na zdravsfavenih šolah. 10. dlen Občinska zdravstvena skupnost bo sodelovala v samo-upravnem sporazumevaaju zaradi uresničitve dogovorjenih ciljev in aalog v okviru zdravstvene skupnosti Slovenije z glediSča obliKovanja emotnih lzhodišč, osnov in meril za menjavo dela, kar bo zlasti: — omogočalo delovnim ljudeni v združenem delu ure-snidevanje njihove pravioe do odioianja o tistem delu dohodika, ki ga odvajajo za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter skupnih interesov na podrodju zdraivstvenega varstva; — zagotavljalo iz dohodka zdravstvene organizacije na podlagi opravljenega dela in doseženih reeultat»v v izvajanju prograina zdravstvenega varstva enak družbeno-ekonomski položaj delavcem zdravstvenih organizacij, kot ga imajo drugi delavci v združenem delu; — usmerjalo razvoj adravstveMe dejavnosti skladno s programom zsdravstvenega varstva, upoštevajoč razvojne stopnje posameznih dejavnosti in območij, ter zagotavlja-lo iaboljSevanje materialnega položaja osnovne zdravstvene sliožbe; — omogofialo nadzor nad izvajainjein srednjeročnega prograina oziroma posaiDeanih zdravstvenih dejavnosti in nad uporabo tako združenth sredstev. Skupnost bo v skiladu z družbeno dogovorjenimi smer-nicarni in verificiranimi potrebami sklepala samoupraivne sporaauine o osnovah plana tuat z drugimi samoupravtiimi interesnimi skupnostmi. ll.čleB V pospeševanju razvoja zdravstvenega varstva bo ob-činska zd^aivstvena skupnost sodelovala v združevanju In raaporejanji' sr«dstev za postopno izgTadnjo novih adrav-stvenih zmogljivosti, modernizacijo obstoječih, vključujofi tu fcudi modernizacijo obstoječe in nabavo nove tehnične opreme. Delovni ljudje, združeni v tej obfiinski adravstve-ni sfcupnosti, bodo slcapaj z drugimi občinskimi adrav-stvenimi skupnostmi adruževall na ravni regije sredstva za namene iz prejšnjega odstavka v višinl din 286.421.000. Dodataa potrebna sredstva za naložbe (gradnja in oprema) kot so opredeljene v prilogi I., kl je sestavni del tega sporazuma, bodo delovnl Ijudje združenl v občinsk: zdravsfcveni sfcupnosti, v obdobju do 1980. leta zbiraii i2 samoprispevka, netto osebnega dohodka oziroina drugih dohodkov ter dohodka TOZD in skupnostl. Udeležba iz admženlh sredstev za naložbe v regional-ni zdravstveoi skupnosti, način ^gotavljanja sredstev te druglh virov z območja občinske zdravstvene skupnosti in drugo v aveai z naložbami, bodo doloCeni ozipoma opre-deljem v posebnem samoupravnem sporazumu med občin-sko zdravstveno skupnostjo, regionalno zdravstveno skup-nostjo, TOZD, KS in morebitnimi drugimi podpisniki. Pnoritetni vrstni red naJožb v r^iji bo občinska zdravstvena skupnost z drugimi občinskimi zdravstveniml skupnostmi v regiji določila s posebniin samo-upravnim sporazumom. .-;- . ¦-; "... 12.člen -. .! V skladu z vzajemnostnim in solidarnostnim združe-vanjem sredstev med občinskimi adravstvenimi skupnost-mi v regiji bo ta občinska adravstvena skupnost v spo-razumu z drugimi zdravstvenimi skupnostmi podprla enot-aost prispevne sto-pnje za zdravstveno varstvo v okviru r^ionalne zdravs-tvene skupnosti v prihoctnjem srednje-. ročnem obdobju, ne oziraje se na raaličen ekonomski po-ložaj posainezne obCin&ke zdravstvene skupnosti. ' ' O. SoUdarnostne, vzajemne in skupne naloge 13.61en Delovni IJudae in obCani, adruženi v tej o^i^ski zdrav- stveoi skupnostf, bodo s samoupravnim sporaeumom o _ osnovah srednjero&iega plana regionalne zdravstvene sku- ' pnosti določili osnove za razvoj zdravstvenega varstva na obmoiju regije z gledišča usklajevanja potreb in intere- sov, krepitve vzajemnostnega in solidarnostnega združeva- , nja sredstev zaradi amaujševanja razlik v možnostih za uresnič&vanje pravic \z zdravstvenega varstva na območju regije ter tzvajanja oblik zdrastveme dejavnosti skupnega pomena. S posebnim samoupravnim sporazumom se bo občin-ska zdravstvena skupnost sporazumela z drugimi zdrav-stvenimi skupnostmi glede združevanja sredstev ter opre-delitve pogoj&v in meril za razdeljevanje tako združenih sredstev v okvirih Zdravstvene skupnosti Slovenije. U.člen V okvirih regionalne Bdravstvene skupnosti bo tudi za območje te občinske zdravstvene skupnosti uresničevana svobodna menjava dela po enotno dogovorjenih merilih ter načelih vzajemnosti in solidarnasti. Izhodišde bo nače-lo, da ustvarjajo zdravstvene organizacije dohodek na podlagi neposredne menjave dela kot ovrednotenja oprav-Ij«nega dela po družbeMo in samoupravno dogovorjenih merilili. Pri oblikovanju enotnih meril za uresničeivanje svo-bodne menjave dela v regiji bo regionalna zdravstvena skupnost in s tem tudi občimska zdaravstvraia skupnost upo-števala in izvajala izhodiSča, kot jih bo dolodila skupščtna Zdravstveoe skupnosti Slovenije na način po zakonu, ozi-roma kakor se bodo sainoupravno sporazumele vse adrav-stveoe skupnosti v SB Sloveniji. E. Prehodne In končne določbe 15. čleo Občinska zdravsfcvraia skupnost sama in v sodelovanju z regionalno zdra.vstveno skupnostjo bo na ustrezen način organizirala spremljanje uresničevanja otoveanosti iz tega samoupravn^a sporazuma. V ta namen bo prek skupne strokovne službe prilagodila in organizlrala ustrezno evi-denco, nato pa anaiizirala vzroke za. odstopanja fcer pred-lagala oairoma obllkovala in sprejemaila ustressne ukrepe kot sainoupravne odlofiitve ali odlofiitve v soglasju % občinsko skupSčino. Najmanj dvaterat letno, osBiroma tudi sicer po potrebl, bo obv^čala udeležence sporazuma. delovne ljudi to oWa-ne ter njihove delegate, o uresničevanju ot>v€znosti iz tega sporaziuna in tako oblikovanega oziroma spr&jetega prograina. 16. filen ' ¦ Podpisndfce ofoeinskega spoiaautna zaveaujejo ddlodbe »porazuma o osnovah plana otočinske zdravstvene stap nosti in ustrezne določbe sporaeuinav o osnovah plana regionalne zdiravstvene skupnosti ter zdravstovene sfcupno-sti Slovenije, ka jiii sklene ta občinska zdravsbvena sfcup-no&t.. Dolodbe občinakega sporazuma zaveaujejo tudi pod-pisnike samoupraivnega sporazuina o osnovah plana regio-nalne zdranrsfeveme sfcupnosts oziroma. podpisnike samo-upravnega sporaauina o osnovah plana Zdravstivetie skup-no&ti Slovenijo. . Ta sporaaum prične valjati, ko ga podipiše vedlna udeležencev in se objavl v občinsfcem glasiiu »DCK3O VOBI«. Stevil&a: Datuin: PODPISNIKI: PREDLOG Socialno varstvo Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega pla-aLranja in družbenem planu Jugoslavdje (Ur. 1. SFRJ, št. 6/76) in v skladu s 16. dlenom zakona o socdalnem skrb-sfcvu (Ur. 1. SRS, št. 38/74) in samoupravnim sporaz-umom o ustanovitvi skupnosti socdalinega skrbstva občine IJub-ljana Center sklenejo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skup-nost ter vse organizacije adruženega dela in delovne skup-nostd, ki združujejo dedo in sredstva, da ba po samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva zadovoljevale skup-ne potrebe ta interese SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana samoupravne interesne skup- nosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Cen- ter za obdobje 1976—1980 1. eien Podpisašlsi s tem samoupravnim sporazurnom dolofiijo ln sprejmejo temedjne razvojne cilje na področju sooial-nega skrbstva, naloge, ki jih bo skupnost socdalnega skrb-stva izvajala v tem obdobju, zagotavljanje sredstev za iz-vajanje teh nalog, skupno izvajanje ali sofinanciranje na-log, ki se laMco uresničujejo ob sodelovanju z drugimi skupnostmi. 2. člem Podpdsniki pri ddočanju skupnih nalog dn ciljev skup-nostl socaalnega skrbstva upoštevajo nafiela in smemice, dogovorjene v predhodni razpravi o izhoddščdh načrta, v osnutku dogovora o družbenem planu SR Slovendje za obdobje 1976—80, v dogovoru o družbenem planu občine za obdobje 1976—80, v osnutku načrta razvoja socialnega slorbstva občin v letdh 1976—80 in v osnutteu načrta razvoja sooialnega skrbstva v SR Sloveniji za srednjeročoo ob-dobje. 3. -njo rastl zaposlenosti in potrebami planiranega gospodar-skega in družbenega razvoja, — radonalno koriščenje vseh kadroTOkih potencialov in posebej vseh še obstoječih delovnih rezerv, zlasti ustrez-nejše nadaljnje zaposlovanje ženskega prebivalstva ter usposabljanje in zaposlovanje umralidnih in drugih piiza-detih oseb, — usmerjanje zaposlovanja delavcev v tujini in ntjiho-vega vračanja v domovano v skladu s potrebami in inte-resl združenega deOa v okviru t^a, še zlasti zagotavljanje takšnih pogojev in postopkov, ki bodo zagotovili hitrejše vračanje in zaposlovanje v zsdruženem delu in delu a sredstvi v osebni lastnini. m. Za uresniCevanje cUjev iz I. točfce tega sporazuma bodo udeleženci opredeffli s planom za srednjeročno ob-dobje, konkretizirali pa z letntmi programi dela. V okviru tega bo skupščina občine vkljufievala v svoje družbene plane zaposleinost in zaposlovanje kot de-javnik razvojne politilke ter z načrtovanjem politike zapo-storvanja določala osnme za usbvarjanje pogojev z uresni-Cevanje pravlce do dela, za načrtno kadrovsko programl-ranje in pripravo kadrav za potrebe gospodarstva in družberuh dejavnosti in za usklajevanje politlke z raz-vojem gospodarstva in driižibenlh dejavnosti. Delavci v temeljoLh organizaoijah združenega dela bodo v sldadu s planl in programi za delo in razvoj svojih orga-nizacij oblikovali in izvajali politiko zaposlovanja ter do-ločaii kadrovake prt^rame in ukrepe za njdhovo uresnl-6evanje. V okviru tega bodo zlasti skrbeli za smotrno organizacdjo in delitev dela, za stailno dopolnilno iaobra-ževanje ter s sistemizacijo delovnlh mest uveljavljali takšno zaposlitev in razporejamje, da bodo vsi zaposlena polno izkorlščali in raavjjali svoja strokovna znanja, de-lovne iakušnje in druge sposobnosti. Sfciipnost za zaposlovanje bo na podlagi tako oprede-Ijenih razvojinih programov in osnov poilitike zaposlovanja opcravljala: — družbeno-analitidne nailoge — naloge na področjoi zaposlavanja tn posredovanj* — naloge na področju pokiicneiga usmerjanja — naloge na področju strakovnega iisposabljanja in izobraževanja Naloge skupnosti so opredeljene v statutu samou-pravne skupnosti, samoupravnem sporazumu o ustanovit-vl samoupravne skupnostd, zakomu o zaposlovanju in za-varovanju za primer brezposelnostd. zakonu o usposablja-nju in zaposlovanju invalidmih os«b, sklepdh in priporočl-lih skupščine SR Slovenije in vsakoletoi resoiuciji o druž-benoekononKkl politiki in raavoju SRS. ra. Vrednost srednjeročnega programa, opredeljenega t tem samoupravnem sporazumu in sredstev za solidarnost, maša po cenah iz leta 1OT6 in monmativih, dogovorjenih med samoupravnimi skujpnosbml za zaposlovanje 257.643.000 dinarjev, upoštevajoč tudi usposaibljanje in zaposlovanje iTvvalidnih oseb, od tega za mesto Idubljana 165.921.000 din. IV. Predvidena popredna letna stopnja rasbi zaposlovanjs sa obdobje 1976—1980 v ohčira Lditblaana Center znaša 1,5 odstotka. V. Skupnost za zaposlovanje bo za prenešene skupne na-loge, ki jih opravlja Zveza sfcupnostl za mposlovanje SB. Slovenije, izdvajala deil sredstev. O prograimu skupnih naiog in o viSini sredstev, po-fcrebnih za njlhovo tevajanje, se bodo skupnasti za zaposlo-vanje vsako leto dogovortle s posebnim samoupravnim s.po-razumom. Iz sredstev skupmosti za zapoalovanje se po načelu solidamosti ter z namencan, da se na obmoCju vseh skup-nosti za zaposknvanje v SR Slaveniji (tako med skupnost-ml kot artatsraj posameBsnih sfcupnosti) zagotovijo paravice brezposelnim delavcem do zavarovanja za primer brezpo-selnosti in priprave delavcei/ za zaposlitev, na podlagi osmov in meril medsebojnega samoupravnega sporazuma skupoosti solidarnostno prelivale sredstva. Ta del sredstev vplačuje skupnost na poseben račun pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje. Izvršilni odbor skupšdine skupnostl z& zaposlovanje bo ob konou vsaikega leta oforavnaval izvršitev programa skupnosti in o tem poročal vsem podpisnikom tega spo lazuma. Nadzor nad uresnidefvanjein tega samoupravnega spo-razuma izvaja skupščina skupnosti za zapcxslovanje, sestav-ljana iz del^atov delovnih Ijudi, ki adružujejo sredstva za delo skupnosti. Skupščina skupnosti za zapoalovanje spremlja tsvaja-nje sporazuma, nadzira namensko porabo »redsitev in predlaga ukrepe za uresničevanje sporazmna. VI. Ta samooipravnd sporassuin je sklenjen, ko ga podpl- šejo skupnost za zaposilovanje ter poobHaSCeni delegati dveh tretjin delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združen^a dela in delovnlh skupnosti in dedovnih ljudi v krajevnih skupnostih, kl v skupnosti uresniflujejo svoje osebne in skupne potrebe in toterese na področju zapo-slovanja. VeljavBOSt tega samoupravnega sporazurna ugotavlja skupžžina skupnosti za zaposlovanje s sklepam. Postopek za spremembe in dopolnitve tega samouprav-nega sporazuma je enak postopku, ki velja za njegov sprejem. Skupščina skupnosti je dolžna začeti postopek za spremembo in dopolnitev sporazuma, če to predlaga naj-manj ena desetina podpisnikov sporazuma. Za podpis tega samoupravnega sporazuma velja po-' sebna l^Java delavcev temeljnih in druglh organizaclj združenega dela in delovndh slcupnostl in je sestavni dal sporamma. PODPISNIKI: Beležke: PREDLOG Stanovanjska skupnost Na podlagi 2. in 44; eiena Zakona o temeljlh sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, St. 6/76). na podlagi 1. in 2. Clena Za-kona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. Ltst SES, št. 8/74) ter v skladu s 1. in 8. filenom samouprav-nega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Ceneter sklepamo v I. členu navede-ni podpisniki SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih srednjeročnega programa samouprav- ne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 I. Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih sred-njero&nega programa samoupravne stanovanjske skupno-sti Ljubljana-Center (v nadaljnjem oesertiln: samoupravni sporazum) smo: — delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, preko temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih družbe-no-pravnih oseb, — delovni ljudje na delu pri občinah, ki opravljajo samostojno dejavnost, preko občinskega sindikalnega sve-ta, — stanovalci vključno z etažnimi lastnlki stanovanj, lastniki in najemniki poslovnih prostorov, v stanovanj-skih hišah v družbeni lastnini preko zbora stanovalcev v krajevni skupnosti, — občani, ki namensko varčujejo za stanovanje pre ko zbora varčevalcev v banki, — organizacije združenega dela, ki projektirajo, gra-dijo, ali vzdržujejo stanovan.iske hiše, pripravljajo urba-nistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča po svojih de-legatih, ki jih delegirajo najvlšji organi upravljanja teh organizacij, — stanovanjske zadruge po svojih delegatih, ki jih delegirajo zbori zadružnikov, — društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebm lastnlnl in lastnikov družinskih stanovanjsjih hiš po svo-jih delegatih, ki jih delegira najvišii organ društva. — samoupravne interesne skupnosti, ki s svoiimi ob-jekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji ter upravlja-nju stanovanjskih sosesk, po svojih delegatih, ki Hh de-leglrajo njihove skupščine. Seznam podpisnikov tega samoupravnega sporazuma Je kot njegov sestavni del v samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana-Center. , n. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma si s sred-njeročnitn programom samoupravne stanovanjske skup-nosti LjubljanaCenter v cilju stalnega izboljševanja sta novanjskih razmer z graditvljo stanovanj in dvigan.jem stanovanjskega standarda, v okviru socialističnih samo-upravnlh družbenih odnosov postavljamo tele cilje: a) poglabljanje samoupravljanja na stanovanjskem področju in povezovanju vseh zainteresiranih dejavnikov na t«m področju, b) povečan obseg stanovanjske graditve, ki naj omo-goči hitrejše reševanje stanovanjskih razmer, c) prenova starega mestnega jedra, d) vnaSanje elementov solidarnosti v razreševanju stanovanjskih vprašanj, v izboljševanju stanovanjskega standarda in pri plačevanju stanarine, e) smotmo gospodarjenje z zgrajenimi stanovanjski-mi hišami, f) urejanje širšega bivalnega okolja, humanizacija sta-novanjskih pogojev in varstvo okolja, g) preureditev ali odprava za bivanje neprimernih stanovanj. m. Na podrodju poglabljanja in nadaljnjega razvoja sta-novanjske samouprave bomo: — poglabljali hišno samoupravo v zborih stanovalcev in hišnih svetih, — poglabljali In razvijali stanovanjski del krajevne sa-mouprave z zbori stanovalcev v krajevnih skupnostih, — podpirali povezovanje zborov stanovalcev na osnovt njihovih interesov iz skupnih zadev na obmofiju, kot so ožje soseske, skupine hiš itd., to je na območjih, ki so ožja od krajevne skupnosti, — dosledno razvijali delegateke odnose v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti v občini in v mestu, — v delovanju stanovanjske samouprave zagotoviti ustrezno mesto delegatom izvajalcev del in nalog na sta-novanjskem področju, — pospeševali samoupravno povezovanje za izgradnjo posamezne soseske ali večjega stanovanjskega objekta zainteresiranih organizacij združenega dela in drugih de-javnikov, — pospeševali organiziranje varfievaJcev za stanova-nja v stanovanjskih zadruga in njihovo vključevanje v iz-gradnjo stanovanj v posameznih soseskah. Stanovanjska graclitev IV. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obve-zujetno, da bomo za stanovanjsko graditev iz svojega do-hodka izdvajali namenska sredstva najmanj v višini 6 odstotkov od osebnih dohodkov. V. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma bomo združevali del za stanovanjsko graditev namenjenih sred-stev dohodka v višini 30 odstotkov od družbeno dogo-vorjenega minimuma dohodka za stanovanjsko graditev, v stanovanjski skupnosti Ljubljana-Center, za solidarno-stno reševanje stanovanjskih vprašanj in druge oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, pri če-mer bomo dajali poseben poudarek reševanju stanovanj- skih vprašanj družinam z otrokl. -» VI. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma bomo S ciljem racionalizacije v stanovanjski graditvi, za zagotav-ljanje ekonomske solidarnosti med organizacijami zdru-Jenega dela in za zagotavljanje kontinuirane stanovanj-ske izgradnje, s čimer se zagotavlja socialno varnost de-lovnih ljudi zaposlenih pri stanovanjski graditvi in stal-no izboljšanje tehnologije gradnje, združevali v stano-vanjski skupnosti, del za stanovanjsko graditev namenje-nega dohodka v višini 25 odstotkov, od družbeno dogo-vorjenega minimuma dohodka za stanovanjsko graditev. Podpisniki si bomo med seboj razporejali stanovanja, zgrajena iz teh združenih sredstev ali kredite za gradnjo stanovanj, po splošnJh aktih, ki jih bomo sprejeli v sa- moupravni stanovanjski skupnosti z najmanj dvotretjin-sko večino. Ekonomsko solidamost med organizacijami združe-nega dela bomo uveljavljali s tem, da bodo pri razpo-rejanju stanovanj, zgrajenih iz teh sr«lstev ali pri odo-bravanju kreditov imele prednost organizacije združenega dela z manjšim osebnim dohodkom na pogojno nekvali-ficiranega delavca in družme z otroki. Sredstva, ki jih s tem samoupravnim sporazumom združujemo za kreditiranje stanovanjske izgradnje, zdru-žujemo za dobo 25 let po 2-odstotni obrestni meri. VII. Določbe samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenili delovni ljudje na področju ljubljanskih občin o najniž-jem odstotku sredstev, ki jih namenjajo za potrebe raz-širjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanj-skem gospodarstvu, v skladu z 11. členom Zakona o pro-gramiranju in financiranju graditve stanovanj, je bil sklenjen leta 1972 za pet let in smiselno velja do njego-vega izteka, v kolikor njegova določila niso nadomešče-na s tem samoupravnim sporaaumom. VIII. Podplsniiki tega samoupravnega sporazuma izhajamo iz dejstva, da je mesto Ljubljana enotno urbano območ-Je, na katerem gradimo stanovanja, podpisniki smo za-interesirani za celovit in skladen razvoj vsega tega ob-močja. Enako velja za kraje izven tega območja, če v njlh delajo ali žive delavci, ki so prek temeljnih in dru-gih organizacij združenega dela podpisniki tega samo-upravnega sporazuma. IX. Podpisniki tega sporazuma ugotavljaino, da je na Območju občine Ljubljana-Center sora2tnerno malo po-vršin, ki so primerne za gradnjo velikih novih sosesk, da pa ima gradnja na tem območju določene prednosti: — približevanje stanovanja delovnemu mestu in s tem razbremenitev prometa v mestu, — tu je praviloma že zgrajena komunalna infrastruk-tura, — tu so praviloma že zgrajeni drugi objekti ali lo-cirane ustanove, ki zadovoljujejo razne potrebe občanav. Podpisniki tega samoupravnega sporazunia ugotav-Ijamo: — da se število občanov, ki stonujejo na območju obfiine Ljubljana-Center stalno zmanjšuje, — da se povečuje števUo delovnih mest na območju ©bčine, — da sestavljajo nesorazmerno velik delež v prebival-stvu občine stari ljudje, — da je bil obseg stanovanjske graditve na območ-ju občine skramera, kar je med drugim Imelo za posle-dico odseljevanje predvsem aktivnih mladih družin, — da je mogoče ustaviti nadaljnje razseljevanje, v kolikor bomo povečali stanovanjsko izgradnjo na tem območju in po potrebi zagotovili tem gradnjam in pre-novi ustrezen status. V obdobju do leta 1980 bomo v občind I