ZAPISKI IZ ISTRE - ŠAVRINIJeI
Rožana Koštial
IZVLEČEK
V sestavku so zabeležene nekatere
zanimivosti o čaranju v Slovenski Istri, oz. v
njenem južnem predelu, ki mu domačini
pravimo Šavrinija.
ABSTRACT
The article presents valuable and
interesting information on magic(al practices)
in the southern part of Slovene Istria which
the loads call Šavrinija.
Ob študiju zapiskov s predavanj, Škerlja in Ljudstev sveta 3 sem se večkrat zalotila
ob primerjavi oz. ugotavljanju podobnosti med nekaterimi informacijami o afriških
plemenih in dejstvih, ki jih poznam iz svojih krajev, to so šavrii^ke vasi v zaledju obalnih
mest. Upoštevala sem nekaj vasi, ki jih dobro poznam in so se kot južru predel Slovenske
Istre podobno razvijale nekoč in danes. To so: Šmarje, Koštabona, Puče, Pomjan, Krkavče,
Padna, Sv. Peter in Nova vas. Te asociacije vzemite kot pripombe in informacije, ki so
indentifidrale Slovensko Istro do 50. oz. 60. let tega stoletja; marsikaj se počne še danes.
Po lastnem poznavanju terena in pripovedi mojega starega očeta (roj. 1901) so (lahko
rečem) vsi tamkajšnji prebivalci priznavali krščanskega Boga in se držali pravil krščanstva.
Vendar pa so ljudje, rojeni nekako do konca 1. svetovne vojne in mnogi mlajši, vzporedno
verovali v t.i. nižja bitja - zle sile, kot so:
- štriga/Strigon = čarovnica/čarovnik (ženska/moški, ki ima zlo moč - vpliv na
^udi, živali, rasüine); ljudje so trdili, da imajo izrastek - repek, so rojeni v srajčid ob
kvatrih;
- ôkoldak=krvoses (samo moški);
- mrak (močna nevidna sUa, ki se je razvila v podobo belega ali črnega psa,
dobrikajoče se mačke ali žrebeta).
O tem obstajajo zammive štorije. Proti tem silam so se obvarovali s čaranjem in na
druge načine.
ČARANJE je bila domena nekaterih posameznikov, moških ali žensk v tej ali oni
363
Rožana Koštial
vasi, speciali2iranih za zdravljenje ljudi in živali. Vsem prizadetim s slabim-zlom pa so
pomagali vračati dobro dobri štrigoni \ V jiižni (Hrvaški) Istri jim pravijo krsnüd, mi pa
nimamo posebnega izraza.
Čarali so za ljudi:
1. za slab pogled ("nad slabin likon") ^ ki je povzročil slabo telesno počutje, glavobol,
torej ga je uročila STRIGA; uročenega je bilo treba ozdraviti: s skodelico vode, z žerjavico,
molitvami. Da te ne bi uročila štriga, ko si šel mimo nje, ali da bi ji odvzel moč, si moral
skrivaj (v žepu) "kazati ruge", drobno pljuvati v stran; moški je moral zavihati eno hlačnico,
otroci in ženske pa vsaj en kos spodnjega perila obleči narobe. Slab pogled je "vzel materi
mleko", dojenčku tek, zato je morala dojiti na krmilu pri vozu (na timonu);
2. za nahod (prehlad, vročino): z vodo in žerjavico...;
3. za gliste (posebno pri otrodh): s segretim oljčnim oljem in majaronom, z vtiranjem
na razUčmh delih telesa...; z v verižico nabranimi stroki česna;
4. za živice (podkožno gnojenje): z v posebno testo zmletimi in vmešanimi dlakami
črnega psa in s posnemanjem glavic živic z britvijo;
5. za spah noge v gležnju (zvin): z vrvico ali venko so privezali na spahnjeno mesto
križec iz vrbovine;
6. zoper slabo kri (hudobno): vaški padar je z britvijo zarezal žilico v uhlju, da je v
treh kapljicah odtekla slaba kri; zraven so molili.
Čarali so za živali:
prašiča, kravo, osla, za odvzeto mleko, tek, rast, tudi za lisico.
1. slab pogled: posebej izurjena (specializirana) ženska je pripravila lek na osnovi
vode in naročila, naj ne spregovori z nikomer, kdor ga nosi, izogiba naj se ljudi; žival so z
lekom pokropili in ji ga dali piti; žival so odčarali tudi z vrvjo s sedmimi vozH, ki se ob
potegu nad živaljo sprostijo ob pomoči besed: " Z neč je pršlo, u neč naj gre!" (trikrat); nad
človeško lepoto ali živalmi se ni smelo čuditi, temveč voščiti obvezno: "Buh dej srečo!";
2. zoper slabo kri: zarezali so v uhelj, s paličico trkali po njem, da se slabo izteče iz
mrzlih uhljev.
ÔKOLDAK - krvoses je bil večinoma moški, ki je podnevi živel normalno življenje,
toda ponoči je odšel drugim pit kri. Redke štrige pa so pile kri otrokom. Da bi preprečili
prihod okoldaka, so zabadali v vrata, posebno pa v ključaviuco nož, da bi se okoldak
zbodel v oko ali napičil jezik, saj je v notanjost prihajal skozi ključavnico. Takega moškega
so se ljudje malce izogibali, vendar ni bil on kriv, da je büa v njem zla sila. Vaščani, ki so
bedeli pri takem iraiirajočem, so izjavljali: "Takoj ko je vimrl, je iz njega šla duša, skozi
usta je šinilo nekaj podobnega sršenu." Med zobe so mu dali žebelj.
1 Posamezniki, ki so se ukvarjali s čaranjem ali zdravljenjem, so morali obvladovati pozitivne in
negativne silnice. Ta ambivalentnost pomeni, da so znaU tako uioäti kot "odpraviti" oz. pozdraviti urok. O tem
glej tudi Vilko Novak, Slovenska ljudska kultura, str 266: "zagovornikom, zagovarjalcem, vračem itd. pa ljudje
tudi prisojajo sposobnost, da storijo, fanijo"...). Njihova sposobnost je izhajala iz ambivalentne narave same
zdraviliške inidadje: zdravüd so obvladovali določene bolezni in jih znali ozdraviti šele, ko so jih predhodno
tudi sami prestali. Povsod po svetu so inidadjske preizkuse zdravücev in čarovnikov naslednje: hujša bolezen,
skorajšnja smrt, prizadetost s strelo, gromom ipd. (glej tudi Mircea Diada, Šamanizam)Fo vsej verjetnosti je v
stavku Vsem prizadetim s slabitn-zlotn pa so pomagali vrisati dobro mišljeno prav to.
2 V naslednjih primerih ta za pomeni zoper določeno bolezen aH nadlogo ali pa pri določeru bolezni
oz. rudlogi: zoper slab pogled (nahod, gliste, živice) in pa pri spahu noge v gležnju, v primeru slabe krvi itd.
Zapiski iz Istre - Šavrinije
MRAKA so se izogibali, kajti on pride, ko gre sonce dol. Zato je treba biti ob mraku
v hiši, posebno otroci in mlade živali. Mrak je vzel ljudi in živino ter jih odnesel na najbolj
nemogoča mesta (brežine, žlebove, na morje), kjer so jih našli vse izmučene. Kraj najdbe
je izdala štriga. Za varnost so otrokom in živalim okrog vratu zavezovali rdeč trak.
Izogibali so se križišč cest in določenih mest. Mrak se je prelevil v podobe mačke, psa,
žrebeta in nenehno rastel.
Istrani so verjeli v očiščevalno moč vode, posebno žegnane, ob hudi lui in smrti.
Ob obisku pokopališča še danes starejše ženske kropijo grobove z žegnano vodo. Podobno
so ravnali s telovskim cvetjem in oljčno vejico. Čeprav so vneto molili "Treska in hudega
vremena, reši nas, o Gospod", je še moja stara mati do svoje smiti 1978 ob hudi uri vedno
vrgla trinožnik na sredo dvorišča (ali vile, grablje, nož, kosir, koso, z rezili navzgor), ker
so v njeni zavesti avtomatično delovali predkrščanski elementi. Čeprav so duhovniki
govorili o "božji volji", so stari Istrarü poleg te volje imeli še svojo vero v usodo-deštin.
Posebno za dodeljene nesreče, bolezni oz. negativne pojave so verjeli, da jim je to usojeno,
izven božje ali vražje volje. Izjavljajo: "Treba sprjet vse, kar pride. Nesreča se ne kipi na
placu." Vse življenje pa spremlja še veliko vraževemosti, npr.: polnoč je čas štrig, ki plešejo
na križiščih; štrige nosijo kamenje v krilih (zidava arene v Pulju); če cvrčijo goreča polena,
jočejo duše v vicah, zato jih je treba posoliti; zelo upoštevajo staro in mlado limo; sova
kliče smrt; kropijo vnic proti kumikom (zajedalci); verjamejo v začarano perilo-plenice,
če jih vidi mrak; če o pustu gospodinja ne zapleše z maškaro, ne bodo kokoši nesle jajc;
itd.
Govoriti o spolnosti je bUo nemoralno. Naravna in samoumevna pa je bila spolnost
pri živalih. Neradi so govorili pred otroki. Vendar se je vsaka mati "sloivaj" pohvaUla o
prvi mei\struadji svoje hčerke ali vnukinje. Tej je sledil "odraslejši" odnos do dekleta, s
tudi obveznosti (gibanje zvečer ali ponoči izven hiše postane še bolj omejeno, kontrolirano).
Če je mladenka kazala spodnje krilo, je iskala fanta.
O podobrti iniciadji, kakor jo opisuje Škerlj, ne moremo govoriti. Precej zreduciran
ostanek sprejema med odrasle pa je ostal v sklopu običaja "majenca" v Dolini pri Trstu.
(Obred je raziskan in opisan v brošuri.) V naših vaseh so ostali le "dišpeti" - šikaniranje na
prvo soboto v irwju, ki dobiva močno sodobne poteze. Jezik pa še razlikuje poimenovanja
za mlade moške osebe, ki predstavljajo nekakšno mejo med otroškostjo in odraslostjo.
Do 14,15 let: pupič, fantič, ragacon/ragač (slabšalno), bubac, fantrna/fantalin. Od 16 let
dalje pa je mladénac aU fant.
Glede poroda in številčnosti otrok sem pomislila na izjavo že pokojne žene, da "je
lažje roditi otroka kakor skuhati polento". Le-ta se po istrsko kuha namreč 3/4 do 1 ure.
Ni redkost, da so rodile na polju ali na poti iz notranjosti Istre v Trst. Poznala sem ženo, ki
je imela 18 porodov, družine s po 10 otroki in več so büe vsakdanje. Obstajale so vaške
babce, ki so otroka im^le in mu takoj dale žličko vina, da mu ne bo "skrito" in namazale
usteca s pečenim jabolkom zoper zadah po plodovnid. Obrodnica je morala preživeti
vsaj dva tedna v temi (zaprta polkna) in izključno v hiši, da ne bi "izgubila vgto"=vida.
Ni smela pometati smeti čez prag. Do 60-ih let je bilo po porodu v navadi "vpeljavanje" v
občestveno življenje. Poznam mater, ki je še leta 1965 še mazala dojenčka z maslom zaradi
lepe kože; tudi prehlad so zdravili z maslom. Kot zdravilo in edino kozmetično sredstvo
so uporabljali oljčno olje. Če je otroka krčuo v trebuhu, ga je mati nesla na timon pri vozu
in ga trikrat podala skozi "trto". Zoper štrige mu je prvo srajčko oblekla narobe in mu
okrog vratu zavezala rdeč trak. Dojile so tudi do tri in več let. Znan je primer aba dojenja.
365
Rožana Koštial
Slišala sem, da so otrokom posoliM ušesa (Sv. Štefan), da bodo bolj ubogljivi. Rdečelase in
pegaste so gledali bolj postraiu. Izurjena ženska je otrokom strigla zaraščen jezik s škarjami.
Nosečnica ni smela (ne sme) preskakovati timona in se ji ni smelo (ne sme) skrivati hrane
in pijače. Otroku je potem to "skrito" (tega ne uživa, do smrti tistega, ki je materi to skril)
ali mu pusti "znamenje". Nastalo bo na tistem delu telesa pri otroku, kamor se bo sama
prijela - dotaknila ob poželenju, npr.: vina, češnje, jagode, kave. Nezdravo kožo pod
pleiücami so namazali z mešanico vode in oljčnega olja ter posipali s črvojedino.
Smrti se niso bali, sprejemali so jo naravno, vdano kot zaključek plodnega življenja.
Med vaščani je bila močno razvita sosedska pomoč in sposojanje. Vendar se ob smrti ni
ničesar posojalo od hiše aH gospodarstva na sploh. Iz hiše rüso pometali smeti, las.
Navadno so pri mrliču bedeh moški. Verjeli so, da moraš mrtvega prijeti za prst na nogi,
če nočeš, da bi te bilo pred njim strah. Razširjeno je bilo namreč verovanje, da se mrtvi
vračajo, diiša imirlega "se vica". Vdove so pravile: "Pride ponoči, leže zraven mene, je
mrzel in z njim se pogovorim." Drugim je bUo dano videti procesije nedolžnih otročičev.
Če je strašilo, so z blagoslovljeno vodo laropiU ali klicali duhovnika ter plačevali maše, če
so se pokojniki vračali maščevalno, to je "trančat". Na grobove so postavljaH lesene križe,
obUkovah pa so jih tudi iz cvetja in bele moke. Formalno verni, bolj povezani z naravo, so
želeli biti pokopani kar pod "en drev" (hrast).
Kamenje (cel kup aH eno veHko škrlo) polagajo Istrani na zakopane živaH (mačke,
pse, prašiče).
Posebnih amuletov ne poznajo, močno pa spoštujejo nekatere predmete, ki jim jih
zapustijo predruki, jih dedujejo in hranijo na spoštljivih mestih.
Kača je sodila k vsaki hiši. ImenovaU so jo mišnica in je niso ubiU za vsako ceno.
"Če ubiješ eno, pride druga," so modrovaU. Ta pije mleko kravam, in paziti je treba na
dojenčke, ki so hranjeiü z mlekom. Vendar obstaja pregovor: "Si vleče kačo za vrat," kar
pomeiü, da si pripravlja nesrečo. Drugače so gade in modrase ubijaH s trstiko, ker so
verovali, da je rastlina strupena.
Čeprav živijo v neposredni bližini obale, se morja bojijo. Križajo se ob znamenjih,
kapeHcah, pokopaHščih, ob smrti, hudi uri, nesrečah, pred volovsko vprego (danes v
avtomobilu), pred pomembnimi kmečkimi deH, kot so oranje, žetev, setev, trgatev, košnja,
oljarstvo. Mnoga opravila so v strahu pred štrigami delaH "na vnic", to je narobe, kontra
(metanje žerjavice v vodo, kropljenja,...)'. PoznaH so kresove med polji, obhode vinogradov
v procesijah, hodUi so ovenčani s cve^em in zelenjem; a vse to zelo daleč nazaj. Danes
kurijo še na predvečer Sv. Ivana in Sv. Petra.
Istrani so čislaH tudi nekatere rastUne (oljko, lovor, rožmarin, sivko, žajbelj) in jih
uporabljan v hrani in v zdravilstvu. (Ta tema zahteva posebno poglavje.) Podoben odnos
oz. spoštovanje in koristi so poznaH tudi pri nekaterih živaHh (pajek-pajčevina uporabna
za lečenje ran, zato naj pajek živi).
V prehrani so büi zelo povezani z naravo:
- nabiralništvo razHčnih rastUn in sadežev za hrano in prodajo (šparglji, zelišča,
ruj,...).
- bv na divjačino (posebno na zajce, jerebice, pozimi ptiče, spomladi polže; vse
tudi za prodajo); še danes pravimo: V Trstu se proda vse, tudi smeti.
3 Do 60-ih let je bilo izredno razširjeno pripovedovanje ljudskega izročila (poezije in proze), ljudska
filozofija v pregovorih pa je bila sploh prežeta z vsakdanjim življenjem.
Zapiski iz Istre - Šavrinije
Obstajalo je čaranje za lisico, tudi obred obhoda po vasi in obdarovanja lovcev (od
vsake gospodinje 2 jajci, ker so ukrotili zlo v kokošnjaku); lisico so nosili v sprevodu
nagačeno ali v košari za jajca. Gojili so domače golobe in kunce za hrano. Za meso, posebno
pa za volno, so redili ovce. Veliko so sirili (kravje in ovčje mleko). Hrano so belili z mastjo,
a ne v adventu in postu, zelenjavo in solate pa z oljčnim oljem. Maslo so tudi prodajali.
Narava nudi sadje v vseh letnih časih, a ga je primanjkovalo, ker so bile družine številne.
Še danes delamo "can di fighi" = kruh iz fig aU "hlebiče", ki so bili obvezna hrana moškim
zjutraj ob žganju. Žito, ki ga je bUo malo, so še redki mleli v žrmljah.
Kruh je nadomeščala polenta, redno za večerjo, a nikoli za največje praziuke. Koruzo
phajo v lesenih - kamnitih stopah. Kruh so pekli na ognjišču, pod pekačem, imenovanim
"poci'pnja", pokritega v žerjavici in s pepelom. Zaradi boljšega okusa so ga oblagali z
rastlinskimi listi, najčešče ohrovtovimi. Pekli so tudi nekvašeno pogačo - semenjačo. Kvas
so spravljali od peke do peke doma. Kruh z ognjišča je navaden, v krušni peči pa so pekli
za vse za velike praznike (pince-za veliko noč in kolače-ob poroki) in za prodajo (kot
dopolnilna obrt) v obalna mesta in Trst. Pri krušni peči so rabili kravjak za zatesnitev
špranj. Z razredčenim kravjakom so pomazali tudi tla (izravnalna masa), kjer so mlatili
žito.
Kupovali so morske ribe, in tudi sami lovili v Dragonji in Dnüd; tudi rake in jegulje.
Školjke so prišle na vrsto ob posebnih praznikih (vsi sveti).
Ob kolinah je v navadi črna polenta, to je polenta in svinjska kri. Svinino sušijo na
burji, eiü pa tudi dimijo v prostoru z ognjiščem. Med solatami prevladuje radič in 4-5
divjih rastlin z aromatičnim okusom.
V preteklosti so sejali več ječmena in ovsa, pa tudi lan (laneno olje) in rž za slamnato
kritino hišice, "kažete", ter za izdelovanje tovornih sedel za osle.
Veliko ljudi misli, da so Istrani pUi največ vino. Vendar je bilo v teh krajih veliko
več olja: Vino so imeU za praznike. Še danes pa pijejovodoinkis = "temperanje" aH samo
vodo, sicer bi v vročini ne mogli delati. Vode je v sušnem obdobju primanjkovalo za ljudi
in živino, zato so jo v izvirih zbirah po kapljicah.
367
BESEDA O AVTORICI
Rožana Koštial, predmetna učiteljica
zgodovine in slovenskega jezika, sedaj štu-
dentka etnologije in kulturne antropologije, je
poznavalka Slovenske Istre, posebno njenega
južnega predela - Šavrinije.
ABOUT THE AUTHOR
Rožana Kostiâl. a graduated history and
Slovene teacher, is now studying ethnology and
cultural anthropology. She has a great know-
ledge of Slovene Istria, especially of its southern
part, called Šavrinija.
Rožana Koštial
SUMMARY
NOTES FROM ISTRIA - ŠAVRINIJA
The article is the result of my intimate knowledge of the region and life there,
enriched by the information I have been receiving from childhood onwards from my
grandfather, Ivan Rojac, bom in 1901 in Nova vas. Most of the magic I describe dates
from the period until the sixties of this century, but some of it is still very much aUve
nowadays. Though accepting the Oiristian faith and living according to it, many Istrians
continued to believe in evü spirits from which they had to protect themselves through
magical practices in various cases and situations. A hfetime in Šavrinija was thus fuU of
beliefs, prejudices and deeds which enriched the hard but interesting life of the Istrians.
RESUME
Tout ce que je viens d'écrire est le fruit d'vine cormaissance approfondie de I'lstrie,
de la vie de ses habitants et des renseignements que mon grand pere, Ivan Rojac, né en
1901 a Nova vas, m'a confiés. Il s'agit de l'époque allant jusqu'aux années sobcante de
notre siecle, mais certaines moeurs restent présentes encore aujourd'hui.
Parallelement a la recormaissance de la foi chrétienne et a la vie conforme a ses
regles religieuses, beaucoup d'habitants d'Istrie aoyaient a l'existence d'etres malins (des
lutins) dont ils se protégeaient a l'aide de sortileges appropriés aux différentes situations.
Ainsi, la vie était-elle riche de croyances, préjugés et actions qui remplissaient l'existence
dure mais intéressante des gens d'Istrie.