KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO V 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V. letnik Ljubljana 1957. 2. številka Vsebina d r u g e številke M. Miku ž : Za originalmrst narodnoosvobo'dilinc i]>orbc — Stran 57 VI. Valen č i'č : Se nokaj steklarn na Kranjskem — Stran 61 S. Vilfan: Podobe iz nekdanje živinoreje med Trstom iin Slavnikom — Stran 69 J. Wester : Novomeški spomini — Stran 88. L j. Plesn.ičar: Svatbeni običaji v okolici Buzeta v prvi polovici XIX. stoletja — Stran 95 M. iS mol e : Kuga na Kranjskem v XVI stoiletju — Stran 97 ZGODOVINSKO BRANJE: J. Š.: Ivan Mohorič, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču — Stran 99 J. S.: Hu^o inž. Uhlif, Historiat osuiševalnih del na Ljubljanskem barju — Stran 99 J. S.: Joseph Ressel 1795—1857, inventor O'f the \essel screw, forester and economist — Stran 99 J. Š.: Vladimir Murko, Josip Ressel, življenje in delo — Stram 99 J. Š.: Posavje 1. — Stran 100 J. Š.: Josip Zontar, Zapora proti kupi v Karavankah v letih 1713—1716 — Stran 100 J. Š.: Janko Tiišler, iPreseljevamje Tržičanoiv in streljanje talcev na Ce- igelšah — Stran 1-00 J. Š.: Meščanska kronika 1 — Stran 100 J. Š.: Zvonimir Kuluindžič, Knjiga o knjiži: I. torn — Historija pisarna — Stran 100 J. Š.: Loškii lazigledii IV — Stran 100 Na ovitku: Boris Kobe, Novo mesto (au.totipija) Ureja ure d n i š k L o (1 b o r Odgovorni uitxlnik Zvone ^liklavič Izdaja in zalaga: /gfuliwliiskn tiru.vtvo z.a SUkven-iij", stikc.iju za lokalno z^dovino. Pred- slavnak Jože Šorn. Oprema in/, arh. B. Kobe. Tilska tiskarna >'r(>aeta Tomšičas v Ljubljajii. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mffitnd trg 27/111 (Mestni arhiv). Tekoči rsčun pri Mestni hranilaici ljubljanski št. bOi-bObA-75. Letna naročnina 400 dim, posamezna številka 150 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK V. LJUBLJANA 1957 ZVEZEK 2 ZA ORIGINALNOST NARODNOOSVOBODILNE BORBE (OB STIlUDESETLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE V RUSIJI) DR. METOD MIKUŽ Preveč obetajoči naslov naj bi pokazal samo na nekatere in najvidnejše izvirnosti narodnoosvobodilne vojne jugoslovanskih narodov in še posebej na nekatere posebnosti v revoluciji slovenskega naroda in to v primerjavi s splošno znanimi pridobitvami ruske revo- lucije iz leta 1917 (februarske, oktobrske in njunih prvih začetkov, ki sežejo že v leto 1905). Taka primerjava more pokazati originalnost narodnoosvobodilne borbe kot tudi original- nost ruske revolucije, nima pa pri tem niti najmanjšega namena trditi, katera od teh dveh revolucij je »boljša« ali popolnejša. Kakor stojijo stvari danes (spričo nenehnega zgodovin- skega razvoja zaradi borbe med progresivnimi in reakcionarnimi silami), je treba reči, da sta obe revoluciji socialistični. Taka primerjava pa po drugi strani tudi zelo jasno dokazuje zelo preprosto in enostavno zgodovinsko resnico —• ki pa se poskuša včasih zamegliti ali celo zanikati — da se nobena revolucija v vsem svojem razvoju in poteku (glavna revolucio- narna iniciativa namreč prihaja »od spodaj navzgor« in je njeno vodstvo le v pravilnem urav- navanju te revolucionarne iniciative in v pobudi za nove iniciative) ne da »delati« po nekakšnem receptu, zlasti pa, da zunanji potek oktobrske revolucije ni in ne more biti recept za vse druge revolucije, ki so ji že in ji še bodo sledile. Ker na tem mestu ni prostora za obsežnejšo in izčrpnejšo razpravo — prav pa je, da se spomnimo pomembne obletnice Velike oktobrske revolucije — si oglejmo in primer- jajmo samo nekaj revolucionarnih dejstev iz obeh revolucij. Ne tajim, da bi bila zelo zani- miva primerjava že samo med oktobrsko revolucijo in Osvobodilno fronto, velikim revolu- cionarnim »vseljudskim političnim in osvobodilnim gibanjem slovenskega naroda«. 1. Čeprav sta se narodnoosvobodilna borba jugoslovanskih narodov in ruska revolucija začeli v različnem času — ena pred petnajstimi, druga pred štiridesetimi leti — in v raz- ličnem kraju po ljudeh in obsežnosti, je obema skupno vsaj dvoje: obe je vodila avantgarda delavskega razreda po načelih (ideologija, strategija in taktika) Marxa in Lenina (prej ali slej bo treba ugotoviti, kaj je novega prispeval k marksistični in leninistični revolucionarni teoriji tudi CK KP J in to v pozitivnem pomenu, o čemer sem trdno prepričan). Obe revo- luciji, čeprav sta že izbojevali najvažnejšo revolucionarno pridobitev, ljudsko oblast, še danes tudi nista zaključili svoje revolucionarne poti. In to je drugo, kar je obema revolu- cijama skupno. Kot bi bilo zmotno trditi, da se je narodnoosvobodilna borba (kot ljudska revolucija) naših narodov zaključila že leta 1945 ob popolni zmagi nad okupatorji in z njimi povezane jugoslovanske kontrarevolucionarne buržoazije, tako tudi ni mogoče trditi, da se je ruska revolucija končala že s prevzemom oblasti po sovjetih, s prvo ustavo, s to ali ono petletko. Že samo dejstvo, da se je ruska revolucija začela v drugačnem času in zato tudi v vseh tistih različnih okoliščinah, ki jih je ta čas prinašal, jo močno razlikuje od NOB jugo- slovanskih narodov. Ruska revolucija slavi svojo prvo in to največjo zmago v tretjem letu prve svetovne vojne, NOB pa se začenja v drugem letu druge svetovne vojne in slavi svojo največjo zmago — definitivni prevzem oblasti po ljudskih množicah — šele v šestem letu tega doslej največjega svetovnega klanja. Ce je bila prva svetovna vojna izrazito imperia- listična, to je vojna med imperialističnima blokoma antante in centralnih sil, pa dobiva 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO druga svetovna vojna, ki je bila po namenu in ciljih vojskujočih se blokov še bolj impe- rialistična kot prva, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo in zaradi vedno večjega pri- tiska bojujočih se, trpečih in okupiranih ljudskih množic vedno bolj značaj osvobodilne borbe antifašističnega, svobodoljubnega in demokratičnega sveta, ki obenem z borbo proti fašizmu daje ljudskim množicam vsega sveta obenem tudi možnost, ali še bolje rečeno, dopušča možnost, da se otresejo izkoriščevalskega jarma na sploh in si izoblikujejo take državne režime, ki so jim po volji. Brez dvoma so odsev teh ljudskih prizadevanj in bor- benih zahtev med drugo svetovno vojno na primer Atlantska izjava že iz poletja 1941 in še marsikatera kasnejša iz ust »velike trojice«. Ce je prva svetovna vojna pripeljala carsko Ru- sijo leta 1917 že na rob propada (nemogoč notranji in zunanji položaj države, razkroj armade na frontah in v zaledju, splošna nezadovoljnost s carjem in njegovim režimom itd.), začenjajo jugoslovanski narodi NOB v državi, ki je pravzaprav ni več, saj je okupirana, razdeljena med okupatorje, v begunstvu pa ima vlado in kralja, s katerima se vezi zaradi revolucionarnih zahtev ljudskih množic vedno bolj manjšajo. Jugoslovanski narodi so se v tako razkosani in okupirani domovini začeli boriti za novo domovino in to brez pomoči in celo proti volji begunske vlade in kralja. Rusija med prvo svetovno vojno ni razpadla kot država zaradi sile in pritiska zunanjega sovražnika, temveč je bila v stanju propadanja zaradi notranjega sovražnika, carizma in vsega, kar je sledilo iz tega. Carizem je v najbolj grobih oblikah strmoglavila že februarska revolucija, ne pa še vseh njegovih posledic in zato skoraj da ni mogla dospeti dalj kot do znanega dvovladja, katerega sicer odpravi oktobr- ska revolucija, dobro se seveda zavedajoč, da kontrarevolucija ne bo izostala. NOB naših narodov pa istočasno z borbo proti okupatorjem neprestano gradi novo, demokratično in federativno državo in postopoma trga buržoaziji oblast (drugo zasedanje AVNOJ-a, spora- zum Tito-Subašič, sestava začasne vlade, volitve za konstituanto, proglasitev republike in izglasovanje ustave). 2. Oktobrska revolucija ni bila enkratno in enovito dejanje in je posledica revolucio- narnih dogajanj iz leta 1905 ter februarske revolucije. Ce je recimo v Sloveniji preteklo od slovenske buržoazno-demokratične revolucije (kot sestavnega dela buržoazno-demokratične revolucije v Srednji Evropi) do leta 1941 že celih 93 let, je bilo v Rusiji od februarja do oktobra 1917 le osem mesecev. Ker leta 1848 naša buržoaznodemokratična revolucija ni bila dovršena (Združena Slovenija, razdelitev veleposestniške zemlje brez odškodnine itd.), jo je morala dovršiti revolucija, ki se je začela leta 1941. Ker prav tako ni bila dovršena februarska buržoaznodemokratična revolucija v Rusiji, jo je morala dovršiti socialistična revolucija, ki se je 7. novembra 1917 šele začela in je v vsem svojem prvem in elementarnem razvoju trajala vsaj do leta 1921. Po skoraj sto letih od buržoaznodemokratične revolucije in spričo nadaljnjega razvoja evropske demokracije in načina političnega življenja, je CK KPS dobro vedel leta 1941, da je mogoča popolna zmaga nad okupatorjem in izkoriščeval- skim razredom domače buržoazije le takrat, če se v to revolucionarno borbo vključijo vse pozitivne sile v slovenskem narodu. Tako CK KPS na začetku borbe ustanovi Osvobodilno fronto, katere program je bil dovršitev demokratične in začetek socialistične revolucije. Isti način pri začetkih NOB zasledimo v glavnem tudi pri drugih jugoslovanskih narodih, ki pa se seveda v podrobnostih in izvedbi teh začetkov med seboj včasih močno razlikujejo. Ce recimo v Sloveniji že leta 1941 predstavlja Osvobodilna fronta popolno enotnost bor- benega slovenskega naroda, je v Rusiji še po 7. novembru vprašanje povezave boljševikov z drugimi frakcijami in strankami v obliki vladne koalicije za nekaj časa problem, dokler ni bil rešen popolnoma drugače kot v Sloveniji in pri drugih jugoslovanskih narodih, kajti že na začetku, še bolj pa med NOB se je vodstvo buržoaznih strank znašlo na pozicijah navadnega narodnega izdajstva, ki je imelo svoje korenine že v bivši Jugoslaviji. V Rusiji tega ni bilo in je bila buržoazija skoraj v celoti za nekakšno novo Rusijo brez carja in Rasputina in se je zato po 7. novembru začela dolgotrajna revolucionarna borba z buržo- azijo, ki je bila proti socializmu, torej državljanska vojna. 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 59 3. Leninovo revolucionarno geslo je bilo: Vso oblast sovjetom! Tistim sovjetom, ki jih pozna ruska revolucionarna zgodovina že od leta 1905 in ki predstavljajo revolucionarne odbore ruskih delavcev, katerim se 1917 pridružijo še vojne siti in revolucionarno razgibani vojaki, to je, v veliki večini ruski delovni kmetje, oblečeni v vojaške suknje. (Znano je, da je kmet, oblečen v vojaško obleko, drugače pripravljen za revolucijo, kot če ga revolucija zajame doma, sredi družine, kopico otrok in dela čez glavo.) Po Leninovi zamisli naj bi bili nosilci nove, socialistične oblasti, sovjeti, torej zastopniki le dveh razredov, delavskega in kmečkega, medtem ko je bil buržoazni razred kot tak izključen od deleža pri sociali- stični oblasti. (Pravilnost te Leninove odločitve je prav kmalu dokazal revolucionarni razvoj po letu 1917; spomnimo se samo oklevanja n. pr. Lunačarskega, da ne omenim recimo pro- fesorja Miljukova!) Popolna prva zmaga socialistične revolucije je 7. novembra 1917 Leni- novo zahtevo uresničila in tako je, če bi gledali oktobrsko revolucijo samo skozi prizmo 7. no- vembra, ta gotovo da ena od najčistejših diktatur proletariata na svojem začetku, ki pa je morala s svojim razrednim sovražnikom obračunati in je tudi obračunala šele po dolgih in krvavih letih v državljanski vojni. Ce je za začetno zmago socialistične revolucije v Rusiji značilen in odločilen 7. no- vember 1917, od katerega dalje se nova sovjetska oblast le izpopolnjuje (v revolucionarni borbi seveda), pa naj bi bile to že prve volitve za konstituanto, borbe v konstituanti in njen razpust, prva ustava, obračun s kontrarevolucijo in intervencionisti, troje izrazito novih gospodarskih sistemov itd., — pa NOB na svojem začetku tako značilnih datumov nima. Ce je enkrat po 22. juniju 1941 začetek intenzivne oborožene borbe z okupatorjem (zdi se mi, da je 27. april 1941 — dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda — za Slovenijo važnejši datum kot oborožena vstaja v kamniškem okraju v drugi polovici julija 1941), ni potem tako lahko določiti dnevov, kdaj med borbo z okupatorjem, s katerim se vedno bolj povezuje kontrarevolucija, postanejo ljudske množice gospodar v svoji.novi do- movini, kajti ta največji revolucionarni uspeh raste pravzaprav nekako z uspehi borbe proti okupatorju. Vendar tudi to ne absolutno. Prve začetke nove, ljudske oblasti moremo v Slo- veniji zaslediti že jeseni 1941, ko postane OF v tako imenovani ljubljanski pokrajini »država v državi«, takrat torej, ko začno slovenske ljudske množice bojkotirati okupatorja in se pokoravati odlokom OF. Tako je za prve začetke ljudske oblasti v Sloveniji italijanska okupacija pravzaprav conditio sine qua non — čeprav seveda s tem ni rečeno, da je bila zato okupacija nekaj dobrega in pozitivnega. Ce se pri drugih jugoslovanskih narodih šele na osvobojenih ozemljih postavljajo, ponekod pa tudi volijo narodnoosvobodilni odbori kot osnovne celice novo nastajajoče in razvijajoče se ljudske oblasti, je v Sloveniji osvobojeno ozemlje že povod za nadaljnji, popolnejši in demokratičnejši razvoj ljudske oblasti, ko si ljudstvo osvobojenih ozemelj voli narodnoosvobodilne odbore, ki so mnogo popolnejši od terenskih odborov OF, čeprav so se prav ti razvili v prve elemente ljudske oblasti že pod okupacijo. Ce predstavlja sovjet po zmagi revolucije poosebljeno oblast zmagovitega delavskega razreda, so narodnoosvobodilni odbori (v Sloveniji izvoljeni narodnoosvobodilni odbori ali odbori OF) politični ali oblastni revolucionarni predstavniki borbenega jugoslovanskega ljudstva, to je delavcev, kmetov in delovne inteligence (v določenih krajih in pokrajinah nekaj časa lahko tudi kulakov in buržoazije, ki ni hotela sodelovati z okupatorjem). Recimo, da je februarska revolucija v Rusiji čista buržoazno-demokratična revolucija in oktobr.ska revolucija čista socialistična revolucija, pa je za NOB znano in jasno, da se v njej preple- tajo elementi demokratične in socialistične revolucije in to nikakor ne v takem zaporedju, da bi se do določenega leta izbojevala demokratična, od tega leta dalje pa da bi se začela borba za socialistično revolucijo. Na prvem slovenskem osvobojenem ozemlju se leta 1942 poka- žejo dosti zanimivi elementi socialistične revolucije (graščinska zemlja se ne deli, temveč se upravlja kot neke vrste državna posest) hkrati pa tudi elementi demokratične revolucije, ko se na primer v šmarješkem podokrožju klevevška zemlja deli med kmete. Kakor koli že, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 60 dejstvo je, da naši narodnoosvobodilni odbori ali odbori OF predstavljajo tisto veliko širino, ki je mogla v osvobodilno in revolucionarno borbo pritegniti vse pozitivne ljudske sile tako, da so zunaj OF ostali samo še narodni izdajalci, opravičujoč svoje narodno izdajstvo, s kon- trarevolucionarnimi parolami. Tako je mogel postati član odbora OF ali biti izvoljen v narodnoosvobodilni odbor tudi župnik ali vaški gostilničar, ki je mogel, če ni šel z raz- vojem revolucije dalje, ostati v odboru vse dotlej, dokler se niso začeli križati interesi NOB kot ljudske revolucije z njegovimi lastnimi interesi. 4. Splošno se trdi, da je bila ruska revolucija ena od najmanj krvavih revolucij na svetu. Za dogodke februarja in oktobra 1917 ta trditev vsekakor drži, ne drži pa za celoten ruski revolucionarni kompleks od 1905 do 1921 in še dalje. Lahko rečemo, da se niti febru- arja niti oktobra 1917 ne ruska ne svetovna kontrarevolucija (razumljivo, saj je imela opravka* na frontah) ni takoj znašla. Je v tem nekaj podobnosti med kontrarevolucijo za časa NOB. V Sloveniji se začenja organizirati kontrarevolucija šele jeseni 1941, šele tedaj torej, ko začne OF dobivati prve elemente ljudske oblasti, medtem ko dobi svoje prve politične in vojaške organizacijske oblike šele na začetku maja 1942. Eden od vzrokov te zakasnitve je vsekakor v podcenjevanju moči in sposobnosti komunistične stranke, kar nekako dobro ustreza podcenjevanju še latentne kontrarevolucije takoj po oktobru 1917 v Rusiji, kar bi mogli spraviti na primer v tale stavek: Delavec Aljoša ali mornar Sergej se je brez dvoma izkazal kot hraber in nadvse sposoben revolucionar pri naskoku na Zimsko palačo in je pri tem pokazal tudi veliko junaštvo. Toda, kako bo ta neuki Aljoša ali Sergej mogel upravljati komplicirane državne ali bančne posle, poučevati na univerzi, itd.? Brž ko je kontrarevolucija tako v Jugoslaviji kot v Rusiji spoznala, kako iluzorna postaja njena tolažba, se takoj začne združevati in potem združena preide v napad. Ce je v Rusiji prišlo do prave državljanske vojne (razred proti razredu), tega za NOB ni mo- goče reči, ker se je kontrarevolucija kljub svojim parolam (obramba vere proti brezbožne- mu komunizmu, obramba jugoslovanske kontinuitete itd.) kmalu razkrinkala kot navaden sodelavec okupatorjev, torej kot narodni izdajalec. 5. Primerjati bi bilo treba vsaj še zelo zanimivo razliko med Narodnoosvobodilno vojsko in Rdečo armado in primerjati bi bilo treba še marsikaj. Vendar se mi zdi, da že to, kar je bilo povedano zgoraj, pokaže vsaj troje: originalnost obeh revolucij in pravilno vod- stvo obeh, ki ju je znalo in moglo pripeljati do prve velike zmage, ljudske oblasti in njene utrditve in končno, da bo šla čisto gotovo vsaka revolucija poleg tega, kar je našima dve- ma skupno, svojo lastno in originalno pot in bi vsako »posnemanje« (če je to sploh mo- goče!) te ali one razvojne poti drugih revolucij samo oškodovalo in oviralo njen pravi in zdravi razvoj. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SE NEKAJ STEKLARN NA KRANJSKEM DR. VLADO VALENCIC Prvi del rokopisa, z naslovom i^Steklarni na notranjskem Javomiku^ je bil objav- ljen že v Kroniki III/2 (1955). Drugi del rokopisa objai>ljamo tu, tretji del, >Ste- klarna v Zagorju«, pa je oddal pisec v ob- javo hrasfniški steklarni (delo še ni izšlo). Iz tu objavljenega rokopisa je lepo raz- vidno, kdaj so se razvile nekatere naše steklarne do te mere, da so pričele uporab- ljati v svojem proizvajalnem postopku pre- mog in paro, kdaj so se torej razvile iz manufaktur v tovarne. Opozorimo naj na dejstvo, da je obdelal pisec s svojim tridelnim rokopisom ose steklarne na bivšem Kranjskem. Vredništoo STEKLARNE V LJUBLJANI LN OKOLICI V Ljubljani je bila že v začetku XVL sto- letja steklarna, ki je delovala nekje zno- traj mestnega obzidja. Njena lastnika sta bila Andrej Dolenik in lekarnar Zoan Francesco Catanio, za njima pa njuni de- diči. Zdi se, da ta dva podjetnika nista imela dovolj kapitala, kajti denar sta si izposojala pri ljubljanskem velikem trgov- cu in finančniku Volbenku Polžu (Posch), ki jima je dobavljal tudi pepeliko. Točnejši datum začetka proizvodnje ni znan, vemo le, da je v januarju 1528 tožil Volbenk Polž oba lastnika za plačilo terjatve na osnovi treh dolžnih pisem iz let 1526 in 1527 v skupnem znesku 535 dukatov. Dva meseca pozneje je hotel Polž pognati Dole- nika in Catania celo na boben. Na razpravi je finančnik trdil, da sta se Catanio in Do- lenik v nekem dolžnem pismu zavezala, dobaviti za 200 dukatov dobrih šip iz svoje steklarne. Dolžnika te obveznosti nista iz- vršila, ker je počila peč in je delo v ste- klarni počivalo. Po Polževi trditvi je ste- klarna zopet začela obratovati, zato je zahteval izpolnitev dogovorjene dobave. Dolenik in Catanio sta se dobavi izmikala. Med pravdo je Andrej Dolenik umrl, kma- lu za njim pa še Catanio; na sodišču so se zglasili upniki in prijavili svoje terjatve. Iz poslovanja s steklarno je Vid Khisl, mestni sodnik, zahteval 90 dukatov za svi- nec, ki ga je iz Benetk dobavil na menico Doleniku in Cataniu skupaj s svojim dru- žabnikom Janezom Weilhamerjem. Volbenk Polž je prijavil terjatev 346 dukatov za posojilo v gotovini in za vrbni'pepel, ki je gotovo služil za izdelovanje stekla, ter še posebej 19 dukatov 10 kr za pepel. Jurij Spenndl je zahteval plačilo za 18 košev apna, ki se je najbrž tudi uporabljalo v steklarni, kovač Matevž Strauss je imel ter- jatev za 4 železne cevi, ki jih je napravil za steklarno; steklar Anton je terjal 19 du- katov 40 šilingov, ki mu jih je Catanio ostal dolžan za plačo. Dolenikov bratranec Matevž Dolenik je terjal 6 dukatov zasluž- ka, Jakob Pozurell 27 reparjev za les, do- bavljen steklarni, Simon Khokheriuniz 6 dukatov 36 kr za vrvi, Mihael Kumener 2 gld 36 kr za delo in Suanmaria (de Boni- celli) 900 strešnikov. Razni upniki so pri- javili svoje terjatve iz drugih poslov in naslovov. Po sklepu sodišča so se morali iz Dolenikove in Catanijeve zapuščine plačati najprej zaslužki in mezde, nato bi prišli na vrsto še hči in vdova; steklarna s svojimi predpravicami, ki sta jo oba toženca ne- deljivo ustanovila in jo s posojili več toži- teljev spravila v obrat, je prišla na javno dražbo; iz izkupička so se najprej izplačali tisti, ki so delali pri steklarni za plačo, po- tem šele menice Vida Khisla iln Janeza A\eilhainerja ter drugih upnikov. Morebitni ostanek naj bi se razdelil: en del dobi Ca- tanijeva vdova Jera, drugi del naj se uporabi za popolno ali sorazmerno kritje Doleniko- vih upnikov. O Polževih zahtevah bo sodi- šče razpravljalo, ko bo rešen sodni spor med njim in Dolenikom ter Catanijem.* Leta 1541 sta na dražbi kupila steklarno za 305 dukatov trgovec in župan Vid Khisl in Janez Weilhamer, ki sta morda že prej "imela svojo steklarno na Fužinah pod Ljub- ljano; to domnevamo iz naslednjega: ko je Volbenk Viti iz Halla na Štajerskem dose- gel 1. 1534 privilegij, je prišlo do spora med njim ter Khislom in Weilhamerjem zaradi pepelike in surovin, katere je Viti hotel uvažati iz Španije.^ Po smrti Vida Khisla je vodil steklarno sin Janez z materjo. Pri tem je že 1. 1547 prišel navzkriž s steklarjem Antonom Mar- kom, radgonskim meščanom, ker je le-temu zaplenil pepeliko, sklicujoč se na privilegij, ki mu ga je podelil vladar.' Kakšen je bil ta privilegij, ni znano; šele dne 21. februar- ja 1572 mu je nadvojvoda Karel kot vladar Notranje Avstrije podelil izključno pravico za postavitev steklarne: brez pristanka Khisla ali njegovih dedičev se ni smela zgraditi nobena nova steklarna.'' * V tem času je delovala izven ljubljan- skega obzidja še druga steklarna, ki je stala ob Gradaščici v Trnovem (današnja 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Eipprova ulica št. 27, 25 in 23) in jo omenja- jo viri kot steklarno »pred nemškimi vrati onstran Gradaščice«. V začetku sedemdese- tih let je bil njen lastnik Adam Moscon, od katerega jo je menda 1. 1571 kupil Peter Andrian.5 Nekaj let sta, kot se zdi, obratovali obe steklarni vzporedno, dokler ni najbrž po- stala Andrianova steklarna Khislu nevarna. Zato mu jo je le-ta odvzel na podlagi svo- jega privilegija v maju 1581. Peter An- drian je vložil tožbo na deželno sodišče proti Janezu Khislu, češ da mu je z odteg- nitvijo steklarne, ki jo je imel že osem let mirno v posesti, povzročil škodo v znesku 4000 dukatov. Khislov pooblaščenec Lenart Merharič je trditvi tožitelja, da mu je Khisl neupravičeno odvzel steklarno, ugovarjal, češ da bi moral Andrian svojo trditev doka- zati.* Kot vse kaže, so ostale lastninske raz- mere ljubljanske steklarne tudi vnaprej zapletene in nejasne, kajti 1. 1601 je tožil Adam Moscon, nekdanji lastnik steklarne. Avgusta Kheberla, češ da je steklarno ne- upravičeno prodal. Do sodbe menda ni prišlo.^ Leta 1610 je bila druga steklarna, ta v Trnovem, prepisana na Urha Novaka, po- tem ko je že 1. 1602 kupil steklarno in dru- go premoženje protestanta Avguština Khe- berleja, ki je moral iz verskih razlogov prodati svoje imetje in zapustiti deželo. Novaku, ki je za kupljeno premoženje ostal prodajalcu dolžan 2900 gld, je protirefor- macijska komisija prepovedala plačilo tega , zneska.* Pozneje je trnovska steklarna prešla v last lekarnarja Pavla Cirianija, ki je 1. 1626 prosil cesarja za obnovitev Khislovega pri- vilegija. Hotel je imeti privilegij celo še raz- širjen, tako da ne bi smel nihče v Ljubljani prodajati take steklenine, ki bi jo proizva- jala njegova steklarna (izjema je bil le fini kristal). V svoji prošnji za privilegij se je Ciriani skliceval na težave, ki mu jih je povzročala konkurenca steklarne v Mura- nu. Za izdelovanje stekla je njegova ste- klarna uporabljala tudi sodo iz Alicante v Španiji, za katero so imeli privilegij bene- čanski steklarji. Ljubljanska »tovarna« je morala zato sodo vtihotapi jati, kar je bilo združeno z velikim tveganjem. Ce so ujeli Benečani ladjo, ki je tovorila sodo, so po- slali tihotapce na galeje za dosmrtne ve- slače. Kot z banditi so ravnali s steklarji, ki so prišli na delo v ljubljansko steklarno, takrat navezano na benečanske steklarske delavce.' Steklarna je ostala nekaj desetletij v ro- kah članov družine Ciriani; bila je med večjimi ljubljanskimi podjetji te dobe, saj ji je predpisalo mesto letno 20 gld davka. Ciriani j i so bili obdavčeni z obrtnim dav- kom do 1. 1653, ko je davčni znesek še do- segal višino 8 gld; potemtakem moremo domnevati, da je prenehala obratovati ste- klarna prav v navedenem letu.^" V drugi polovici XVIL stoletja je pričelo no Kranjskem češko steklo izpodrivati be- iiečanskega. L. 1681 je prišel na svojem potovanju po Evropi v Ljubljano češki ste- klar Franc Kreylich. V Ljiibljani se je za- držal eno leto; mojstrsko pravico si je pri- dobil šele po svoji vrnitvi na Češko; morda v Ljubljani sploh ni delal na svoje, marveč je bil le zaposlen v steklarni." Zgradba trnovske steklarne je pozneje prešla v last rodbine Simon, ki jo je imela do 1. 1713, ko je tretjino zemljišča kupil mli- nar v Koleziji Peter Tomec.*^ Vendar je morala steklarna v Trnovem že prej pre- nehati z obratovanjem, kajti Valvasor na- vaja, da je steklarna v Trnovem propadla, torej v njegovem času gotovo ni več de- lala.»3 ^ Leta 1682 je postavil ljubljanski trgovec in mestni svetnik Štefan pl. Graffhaiden, po poreklu menda iz Štajerskega, steklarno na Rakovniku pri Ljubljani. Steklarja za svo- jo steklarno je dobil iz Benetk. Nekaj ste- kla so v resnici tudi izdelali, vendar je bil obrat kmalu po ustanovitvi opuščen.'* POD JÄTNO Proti koncu XVIII. stoletja je bila po- stavljena steklarna pri Sv. Janezu na po- sestvu svibenskega gospostva. Tega je 1. 1762 kupil Michelangelo Zois in ga 1. 1770 izročil svojemu sinu duhovniku Michel- angelu; po njegovd smrti pa je prešlo 1. 1780 na brata Avgustina.'^ Zaselek na mestu, kjer je nekdaj stala steklarna, ima danes tri hiše in je ohranil naziv Glažuta, je pa del kraja Sv. Janez, ki leži ob vznožju hriba Jatna. Hacquet je sicer izčrpno popisal drugo tedanjo steklarno na bivšem Kranjskem, ki je obratovala v javorniškem gozdu, steklar- no v Glažuti pa je omenil le na kratko. O njej pravi, da leži v grapi, imenovani Vo- dice-Kladje, in da ne bo zaradi pomanj- kanja lesa vzdržala več kot 12 let. Steklo, ki ga je izdelovala, je bilo v kemične na- NoTO mosto okrofi leta ISOO 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mene zelo uporabno; Hacquet pripominja, da sam uporablja le v tej steklarni izdelano steklenino. Ker je iz varčevalnih razlogov trosila manj pepelike, steklo sicer ni bilo tako prozorno, kisline pa so ga manj raz- jedale.i* Breckerfeld, ki steklarno tudi le omenja, pravi o njej, da leži na posestvu svibenjske gosposke, ki je last dedičev Mi- haela Zoisa, da je dana v najem in da izde- luje lepo steklo." Verjetno je steklarna nastala v začetku osemdesetih let XVIII. stoletja; seznam »to- varn« na Kranjskem iz 1. 1776 je ne omenja, navaja pa steklarno pri Cerknici.^' Tudi v zapuščinskih spisih Michelangela Zoisa, ki je umrl 21. aprila 1780, se še ne citira, ven- dar ta okolnost ni odločilna, kajti obrat je mogel biti v lasti drugega podjetnika, ki je le izkoriščal graščinske gozdove za kuri- vo.*' Ker jo Hacquet opisuje v knjigi, izdani I. 1784, je morala biti steklarna ustanovlje- na pred tem letom. Njeno obratovanje je trajalo najbrž do srede devetdesetih let XVIII. stolet;ja, kajti Breckerfeldov seznam krajev, ki jo pozna, je bil sestavljen ali vsaj izpopolnjen v sredi devetdesetih let, kakor kažejo letnice k posameznim pripom- bam. Zato ne more biti točna Hlubekova trditev iz I. 1842, češ da je steklarna v grapi Vodice-Kladje, ki mu je bila znana verjet- no le iz Hacqueta, zaradi pomanjkanja ku- riva prenehala prod sedemdesetimi leti, kar bi bilo okoli 1. 1770.2« Glavne pogoje za ustanovitev steklarne na tem mestu so gotovo dali obsežni gozdo- vi na Jatni; tudi kremenjak je bil v bližini, kopali so ga na nekem hribu pri Vodicah.^* Ni dvoma, da so v steklarni uporabljali \ predvsem domačo pepeliko, ki so jo pri- ¦ pravljali v mnogih dolenjskih bukovih go- \ zdovih. Matične knjige svibenske župnije bi nam , sicer mogle odgovoriti na vprašanje, kdaj je ^ steklarna obratovala in bi nam mogle od- kriti vsaj približno sliko o številu in po- ; reklu zaposlenih steklarjev. Ker jih ni več, : ostanejo ta vprašanja nepojasnjena. Na kraju, kjer je steklarna stala, so mno- go pozneje našli pri prekopavanju zemlje \ steklene kepe, ki so obenem z nazivom Gla- žuta ostale do danes priče nekdanje indu- strijske delavnosti v tem kraju. i OB VZNOŽJU GORJANCEV ' Steklarna v Dolžu pod Gorjanci je bila i ustanovljena 1. 1837. Ustanovil jo je Janez Riickel, ki je imel skupaj s svojim bratran- cem Janezom Friedrichom steklarno v ; Ojstrici, pri Vranskem in je bil pred tem | od 1. 1815 dalje steklar pri Maksu Andräju, ! steklarju v falskem okraju. V svoji prošnji guberniju za dovoljenje o postavitvi in obratovanju steklarne z dne 26. oktobra 1837 navaja, da je sklenil z gospostvom Ru- j perč vrh, ki je pripadalo tedaj mladoletne-j mu baronu Amandu pl. Schweigerju, pogod-; bo za popolno izsekanje lesa v gozdnem ' predelu Polom, Grebene in Srednji vrh in za postavitev steklarne na graščinskem sve- : tu. Omenil je tudi, da bo moral steklarno v ' Ojstrici, ki je obratovala pet let, zaradi po-; manjkanja lesa opustiti. Novomeška kresija, kamor je gubernij \ poslal Riicklovo prošnjo, je po zaslišanju; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO steklarja in obravnavi z gozdnimi upravi- čenci priporočila izdajo deželnega to- varniškega, ne pa navadnega tovarniškega dovoljenja, ker bo menda tovarna obrato- vala z znatnim kapitalom in v večjem obse- gu. Rückel je namreč nameraval zaposliti v steklarni 8 steklarjev, 16 pomočnikov, 4 kurjače, 1 topilca in 16 drvarjev ter vložiti poleg znatnih vsot za poslopja še 16.000 gld kot obratno glavnico. Gozdni upravičenci, podložniki gospostva, so imeli sicer pomi- sleke glede postavitve steklarne, toda nji- hove potrebe po lesu so bile zadostno krite z graščinskimi gozdovi. Zupani vasi Brezo- vica, Orehek, Zajč vrh. Hrib in Sela, kjer so imeli podložni vaščani pravico do lesa, so izjavili, da ne odstopijo svojih pravic v gozdnih predelih Polom, Grebene in Sred- nji vrh, ki so obsegali okrog 800 oralov, le vas Dolž ni ugovarjala. Ko je bilo vpraša- nje o preskrbi steklarne z drvmi in o gozd- nih pravicah vaščanov temeljito prereše- tano, je gubernij 23. decembra 1837 podelil Rücklu deželno dovoljenje za postavitev in obratovanje steklarne.^^ Po pogodbi, sklenjeni z varuhi barona Schvveigerja, se je Rückel zavezal, da bo letno posekal najmanj 600 kubičnih sežnjev lesa. Trajanje pogodbe je bilo odvisno od množine lesa; Rückel je cenil, da bo zado- stovala za 30—50 let, za krajšo dobo se mu postavitev steklarne ne bi izplačala. Cena je znašala 50 kr za kubični seženj. Na po- sekanem zemljišču 60 smeli tovarnar in nje- govi delavci eno leto sejati žito in druge pridelke, potem bi se seč pogozdila. Za zem- ljišče, na katerem je stala steklarna in druga poslopja, ni podjetnik plačeval nobe- ne odškodnine. V smislu posebne določbe v pogodbi je Rückel svoje pravice vknjižil na graščinsikem posestvu.^* Vendar je Rücklu primanjkoval kapital in obsežnejše tržišče, da bi mogel obrato- vati v zamišljenem obsegu. Začel se je za- dolževati: trgovcu Glbbočniku v Novem mestu je dolgoval 1. 1839 za prejeta posojila in blago ter za obresti 4400 gld, baronici Schweiger 2000 gld, Francu Schmidtu, trgovcu v Kozjem, dobavitelju pepelike, je dolgoval preko 2487 gld; v decerabru 1840 je bila vknjižena nadzastavna pravica v korist Franca Schkrema za 345-gld s 5-od- stotnimi obrestmi.^' Te finančne težave so bile vzrok, da je Rückel s pogodbo z dne 4. marca 1841 od- stopil svojo steklarno z vsemi pritiklinami in s pravicami do sečnje Jožefu Arltu, po- slovodji trgovine s steklom Antona Lan- gerja v Trstu. Novomeška kresija je pripo- ročila, naj se izda Arltu deželno tovarniško dovoljenje, kar je gubernij s svojim dekre- tom z dne 19. junija 1841 tudi storil in isto- časno razveljavil Rücklu izdano dovolje- nje.26 Jože Arlt je sklenil z varuhi barona Amanda Schweiger ja dne 1. oktobra 1843, torej potem, ko je že dve leti obratoval, no- vo pogodbo, s katero je postal lastnik zem- ljišča štirih graščinskih podložniikov v skupni izmeri 4 oralov in 449 kvadratnih sežnjev, na katerem je bila zgrajena ste- klarna in pripadajoča poslopja. Dva orala zemljišča sta mu bila dana za pridelovanje raznih poljskih pridelkov. Arlt je bil upra- vičen, prenesti svoje pravice iz pogodbe na tretjo osebo brez poprejšnje odobritve last- nika, medtem ko se je moral Rückel tej pravici izrecno odreči. Svoje pravice /iz pogodbe je tudi Arlt vknjižil na graščin- skem posestvu.^^ Tudi Arltovo premoženjsko stanje ni bilo tako sijajno, kot bi to mogli misliti po po- datkih v njegovi prošnji za tovarniško kon- cesijo ali po priporočilih okrajne gosposke v Ruperč vrhu. S pogodbo z dne 3. junija 1844 je Arlt prepustil svoji ženi Ivani, ro- jeni Palme, vse pravice iz pogodbe z gra- ščinskim lastnikom in lastninsko pravico na pridobljenem zemljišču za kupno ceno 12.000 gld. Svoji ženi je Arlt izročil tudi vse orodje v steklarni in zalogo steklenih izdel- kov, zavezal se je, da ji bo pri obratovanju steklarne pomagal, pridržal pa si je za čas svojega sodelovanja pravico do primernega deleža pri uspehu, za katerega se bosta za- konca še posebej sporazumela. Dovolil je, da se nepremičnine preknjižijo na ženino ime in pristal je na to, da se izvrši pre- vknjižba njegovih pravic v graščinskem gozdu. Pogodba torej vzbuja vtis, da je ho- tel Arlt svoje premoženje odtegniti posegu upnikov. Na to kaže tudi pogodba s tvrdko Jožef Skribe & Comp, iz Celja, ki ji je Arlt dolgoval 1200 gld; žena se je morala zave- zati za plačilo tega dolga v enem letu, toda brez obresti, ker je steklarna prešla na njo, mož pa ni imel premoženja, kakor je bilo izrecno ugotovljeno v pogodbi.^^ Steklarna v Dolžu je imela eno peč s šti- rimi lonci.^9 Ker je bil pri enem loncu na- vadno zaposlen le en steklar z enim pomoč- nikom, je bilo število delavcev majhno; po- leg steklarjev je tovarna zaposlovala še nekaj gozdnih delavcev in voznikov. Med uslužbenci steklarne je bil tudi en pepelar, kar kaže, da so pepeliko vsaj delno pri- pravljali sami. V krstnih, mrliških in poroč- nih registrih stopiške župnije, kamor je 64 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA spadala steklarna v Dolžu, zasledimo od I leta 1839 do leta 1854, to je, v času njenega ! obstoja, 26 imen raznih steklarjev, ki so v i tem razdobju delali v steklarni. Njihovi j priimki so nemški, po poreklu so bili naj- j brž večinoma iz Češke, pri dveh je bil j označen rojstni kraj na Štajerskem, le pri- ; imek enega (Ogrizek) je slovenski. j Za Arltov odnos do delavcev zvemo iz ; dveh primerov: nekoč je bil kaznovan, kerj je slabo ravnal z delavci, drugič zopet je j pretepel dva delavca, za kar je bil obsojen j na plačilo globe v znesku 60 gld.'" i sel ju dala ime Glažuta. V tem času ni ! Auersperg imel nobene druge steklarne; ; dovoljenje za postavitev podobnega obrata i v Kočah si je pridobil šele kasneje. Zaradi \ pomanjkanja virov in literature o steklarni ' v Glažuti je mogoče samo domnevati, da je j postavil Auersperg obrat bodisi brez vsa- i kega dovoljenja upravnih oblasti ali pa, da j je tako dovoljenje izdala nižja upravna i oblast, to je, okrožno glavarstvo v Novem mestu. Šele v spisih iz 1. 1847/48 o izdaji do- voljenja za drugo steklarno v Kočah je omenjena tudi prva steklarna v Glažuti, ta-^ Valvasorjeva Ljubljana; pogled na grad m Novi trg, posebno na lontovž Podjetje ni uspevalo niti v Arltovih ro- kah; obratovati je prenehalo 1. 1847. Ste- klarno je kupil Janez Globočnik, ki jo je dne 21. maja 1849 prodal baronu Amandu Schweigerju. Le-ta je prodal dne 12. marca 1850 svoja gospostva Ruperč vrh, Mehovo,. Čretež in steklarno Juliju pl. Valmaginiju. Novi lastnik je dal dve leti pozneje steklar- no v zakup za 50 let zasebniku Karlu Sla- nini in mlinarju Janezu Mitterdorf er ju iz Piirstlinga pri Freistadtu na Zgornjem Av- strijskem. Dne 20. julija 1852 sta prosila lastnika deželno namestništvo, naj jima po- deli deželno tovarniško dovoljenje, kar se je tudi zgodilo.'! Ne vemo, kako je obratovala steklarna po Arltu. Krstne knjige stopiške župnije do- kazujejo, da so tudi v teh letih živeli v Dolžu posamezni steklarji. Po poročilih trgovske in obrtne zbornice za 1. 1852 ste- klarna takrat ni obratovala. Vemo le, da je obstajala do 1. 1855, vendar je že eno leto prej dokončno ustavila delo.'^ v KOČEVSKIH GOZDOVIH Sredi kočevskega gozda, na ozemlju ob- čine Draga, je postavil 1. 1840 knez Karel Auersperg steklarno, ki je najbližjemu na-, ko da nam je le ohranjenih neJkaj podatkov ] iz njenega poslovanja. '' \ Prva steklarna v Glažuti je imela dve ^ peči z osmimi lonci, njen obseg je bil torej j večji, kot je bil primer pri takih gozdnih j steklarnah. Proizvodnja je znašala 1.1854: kar 4000 šokov steklenih plošč in 5000 šokov j vzboklega stekla.'^ Še posebej moramo po- i udariti, da je obratoval tu tudi eden izmed j prvih parnih strojev na ozemlju nekdanje i Kranjske; imel je moč štirih konjskih sil in je služil kot pogon za brusilnico.'' Steklarna v Glažuti je skrbela tudi za boljše izdelke, i z brušenjem so namreč dajali steklenini ; lepši videz. Po statistiki iz 1. 1856 je bila ; proizvodnja omejena le na vzboklo steklo, ; ki je šlo največ v tujino." I L. 1846 je imela steklarna skupaj pre-j ko 62.599 gld izdatkov, od tega za domače J surovine in razni material 33.530 gld, za ¦ delavske mezde 15.187 gld, za orodje preko j 415 gld, za žito, vino in razna živila (torej i truck sistem?) preko 7501 gld in na voznine ! preko 5964 gld.'^ \ Kremenjak so verjetno kopali v bližini j Novih lazov, kjer so ga zanesljivo pridobi-] vali za poznejšo steklarno v Šalki vasi pri j Kočevju.'^ Pepelarnice so bile v kočevskih! 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gozdovih zelo razširjene. Pepelika je bila tedaj v kranjskih steklarnah najbolj upo- rabljano topilno sredstvo; posluževala se ga je tudi steklarna v Glažuti, ki je zaposlo- vala lastne pepelarje. Od 1. 1840, ko naletimo v krstnih, mrli- ških in poročnih knjigah lokalije Grčarice, kamor je Glažuta spadala, prve vpise ste- klarjev, pa do 1. 1855, zasledimo nad 40 raznih imen oseb, ki so imele poklic ste- klarjev, sedem izmed njih je bilo steklo- brusilcev, dva sta označena kot izdelovalca steklenih plošč. Poleg teh zvemo še za ime- na posameznih topilcev, kurjačev, mizarjev, pepelarjev, uradnikov ter več steklovezalk, ki so skrbele za zavijanje in paketiranje steklenih izdelkov. Matične knjige omenja- jo tudi tri obratovodje in enega blagajnika. Steklarsko delavstvo je bilo po veliki ve- čini tujega porekla, priimki so nemški, le nekateri zvenijo češko, slovenski priimki so zelo redki (Govekar in Jugovar sta bila to- pilca, Govejšek in Schuscha, tudi Suša ali 2uža sta bila steklarja. Obreza kurjač, Zu- pan obratovodja). Za deset steklarjev in drugih strokovnih delavcev v Glažuti je bilo mogoče ugotoviti, da so bili prej zapo- sleni v Cerknici, od koder so prišli delno v zadnjih letih obratovanja delno potem, ko je cerkniška steklarna prenehala. En ste- klar s češkim priimkom je prišel v Glažuto iz Dolža, dru^ je bil rojen v Gornjem Lim- bušu na Sp. Štajerskem; verjetno je več steklarjev prišlo iz raznih spodnještajer- skih steklarn, vendar matične knjige o tem ne dajejo popolne slike. Steklarna v Glažuti je prenehala obrato- vati ali 1. 1855 ali 1. 1856; v matičnih regi- strih prenehajo namreč z 1.1855 vpisi ste- klarjev in drugih delavcev. Na istem kraju je pozneje, 1. 1870, posta- vil knez Auersperg parno žago.'« Obširni gozdovi, ki so bili le delno izko- riščeni, so napeljali lastnika, da je sklenil postaviti v kočevskih gozdovih še drugo steklarno. ^ Dne 30. septembra 1847 je knez Auer- sperg prosil gubernij za podelitev navadne- ga tovarniškega dovoljenja za postavitev steklarne 'na ozemlju katastralne občine Koče v fridrihštajnskih gozdovih, ki so obsegali 7000 oralov površine in so bili še neizkoriščeni.^" Steklarna bi imela dve peči, ki bi bili stalno v obratu. Dne 10. junija 1848 je sporočil gubernij novomeški kresiji, da podeljuje Auersper- gu tovarniško dovoljenje za postavitev ste- klarne za dobo 20 let s pogojem, da bo upošteval navodila glede varstva služnost- nih pravic. O obratovanju steklarne ni nobenih po- datkov, tudi matične knjige župnije v Ko- čevski reki, kamor je spadala katastralna občina Koče, nimajo nobenih sledov o ste- klar j ih."* Zato je upravičena domneva, da steklarna v Kočah sploh ni začela s pro- izvodnjo; ni izključeno, da so bili pri tem odločilni dogodki v 1. 1848. DOVOLJENJE ZA STEKLARNO V gPITALICU Steklarno v Špitaliču je nameraval po- stavati Janez Friedrich, ki je bil skupaj z. Janezom Riicklom, nam že znanim steklar- jem v Dolžu, lastnik steklarne v Ojstrici pri Vranskem. Ojstriški steklarni je zmanj- kalo kuriva; zato bi jo bilo treba preložiti. Dne 16. junija 1840 je sklenil Friedrich z baronom Alojzijem Apfaltrernom pogodbo za 30-letno izkoriščanje gozdov špitališke graščine. V novi steklarni bi Friedrich za- poslil 31 oseb: 8 steklarjev, 8 pomočnikov, 1 topilca, 3 steklobrusače, 4 kurjače, 1 pi- sarja in 6 drvarjev; v podjetje bi investiral 3000 gld obratnega kapitala.-ia Gubernij je sicer izdal Friedrichu dežel- no tovarniško dovoljenje za steklarno v Špitaliču, vendar prosilec obrata ni posta- vil, čeprav si je moral skupaj s kriškim gospostvom mnogo prizadevati, da si je po več kot enoletnem postopku dovoljenje pri- boril.« STEKLARNA PRI KOČEVJU Steklarna, ki se omenja kot steklarna v Šalki vasi, na Trati ali tudi Mutterhäuser v Kočevju je nastala v zvezi s kočevskim premogovnikom. L. 1849 so bile podeljene bratom Ranzinger rudarske pravice za ko- panje premoga v Šalki vasi pri Kočevju. Steklarno so postavili na mestu, kjer stoje danes rudniške obratne delavnice, premog so pridobivali v sedanjem prvem odseku dnevnega kopa pod poslopjem materialne- ga skladišča, kjer so imeli raziskovalni jašek.''* Okrajno glavarstvo v Kočevju je 4. maja 1850 predložilo deželnemu namestništvu v Ljubljani v rešitev prošnjo bratov Niko- laja, Antona in Franca Ranzingerja za do- voljenje, da postavijo steklarno na Trati; steklarna da bo obratovala s premogom. Šele dne 9. avgusta 1852 je dalo namestni- štvo dovoljenje za postavitev obrata. L. 1860 sta brata Nikolaj in Anton (Franc je istega leta umrl) sklenila družbeno pogodbo, s katero je bila steklarna vpisana dne 24. ja- nuarja 1860 v trgovinski register novome- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA škega okrožnega sodišča kot družbena tvrdka »Brata Ranzinger, steklarna, glavni sedež na Trati pri Kočevju«.*' Steklarna je začela obratovati prej, kot je bilo izdano tovarniško dovoljenje — naj- brž že 1. 1850 ali vsaj 1851, kajti iz tega leta so prvi vpisi v matičnih knjigah ko- čevske župnije. Steklarna je imela eno peč z osmimi lonci; peč je obratovala zdržema. Proizvajala je navadno zeleno in vzboklo steklo ter navadno okensko steklo. Srednje- fino brušeno steklo je izdelovala le v manj- ših količinah, ker je morala brusilnica za- radi pomanjkanja stalne vodne sile obra- tovati na ročni pogon; izdelki te steklarne niso mogli konkurirati proizvodom štajer- skih steklarn, ki so po večini uporabljale vodno silo. V letih 1856—1860 je tovarna porabila povprečno 3000 stolov kremenjaka na leto, ki ga je dobivala iz krajev Mlaka in Hand- lerji, oddaljenih 4 ure od Šalke vasi. Pepe- like je porabila povprečno 400 stotov, ki jo je deloma sama pripravljala iz ognjišč- nega pepela, zbranega v sosednih vaseh, deloma jo je kupovala pri tamkajšnjih pe- pelarjih. Poleg pepelike je porabila tudi okoli 400 stotov sode in natrona, kar je ku- povala v Trstu. Za peč in topilne lonce je porabila 100 stotov gline, ki jo je dobivala iz Sp. Avstrije. Poraba rjavega premoga iz lastnega kopa je znašala 16—18 stotov dnevno. Investirani kapital je znašal 35.000 gld. V podjetju je bilo zaposlenih skupaj z ru- darji okrog 50 oseb. Proizvodnja je znašala 15.000 šokov zelenega in belega vzboklega stekla in 1400 šokov šip v kosmati vrednosti 25.000 gld. Večji del belega vzboklega ste- kla je šel po cesti v Trst, odkoder so ga izvažali delno v Italijo, delno v Francijo, Grčijo itd., manjši del je odpadel na Pal- manovo. Gorico, Istro, Ljubljano, Reko in Vojno' krajino.*' Lastniki steklarne, ki so želeli svoj pre- mogovnik intenzivneje izkoriščati, so imeli namen, da steklarno povečajo, vendar so jih pri tem ovirale pomanjkljive in slabe prometne zveze. Le-te so največ onemogo- čale uspešno konkurenco z drugimi izdelki. Iz poznejšega časa ni posebnih statistič- nih podatkov o poslovanju kočevske ste- klarne; poročila Trgovske in obrtne zbor- nice so prinašala skupne podatke za obe kranjski steklarni, to v Kočevju in ono v Zagorju. Iz poročila za 1. 1875 je razvidno toliko, da je bila kočevska steklarna oprem- ljena s parnim strojem 4 KM; parni stroj je dajal pogonsko moč žagi, ki je delala le za potrebe steklarne. Sodeč po skupnih statističnih podatkih za obe steklarni, se je moral v 70 letih povečati tudi obrat ko- čevske steklarne. Po poročilih Trgovske zbornice sta imeli steklarni 1. 1875 sedem topilniških peči z 48 lonci, 1. 1880 pa šest to- pilniških peči s 50 lonci. Zagorska steklarna jc imela v 80 letih štiri peči, torej je ver- jetno, da je imela kočevska steklarna tri ali vsaj dve peči; po številu loncev je bilo najbrž razmerje za Kočevje manj ugodno in jih je prišlo na peč manj kot v Zagorju. Število delavstva je v navedenih dveh le- tih znašalo 227 in 222, proizvodnja v 1. 1875 celo 168.800 šokov vzboklega stekla in ste- klenih plošč ter 10.140 q v vrednosti 113.044 gld v 1. 1880. Kočevski steklarni je pripadla verjetno 1/5 delavstva (torej nekako 45 de- lavcev) in prav toliko proizvodnje (okoli 33.760 šokov in 2030 q).*^ Steklarska kolo- nija v Kočevju je v zadnjem desetletju obratovanja štela okrog 200 oseb; na pod- lagi te številke smemo sklepati, da je bilo v steklarni zaposlenih vsaj 50 steklarskih delavcev; poleg steklarjev je podjetje za- poslovalo še nekaj rudarjev in nekvalifi- ciranih delavcev. Tovarna je imela svojo šolo, ki je delovala, dokler je bil obrat v pogonu. Matični registri kočevske župnije imajo od 1. 1850 do leta, ko je steklarna prenehala z delom, okrog 70 imen raznih steklarjev, 8 imen kurjačev, 3 imena uradnikov v ste- klarni, 15 imen rudarjev, 12 dninarjev, 2 mizarjev, 2 strojnikov in drugih delavcev ter 1 pepelarja.** Matične knjige navajajo tudi imena 4 trgovcev s steklom, ki so sta- novali v steklarskih hišah, kar bi kazalo, da so nameščenci steklarne oskrbovali pro- dajo, verjetno v obliki krošnjarjenja. Na- selbina, ki je tako nastala ob tovarni, je v matičnih knjigah dobila ime »Steklarna pri mestu Kočevju«. Kot je bilo mogoče ugotoviti, je osem ste- klarjev prišlo v Kočevje iz Auerspergove steklarne v Glažuti, ne vštevši bratov Ran- zinger, ki so tudi delali v Glažuti, preden so se naselili v Kočevju. Nekateri steklarji so bili še prej v cerkniški steklarni. Podatki o poreklu steklarjev so pomanjkljivi, le za nekatere se iz matičnih registrov vidi, kje so bili rojeni. Med rojstnimi kraji naletimo na spodnještajerske kraje kot Hudi kot. Sv. Krištof pri Laškem in Rogatec; nekaj steklarjev je bilo tudi s Češkega, vendar jih je gotovo bilo največ iz Štajerskega, od ko- der so prišli tudi bratje Ranzinger j i, saj so naselbino okrog steklarne imenovali štajer- sko kolonijo.** 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO L. 1886 je kupila Trboveljska premogo- kopna družba kočevski rudnik in steklarno od bratov Ranzingerjev za 400.000 gld. No- va lastnica ni nadaljevala z obratovanjem steklarne, ampak jo je opustila. Izselitev steklarske kolonije je povzročila padec pre- bivalstva, ki je naraslo od 1048 prebivalcev v 1. 1869 kar na 1332 prebivalcev v 1. 1880, potem pa padlo na 1169prebivalcev vi. 1890. Seveda je padec delno tudi posledica sploš- nega izseljevanja, ki je tedaj že zajelo ko- čevski okraj, vendar je največji delež k temu nazadovanju prispevala opustitev ste- klarne.'" OPOMBE 1 Vladislav Fabjančič, Volbenk Polž, ljubljanski veliki trgovec, denarstvcnik in župan v začetku 16. stoletja. Kro- nika slov. mest 1959, str. 9 si. — 2 Pavle Blaznik, Zemljiška gospostva v ljubljanski okolici, -rokopis v MALj. — Arnold Lu^chin von Ebengreuith, Östcrreiohische Reiclisgeschichite, Bamberg 1896, str. 483. — 3 Eabjančič, Ljubljanski sodniki in župami, rokopis v MALj str. 169. — 4 DAS (Državni arhiv Slovenije), Vicedomski arhifv, fase. 1/93. — S. Rutar, Carnio- lana aus dem Graf Coronini-Cronibergschem Archiv, MMK 1895, str. 155, kjer je objavljeno besedilo privilegija. Prim, še: I. Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani. Ljubljana 1933, str. 87 si. — O obsegu ozemlja, ki je spadalo pod Tlado nad- vojvode Karla, glej August Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1.813, III. del. Ljubljana 1875, str. 5. — 5 August Dimitz, Geschichtliches aus dem landesgerichtlichem Archive in Laibaeh. MHK 1863, str. 9. — Vladislav Fabjančič, Knjiga hiš, Vili, del: Trnovo. Cerkve- na ulica 37. Rokopisna knjiga v Mestnem arhivu ljubljan- skem. Steklarno Adamia Moscona ima Fabjančič za nadalje- vanje steklarne Andreja Dolenika in Zuana Francesca Cata- niia. kar pa se ne sklada z navedbami Petra Andriana v tožbi zoper Janeza Khisla, ki jo je objavil Dimit«. — 6 Dimitz, II. o. m. Prim. MUllner, Glasfabriken in Laibaeh im XVI. Jahrhundert. Argo 1898, stolpec 21 si. —, ? Mestni arhiv ljubljanski. Cod 1/18, mestni sejni zapisnik za 1. 1601, fo 40 in 42. — S Fabjančuč, Knijiga hiš, n. o. m. — MUllner, Die Zukunft der Stadt Laibach. Argo 1897, str. 28, oipomba pod črto. — Dimitz, Historische Notizen aus den im Musealarehive aufbewahrten Kalendern des Bischotes Th. Chrön. MHV 1862, Str. 22 — 9 DAS. Vicedomski arhirv fase. 1/95. — Müllner, Glasfabriken in Laibach, n. o. m. — 10 MALj, Mag. acta, fase. 2. — Cod XVII/57 a za 1. 1653. — 11 Peter v. Radics, Der Glasschneider -{Graveur) Franz Kreylich aus Steinsehönau in Laibach {1I68I). LZtg 1901, št. 86. — 12. Fabjančič, Knjiga hiš, n. o. m. — Radics, n. o. m. — Vrhovnik, n. o. m. — i3 Valvasor, XI. knjiga, str. 707. — 14 Valvasor, XI. knjiga, str. 521. — Vladislav Fabjančič, Ljubljanski sodniki din žu- pani, II. knjiga, str. 642. — 15 DAS, Deželna deska, Haupt- buch VIII fo 73. — 16 Hacquet, Oryctographia Carniolica. Dritter Teil. Leipzig 1784, str. 179. Vodice—Kladje sta za- selka v katastralni občini Kal občine Št. Janž na Dolenj- skem, iKladje je od Glažute oddaljeno najmanj en kilometer. — 17 D.AS, Breckerfeldovo gradivo za topografijo Kranjske. — 18 DAS, Deželno glavarstvo, fase, littera C num. 1. vol. 2.— 19 'DAS, Deželna deska, Instrumentenbuch N. III. str. 355 si. — 20 Hlnbek, Natürlicher Reichtum Krain's. Car- niolia il842, str. 189. — 21 Hlubek, n. o. m. — 22 Po prejetih informacijah so stare matične knjige svdibenske župnije t zadnjih letih končale v papirnici. — 2? DAS, Gub. arhiv 1. 1857/53 fase. 32 ref. 207. O steklarni t Ojstrici prim. Sche- matismus des Herzgothums Steiermark für das Jahr 1839. — Innerösterreiehisches Industrie- und Gewerbeblatt je 1. 1839 v svoji prilogi št. 45 prinesel oglas, da novo ustanovljena ste- klarna v Sentjanževi dolini -(Johannesthal) t novomeškem okrožju proizvaja odlično vzboklo steklo, razno steklenino iz krednega stekla, okenska stekla vseh dimenzij in zeleno ste- klo. To je bila steklarna v Dolžu ob Gorjancih, kajti tudi v nekaterih zemljiškoknjižnih listinah, ki se nanašajo na to steklarno (Instrumentenbuch) VI fo 154 si.) — je rečeno, da stoji steklarna v Sentjanževi dolimi. — 24 DAS, Deželna deska, Instrumentenbuch iN. II. fo 454—437. Hauptbuch VII fo 355 pod tek. št. 49. — 25 DAS, Deželna deska, Hauptbuch VII fo 555, Imstrumentenbuch N. V fo 201, VI fo 53 si., 134 si. — 26 DAS, Gub. arhiv 1. 1841/42 fase. 51 ref. 17.— 27 DAS, Deželna deska, Instrumentenbuch IX fo 92 -si. Hauptbuch VII pod št. 54 — 28 DAS, Deželna deska, Instrumentenbuch IX to 92 sl. in X fo 138 si. Hauptiuch V-II, vknjižbe pod št. 54. — 29 Uebersichtstafeln zur Statistik -der österreichischen Mo- narchie nach den Ergebnissen der Jahre 1851—1855. Miittheil. a. d. Geb. d. Stat. IV. Jg. III. Heft. — 30 DAS, Gub. arhiv i. 1845/44 fase. 11 ref. 523. — 31 DAS, Namestniški arhiv, fase. 21—2 (1S52). — 52 Uebersichtstafeln zur Stat. d. Öster- reich. Monarchie nach -den Ergebnissen der Jahre 1851—1855. — Porocüo ljubljanske trgovske in obrtne zbo-rnice za 1. 1870, str. 90. — 73 DAS, Gub. arhiv I. il847/48 fase. 32 ref. 232. Po krstnem liimenu lastnika so steklarno imenovali »Karlshütte«. Handbuch des Laiibacher Gouvernements za 1. 1842 do 1848 navaja kot kraj Auerspergove steklarne Gotenico. — 34 t)ber- siehtstafeln zur Stat. der Österreich. Monarchie nach den Ergebnissen der Jahre 1851—1855. — 35 Die Dampfmaschinen der Österreich. Monarchie zu Ende des Verwaltungsjahres 1851. Mittheil. a. d. Geb. d. Stat. I. Jg. III. Heft. Po po- datkih te statistike je bil eden izmed parnih strojev s štirimi konjskinU silami izdelan v Auerspergovi tovarni na Dvoru in je stal 5000 gold., najbolj verjetno je bil to parni stroj v Glažuti, ker sta obe podjetji pri;padali istemu lastniku. — 36 Industrie-Statistik der Österreich. Mo-narchie für das Jahr 1856, I. Hellt, Glas und Glaswaaren. Mittheil. a. d. Geb. d. Stat. VI. Jg. II. H. Str. 45 sl. — 37 DAS, Gub. arhiv I. 1847/48 fase. 52 ref. 252 — 38 Wilhelm Voss, Die Mineralien des Herzogthums Krain. MMK 1893, str. 159 sl. — 39 Poročilo ljubljanske trgovske in obrtne zbornice za 1. 1870, str. 90 na- vaja, da je 1. -1855 odpadla steklarna v Glažuti, medtem ko jo citirana indujstrijska statistika za 1. 1856 še omenja. Krstne, mrliške in poročne registre sem nporabljal v prepisih, ki so na škofijskem ordiinariatu. Dr. Jože -Rus, Jedro kočevskega vprašanja. Kočevski zbornik 1959, str. 161. — Jubilaums-Fest- buch der Gottscheer 600-Jahrfeier, str. 152 sl., navaja 1. 1871 kot leto ustanovitve parne žage v Glažuti. V tej knjigi je kot leto ustanovitve steklarne omenjeno 1. 1855, kar je pa seveda napačno. — 40 DAS, Gub. arhiv 1. 1847/48 fase. 52 ref. 232. — 41 Prepisi krstnih, mrliških in poročnih registrov pri ško- fijskem ordinariatu — 42 DAS, Gub. arhiv. 1. 1841/42 fase. 51 ref. 8 — 43 Rojstni, mrliški in poročni registri župnije Špi- talič, katerih prepise pri škofijskem ordinariatu sem pregle- dal, nimajo o steklarjih nobenega sledu. Steklarno v Špitaliču omenja tudi še dr. Ivan Slokar, Geschilchte der österreichi- schen Industrie und ihrer Förderung unter Kaiilser Franz I. Wien 1912, Str. 539, in po njem jo navaja R. A. (An- . drejka). Razvoj industrije in industrijske politike v naših deželah v yjrvi polovici 19. stoletja. Trgovski tovariš 1934, str. 131. — 44 Po podatkih rudnika Kočevje, ki mi jih je dala na uporabo rudniška uprava. Slika nekdanje steklarne je ob- javljena v Jubiläums-Festbuch, str 137. Ing. W. Biskupski v svojem opisu kočevskega rudnika v Jubüäums-Festbuch, str. 161, ipravi, da je bila kočevska steklarna prenesena iz Gla- žute, kar pa ni točno, kajti steklarna v Glažuti je prenehala 1. 1855, kočevska pa je tedaj že nekaj let obratovala. — 45 Trgovski register okrožnega sodišča v Novem mestu, I. zve- zek registra družbenih tvrdk Ges 1/2. — Namestniški arhiv jase. ai-4 (1850-6). — 46 Bericht der Handels- und Gewerbe- kammer für Krain 1857 bis incl. 1860, str. 59 sl. — Darstel- lung der Verhältnisse der Industrie, der Verkehrsmittel und des Handels während der Jahre -1856—1861, Mittheil. a. d. Geb. d. Stat. X. Jg. H Heft, str. Iil4. Prva leta je steklarna obratovala le s štirimi ali petimi lonci, zato je bila tudi njena proizvodnja manjša, 1. 1854 je znašala 2000 šokov ste- klenih plošč in 2500 šokov vzboklega stekla. Prim. tJbersichts- tafeln zur Stat. der oster. Monarchie 1851^1855, n. o. m. str. 37 sl. in Industriestatistik für das Jahr 1856, n. o. m. str. -45 sl. — 47 Statistischer Bericht der Hamdels- und Ge- werbekammer in Laibach za l. 1875 str. 202, za i. 1880 str. 52. — 48 Krstni, mrliški iin poročni registri kočevske župnije za 1. 1850 do 1886 v prepisu pri škofijskem ordinariatu. — 49 Jo- sef ObergföU, Die Stadt Gottschee. Deutscher Kalender für Krain 1898, str. 1-27. — 50 Obergföll, n. 0. m. str. 126. 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PODOBE IZ NEKDANJE ŽIVINOREJE MED TRSTOM IN SLAVNIKOM DR. SERGIJ VILFAN Nismo Čiči ne Brčini, smo 2Usto na konfini. Ta rek dobiš za odgovor, če na kraškem svetu vzhodno od Trsta vprašaš domačina, kje se tod pravzaprav začenja Čičarija ali pa, kje so Brkini. Ali so vse te vasi tam okoli Slavnika res le na meji med obema pokrajinama, pustimo tu odprto, dejstvo pa je, da so »konfini« v resnici precej značilni za te kraje, vendar v drugem smislu. Na južnem robu tega kraškega sveta, za katerega se je menda šele med narodno- osvobodilno borbo uveljavil lepi skupni na- ziv Mali Kras, se nedaleč od Podgorja do- tikata ozemlji slovenske in hrvatske nase- litve v Istri. Obseg zemljiške posesti Gori- ških grofov je tod v bližini, zlasti pa na brkinsko stran povzročil za mnoga stoletja kaj zapletene razmejitve. Meja tržaškega mesta pri Ricmanjali je bila dolgo nejasna in je povzročala vedno nove spore. Meja Koprščine je nekoč blizu Crnotičev pote- kala po teh krajih in meja med beneško in kranjsko Istro pri Kastelcu in Črnem kalu je vtisnila svoj pečat gospodarstvu in družbeni ureditvi teh krajev v mi- nulih stoletjih do kampoformijskega miru, ki je napravil konec tudi Feneški Istri. Del Malega Krasa, kamnitna ravnina med Pod- gorjem in Crnotičami se je tedaj imenoval »Cesarski Kras« v nasprotju z »Benečijo«, to je niže ležečimi kraji pod kraškimi ste- nami. Tod mimo je vadila trgovska pot med Ljubljano in Koprom, dobro znana kranj- skim kmetom-tovornikom, še bolj pa je po skrivnih poteh cvetelo tihotapstvo. Se da- nes spominjajo na nekdanjo štiristoletno mejo med Benečijo in Kranjsko v dolgi vrsti potekajoči kupi kamnov, »muše« ime- novani. Tudi v novejšem času »koniFini« lyso daleč odtod. Mimo Slavnika se pripodi burja v ta ko- nec kraškega sveta, odkoder se s skalnih robov okrog Socerba in Crnotičev zakadi proti Miljskemu in Koprskemu zalivu. Ogromne površine golega kamna, ki jih da- nes z velikimi napori pogozdujejo, pričajo o siloviti moči, s katero se je burja v teh krajih borila proti vsakemu življenju. Ne povsem uspešno. V zavetju pod skalnatimi stenami in hribi si je človek postavil biva- lišča, tesno zgnetena, da si ne bi priškrbnil že tako skopo odmerjene zemlje, pa ven- dar izkoristil zavetje. Krajevna imena pri- čajo, da je mnoge vasi ustvarila šele sloven- ska naselitev in ne že ilirska. V trdem boju za obstanek se prebivalci teh krajev — nekdanjega območja dežel- ske sodnije Socerb — niso borili le z burjo in kamnom. Otepati so se morali več ko en- krat tudi finančne birokracije deželnih sta- nov, ki se je premalo ozirala na gospodar- ske razmere v teh vaseh. Tako so romale iz vasi socerbske deželske sodnije v Ljub- ljano in k deželnemu knezu več ali manj uspešne prošnje in pritožbe, prihajale pa so sem komisije, ki naj bi ugotovile gospodar- sko zmogljivost kmetij. Spisi, ki so se nam o tem ohranili, govore o skalnatem svetu, neusmiljeni burji, nevarni beneški sosešči- ni, zmrzali in živinskih boleznih, težkem delu in hudih bremenih. V teh spisih se nam je ohranilo bogato gradivo za gospo- darsko in socialno zgodovino tega" koščka slovenske zemlje. Kratko in jedrnato sta položaj opisala de- želnoknežja komisarja, ki sta sestavljala novi urbar, v poročilu z dne 10. aprila 1573: »Na teh kmetijah, ki leže na kamnitnih, ne- rodovitnih krajih na Krasu, pridelajo malo žita, zato si pomagajo in se vzdržujejo naj- več z rejo drobnice in tovorjenjem soli.« (Diskretno sta zamolčala, da je bilo tudi ti- hotapstvo kaj pomemben vir dohodkov.) Dejansko je obdelava polj krila le del živ- ljenjskih potreb prebivalstva. Zato je bila razmeroma pomembna živinoreja, razen tega pa razne postranske gospodarske pa- noge, kakor tovorjenje, peka kruha za me- sto Trst in nabiralništvo. S. 1. Ovčereja je bila nekdaj ena izmed glavnih gospodarskih panog Y Slovenski Istra in je štela med najvažnejša moška opravila. V zadnjih desetletjih je število ovac močno padlo in se z njimi vse bolj ukvarjajo otroci. 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Svet, ki je bil namenjen živinoreji, se je tudi v teb krajih precej izrazito razlikoval na več vrst: »gore« (planinski pašniki), »ko- munele« (gmajnski pašniki v sestavu va- škega sveta), senožeti na višjih legah, trav- nike v nižjih legah in slednjič nekatere gozdove za svinjsko pašo. Razmerja, ki so nastajala ob uživanju tega sveta, so sicer \časih zapletena, a zelo raznolika in prav zato zelo zanimiva. Istra je bila že od nekdaj pomembno pesniško ozemlje. V notranjščini Istre se je pašništvo od predzgodovinskih časov ohra- nilo tudi skozi rimsko dobo, ko so se z ži- vinorejo ukvarjala najbrž še dolgo razna prejšnja plemena. V zgodnjem srednjem veku so sem gnali na pašo svojo živino pa- stirji iz Furlanije. Od planinskih senožeti . in pašnikov je bilo treba plačevati za uži- vanje posebno dajatev, nekako zakupnino (herbaticum, erbadigo). Morda so jo sprva pobirala istrska mesta, ki so upravljala tudi večje predele podeželja, toda ko se istrska travarina prvič pojavlja v virih, jo pobirajo tudi škofje in kmalu nato tudi svetni fevdalci. Pašni svet v gorah je s tem postal sestavni del raznih zemljiških gospo- stev, ki so posamezne pašnike oddajala v zakup proti plačilu travarine, ki torej ni bila le plačilo za senožeti, kakor bi kazalo ime, marveč tudi za pašnjo. Posamezne vasi, ki so imele veliko pašnega sveta, so zlasti na beneškem ozemlju tudi oddajale svoj svet v zakup pastirjem iz drugih krajev. Razlika med gorskimi (planinskimi) in gniajnskimi (vaškimi) pašniki je v sloven- skih hribovskih krajih praviloma dvojna: gospodarsko so gmajnski pašniki namenjeni zgodnji in pozni paši s tem, da se živina v^'aca čez noč v vas, planinski pašniki pa so namenjeni poletni paši, so precej od- daljeni od vasi in se tja žene živina enkrat letno za daljšo dobo, da tam tudi pre- nočuje. Pravno so gmajnski pašniki skupna last soseske in je na njih uveljavljenje zemljiškega gospostva razmeroma šibko, planinski pašniki pa imajo raznolikejšo ureditev, pri čemer se prej ali slej izrazi- teje izoblikuje vpliv zemljiškega gospo- stva, na strani uživalcev pa se nekdaj skup- na pravica pretvori v »servitutno« (služ- nostno) pravico. Iz tega se izoblikujejo de- leži te pravice, ki se lahko samostojno pro- dajajo, dele, dedujejo in podobno. V glavnih potezah velja to razlikovanje tudi v Istri, vendar s precej številnimi od- kloni. Stari »herbaticum« tu v večji meri ohrani na planinskih pašnikih zakupna raz- merja. Ker so pašne površine neenako- merno raztresene, se sezonska paša vrši na velike razdalje in se pojavlja značilna se- litev živine ob začetku in ob koncu pašne sezone. Pri tem se ne izoblikuje v taki meri trajna pravica ene vasi ali posameznih va- ščanov do določene gore, marveč se ustvar- jajo sproti skupine pastirjev, ki ženejo ži- vino na sezonsko pašo zdaj sem zdaj tja, kakor je pač naneslo ob sklepanju zakup- nih pogodb. Planinska paša je torej pod znatnim vplivom zakupnega razmerja, zato manj ustaljena kot v alpskih predelih in krajevno raznolikejša. To se nam bo poka- zalo tudi na socerbskem ozemlju. Socerbsko ozemlje je bilo ob robu tistega istrskega predela, ki je imel največje paš- ne površine. Zato se tu gorski jiašniki po- javljajo le v više ležečem hribovitem svetu Čičarije okrog Slavnika. V XVI. stoletju se ta navajajo: Vodiška gora, Srobotniško- Novaška gora in Jeloviška gora na hrvatski strani ter »Podgorska gora« (verjetno paš- niki na Slavniku), Preska gora in Škofljica na slovenski strani. Prve štiri gore so bile proti koncu sred- njega veka v^ glavnem last beneške repu- blike in pod upravo gradu Raspera. V za- četku XVI. stoletja so ta del rasporskega ozemlja osvojili Habsburžani in ga spojili z novo ustanovljenim deželskim sodiščem So- cerb. Grad Socerb je imel na prvih treh gorah (to je na hrvatski strani) obenem zemljiško in sodno gospostvo, na ostalih treh gorah pa le sodno gospostvo. Kot »arbadigo« (herbaticum) so se štele pravice iz zemljiškega gospostva. Vodiška gora je bila okrog 1. 1570 za štiri leta oddana \^ zakup nekemu Fabjanu »de Visinari«. Zakupnik je moral plačevati letno 17 dukatov, enega koštruna in »mleko ene noči«. V eni noči (najbrž v začetku mol- že) je namreč imel zemljiški gospod pra- vico do vsega namolzenega mleka, iz kate- rega so mu napravili sir. Na Vodiški gori se je paslo približno 800 glav drobnice in molža ene noči je dala dva hleba sira ali pi'iblizno 50 libre sira, to je kakih 15 kg. Ta podatek kaže, da so bile živali razmeroma slabe mlekarice. Razen gore je bila pri Vo- dicah tudi velika gmajna, na katero so prav tako sprejemali tujo živino na pašo, pri čemer so računali na hubo dva kor- narja, to je 80 glav. Srobotniško-Novaško goro je imel v se- demdesetih letih XVI. stoletja v zakupu neki Mihovil Zborovec s tovariši Lovretoin Počerptino, Petrom Medosom, Matijo Ra- dovcem in Petrom Zborovcem. Imena ka- žejo, da ne gre za domačine, ker se v tem 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Času V sosednih vaseh navajajo drugačna imena. Zakup je bil sklenjen za dve leti, za- kupnina pa je razen koštruna in mleka ene ncči znašala 38 dukatov. Mleko ene noči je znašalo 70 libre sira. Iz tega bi sklepali, da se je na tej gori paslo okrog 1100 glav drobnice. Največja je bila Jeloviška gora, saj se je od nje plačevalo letno 49 dukatov, dva ko- štruna in od molže ene noči 100 libre sira. Tu je zakupnik imel tudi pravico do košnje pred Ivanovim. »Podgorsko goro«, to je najbrž Slavnik, je dajala v zakup kot zemljiški gospod cer- kev Sv. Sobote za 10—12 tolarjev letno. Ob sklenitvi pogodbe pa je moral zakupnik plačati sodnemu gospostvu en dukat, razen tega pa je gospostvo dobilo 50 libre sira in koštruna. Škofljica je bila last tržaškega škofa (od tod ime). Ta pravica tržaške škofije je bila najbrž še eden izmed preostankov zemlji- ške lastnine, ki jo je tržaškemu škofu pri- znal nemški kralj v X. stoletju in ki je se- gala kake tri milje okrog mesta. Skoraj vla- darske pravice, ki jih je škof pridobil nad tem ozemljem, so sicer propadle, a ostala mu je v glavnem zemljiška lastnina in tako najbrž tudi Škofljica. Ljudsko izročilo pri- poveduje o tem nekoliko drugače: »Škof- ljica je bila nekoč preška (t. j. last vasi Prešnica). Prišli so Cebani (čobani, pastirji, izraz kaže na čičarsko poreklo) od Pole in jih Preščani niso mogli pregnati. Vaščani so šli k škofu v Skedenj, kamor so nosili de- setino, prosii za pomoč. Škof je poslal vo- jake, ki so pregnali Cebane iz Škofljice in je postala njegova. Vaščanom je ostala paša.« Popolnoma točno to izročilo očitno ni, tiči pa v njem gotovo neko zgodovinsko jedro. Da bi bilo prišlo kdaj do spora z novo priseljenimi Ciči, nikakor ni izkju- čeno, posebno če upoštevamo polnomadski značaj teh priseljencev. Last tržaškega škofa na Škofljici pa je gotovo že starejša. Sredi XVI. stoletja je škof Bonomo napo- vedal kranjskim stanovom svoj dohodek od te gore s približno 10 goldinarji. Sodni gosposki pa je pripadal od te gore en du- kat, koštrun in mleko ene noči, ki je dalo dva hleba sira. Najmanj pomembna je bila Preška gora lUid Prešnico. O njej za XVI. stoletje nima- mo podatka, čigava je bila. Socerbsko de- želsko sodišče je od nje dobivalo koštruna in 18 libre sira. Če vzamemo za podlago, da je zakupnik Vodiške gore dajal od 800 glav drobnice 50 libre sira, potem bi mogli po količini od- danega sira na vseh šestih gorah ceniti šte- vilo drobnice na približno 5000 glav. V po- sebni tabeli o številu živine pa bomo upo- števali le tisto, ki so jo imeli vaščani v lasti ali v reji, ker so komisarji šteli le to. Za pašo te živine pa so socerbski vaščani je- mali v zakup pašo v drugih krajih, zlasti na beneškem ozemlju, kjer je bila pred- vsem zimska paša. Vsak lastnik živine je moral plačati svoj delež arbadiga sorazmer- no s številom glav, ki jih je dal v čredo. Take navzkrižne selitve živine so se ohra- nile še do najnovejše dobe, le da jih je mno- go manj kot nekdaj, ker je število drobnice močno padlo. Ljudje pripovedujejo, da so pred desetletji gnali iz hribovskih predelov na zimsko pašo tudi v dolino Botača pri Dragi, da pa so gnali včasih živino celo v Furlanijo. Tu in tam še danes srečuješ kako čredo ovac, ki se spomladi vrača z zimske paše iz obmorskih krajev in ki gre spo- mladi na gorsko pašo. Vendar danes gorska paša nima več tiste oblike, kot smo jo opi- sali za XVI. stoletje. Tudi ta svet je v glav- nem vaški in vaščani dajejo pastirjem v zakup goro ali vaško gmajno, ker so sami v teh krajih skoraj popolnoma opustili rejo drobnice. Kako se je izvršil prehod gora iz rok zemljiških gospodov v roke kmetov, še ni podrobneje znano, v glavnem pa bo šlo za proces v zvezi z zemljiško odvezo. Pre- ščani trdijo, da so Škofljico od škofa kupili. V zvezi s tem se je nekdanji gorski pašnik spremenil v senožet. Ker so na gorskih pašnikih veljala za- kupna razmerja in so se na njih zakupniki menjavali, gorski pašniki niso mogli tvoriti trajne in stabilne gospodarske baze za živi- norejo sosednih vasi. To bazo moramo iskati v gmajnah ali, kakor se glasi lokalni naziv, komunelah. Za gmajno se je smatral vsak SI. 2. Kraška planota nad Bregom, pogled s Socerba proti izrastkom Oičarije. Planota, ki jo danes pogozdujejo, je ne- kdaj nudila skromne možnosti za pašo. 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO neobdelan svet, ki je bil od nekdaj v skup- ; nem užitku in ki je bil predvsem namenjen paši, delno pa tudi drvarjenju, steljarjenju, \ tu in tam pa tudi košnji. Vprašanje lastnine ; na tem svetu še v XVI. in XVII. stoletju ni 1 bilo popolnoma jasno rešeno. Ponekod so bile sporne meje na gmajni i med posameznimi naselji ali skupinami na- ; selij. Zlasti je bila sporna meja med zahod- ; nimi vasmi socerbskega ozemlja (predvsem Ricmanji) in tržaškim mestnim ozemljem.^ Pri nekem opisu meja socerbskega sodišča i je zapisano: »S Tržačani je spor na vseh; krajih«. L. 1573 ugotavljajo deželnoknežji komisarji, da so Tržačani zaplenili nekemu vaščanu iz Ricmanj dva vola, ki sta se pa- , sla na spornem svetu, čeprav so vaščani Rie- j manj tu pasli od nekdaj skupaj z drugimi ; vasmi. Ta podatek kaže, da meje med po- , sameznimi gmajnami še v XVI. stoletju niso ] bile oblikovane in da so vsaj nekaterih ; gmajn tedaj še deležne cele skupine vasi. Nerazčiščeno je bilo tudi vprašanje last- i nine kmetov oz. vasi na eni in fevdalcev na drugi strani. To se nam pokaže zlasti tedaj, j kadar gre za ureditev lastnine na svetu, ki i ga je kdo na gmajni na novo izkrčil. Komi- sarji so leta 1573 ugotovili, da so podložniki okrog Socerba izkrčili velike kose gmajne za travnike, pa od te zemlje ne plačujejo nič, marveč ravnajo z njo kakor s svojo i lastnino. Komisarji so odredili, naj se tem ' podložnikom za izkrčeni svet naloži dajatev ; pravde. V nasprotju s prejšnjim pojmova- j njem, da je gmajna ničija zemlja, ki si jo j lahko prilasti vsakdo s tem, da jo obdela, \ so torej uvedli novo pojmovanje, da gre za j zemljo deželnega kneza, za katero je tre-j ba oddajati podložniške dajatve, brž ko jo i kdo vzame v obdelavo. L. 1588 je Nikolaj Gastald, deželnoknežji^ davkar v Trstu, vložil na nadvojvodo Kar- ¦ la prošnjo, v kateri je navajal, da je pri- \ dobil v zaselku Jezero podložnika nas tretjinski hubi, ki spada v deželsko sodišče ' Socerb. Ker se podložnik s to zemljo ne : more preživljati (dodati je treba: in odda-i jati svojemu gospodu dajatev), naj bi se mu v soseščini dodelila neka dolina, ki leži »v prosti gmajni«, kjer bi si lahko izkrčil za j kaka štiri jutra orne zemlje. Ker pa prosi- ¦ lec, to je zemljiški gospod, pričakuje, dai bodo drugi kmetje — čeprav so zelo odda- i Ijeni — ugovarjali, prosi nadvojvodovega ! odobrenja in oprostitve od desetin. Dejan- sko sta si po naročilu iz Gradca zadevo ogledala dva deželnoknežja zastopnika. Po- ročala sta, da sicer vaščani iz Drage ugo-| varjajo, češ da bi jim bila ograditev te do- i line v škodo pri paši, vendar sta bila mne- nja, da tega ugovora ne gre jemati preveč resno, ker ima vas Draga dovolj paše in j priženejo živino v to dolino kvečjemu en- \ krat na leto. Od izkrčenega sveta bi pripa- i dala socerbskemu gradu »običajna dese- i tina«, ki pa bi se prosilcu glede na njegovo dolgo službovanje lahko odpustila. Graške- mu komornemu svetu pa to mnenje še ni zadoščalo in je zahteval še osebno mnenje kranjskega vicedoma, ki je tedaj že po dru- ; gill opravkih moral potovati v okolico ; Trsta. Vicedom si je položaj ogledal na sa- , mem mestu in zaslišal podložnike iz Drage. ! Ti so mu izročili pritožbo, ki pa je ni hotel | sprejeti, ker ni bila podpisana. Dali so si jo nato sestaviti od notarja v beneških Mi- j Ijah, ki jo je spisal v laškem jeziku, za kar j jih je vicedom pokaral. Menil je, da so tako \ postopali iz gole trme, ker bi bilo pisarjev i v Trstu, to je na deželnoknežjem ozemlju, i dovolj na razpolago. Podložniki so trdili, ] da je dolina njihova last, medtem ko je bil j vicedom mnenja, da je prosta gmajna, i Ugotovil je, da dolina za pašo ne predstav- ; Ija kake posebne koristi, razen kolikor \ nudi ob hudem vetru zavetje za živino. Zato je odločil, da sme Gastaldov podložnik ograditi tri četrtine te kotlinaste doline, to je kakih 300 sežnjev ali dva in pol do tri jutra, ostala četrtina pa naj se pusti dru-l gim podložnikom za živino. Od ograjenega sveta ni treba Gastaldovemu podložniku, dajati nikakih dajatev na grad Socerb. ; V XVI. stoletju opažamo torej močno trenje dveh pojmovanj o lastnini na gmajni: kmetje menijo, da je gmajna ničija ali so-j seska, deželnoknežji organi pa jo imajo za ^ zemljo, s katero sme po svoji uvidevnosti | razpolagati deželni knez. Kakršne koli sa-J mostojne pravice posameznega zemlji- j škega gospoda za krčenje na gmajni pa ni. \ Krčenja so se do reformacije urbarja vr-,| šila verjetno precej na divje. Ce niso bile j očitno kršene kake pridobljene pravice i skupnosti, si je kmet lahko brez posebnih i formalnosti izkrčil kak kos gmajne in od ¦ nje tudi ni oddajal nikakih dajatev, vsaj ne \ deželskemu sodišču. Ob reformaciji urbarja so zahtevali, naj se na taka zemljišča naloži dajatev pravde v korist sodni gosposki,; medtem ko kmalu potem zvemo, da je sod- i na gosposka dejansko dobivala »običajno! desetino«. Za vsako krčenje gotovo tudi te- j daj niso prosili za dovoljenje deželnega kneza. Gastaldov primer je bil predložen v j rešitev komornemu svetu pač zato, ker je zemljiški gospod v tem primeru upravičeno pričakoval ovir od vaščanov. ' 72 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA S krčenji na gmajnah so nastajala lahko tudi nova, manjša kmečka gospodarstva, naseljenci na gmajni pa so bili podružniki. Gmajnska paša je tudi že v XVI. stoletju, če ne prej, prihajala v navzkrižje z gozdar- stvom, vendar v nekoliko drugačnem smislu kot danes. Ob reformaciji urbarja 1. 1573 so se vaščani Podgorja pritožili proti dvema družabnikoma, Janezu Ainbhauserju in An- tonu Boietto, ki sta imela od deželnoknež- jega gozdarskega mojstra v zakupu sečnjo lesa takoj nad vasjo. Trdili so, da družab- nika sekata les brez vsakega reda in jim pri tem uničujeta staje za živino. Paseta svoje konje in jih krmita tudi z mrvo, ki so si jo pripravili vaščani za svoje potrebe. Gozdni mojster v Furlaniji, Istri in na Kra- su je odgovoril, da pa Podgorci podirajo gozdarjem koče. — Gozdni svet je bil to- rej deželnoknežji in ga je upravljal pose- ben organ, paša in košnja v gozdu pa je bila vaška. Tu gre bolj kot na gorah za raz- merja, ki bi jih lahko označevali kot pašne služnosti soseske. Omenili smo že, da so večje vaške gmaj- ne včasih uporabljali tudi pastirji iz drugih krajev za sezonsko pašo. Ljudsko izročilo v vasi Mihele pravi, da so na ozemlju te vasi nekoč pasli Bosanci, ki so imeli dve staji v Mihelah, eno pod »stenicami«, drugo tam, kjer so danes neki orehi. Ti Bosanci so se baje tukaj naselili in ustanovili vas Mihele. Koliko je to izročilo točno, je danes težko preveriti. Dejstvo je, da se Mihele v starejših urbarialnih virih ne omenjajo. Iz- ročilo pa je vsaj toliko zanimivo, ker se uvršča v vrsto izročil o Cičih v slovenskih krajih, kajti nedvomno so z »Bosanci« mišljeni vlaški Ciči. Zelo razširjena je v ljudskem izročilu pripovedka o neki drugi gmajni, o Trpcah. Bile so baje last neke »grofice«, ki je bi- vala v Prešnici. Ko se je hotela odseliti, je prodajala Trpce. Preščani jih niso hoteli, pa jih je prodala Crnikalcem za slepo ko- bilo, na kateri je odjezdila. Tako so Crni- kalci kupili Trpce za slepo kobilo. Značil- no je, da je to izročilo izredno razširjeno v vseh bližnjih vaseh in da je v Prešnici ver- jetno nekaj časa res bil nek manjši fevdalni sedež. Nikakor ni izključeno, da bi v tem primeru fevdalec res imel v lasti tudi kako gmajno, posebno če se je vas ukvarjala s konjerejo, kakor smo že ugotovili. Sicer pa je na tem izročilu še mnogo temnega in mo- ramo računati s tem, da je na njem tudi marsikaj izmišljenega. V novejšem času je vsaka vas imela svo- jo gmajno točno odmerjeno. Kako so bila urejena razmerja med vaščani, ki so ta svet uporabljali za pašo, bomo omenili ob opisu paše in njene ureditve. Kolikor so z gmaj- ne pridobivali steljo, seno in drva, pa so strogo pazili na to, da se je razdelitev iz- vršila čim bolj pravično. Napravili so to- liko kupov, kolikor je bilo upravičencev, nato pa so »jihrali« (igrali), to je žrebali kupe. V ta namen so po starem napravili posebne rovaše (danes je tod znan le še na- ziv škontrin): V majhne kose lesa so na- pravili različne zareze, običajno rimske šte- vilke, nakar so jih razklali. Po eno polo- vico so zataknili k vsakemu kupu, druge polovice pa so zbrali in jih vlekli iz klo- buka. Nato je vsak dobil tisti kup, pri ka- terem se je izžrebana polovica škontrina ujemala z zapičeno polovico. Kakšne pravice ima posamezni vaščan na gmajni, spočetka najbrž ni bil poseben pro- blem. Vse skupne imovinske zadeve na gmajni je praviloma urejevala soseska, ki ji je načeloval župan. Podrobnejša obrav- nava tega vprašanja bi nas vedla s področja živinoreje v drugo, obsežnejše področje va- ške samouprave. Tudi vprašanje o nastan- ku solastninskih deležev vaščanov na gmaj- ni v novejši dobi (jusov) in o razdeljevanju gmajne je obsežno vprašanje zase. Nave- demo naj samo nekaj podatkov iz ljudskega izročila, ker nam živo predočujejo ureditev vaških gmajn v zadnjih sto letih, morda na- zorneje kot bi mogli razbrati iz zemljiških knjig. V hrvatskih Jelovicah, kjer zelo dobro govore tudi slovenski, so mi ureditev svojih gmajn razložili nekako s temi besedami: »Naši, kad so se odkupili, so se intabulirali na 43 jusov na celi komuneli. Kakšen je imel cel jus, kakšen pol, kakšen tudi dva. Jus se lahko prodaja. Cel jus je včasih po- si. 3. Pogled s ceste Podgorje—Jelovice v dolimo med Slav- ntkom in Kojnikom, na meji med Slovenci in Hrvati. Tipičen pašniški svet z ogradami. 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO menil 60 glav ovac na komuneli, pol jusa 30 ovac. Debele živine je bilo za cel jus 4 glave, za pol jusa dve glavi. Danes lahko vsak pase, kolikor ima živine. Ce pa bi bilo živine preveč, pa bi napravili zopet po sta- I'flU.« Nekoliko drugače je bilo v Crnotičah: »V hmajni so imeli jus samo tisti, ki so imeli staro hišo. Vsaka stara hiša je imela en jus. Ce je oče imel več sinov, je za njim dobil jus najstarejši, če je ostal doma. Ce so go- spodarstvo delili, je starejši dobil jus, mlaj- ši pa je mogel dobiti jus le, če ga je plačal komunu, kolikor so se zmenili. Kupnina je znašala lahko kakih 100 goldinarjev ali pa čeber vina, ki je meril 56 litrov. Razen tega je moral dati v^sakemu članu komuna kake četrt kile kruha. Jus je bilo treba plačati tudi v primeru, če je zet »pristopil« k hiši, ko je prejšnji gospodar umrl in je zet pre- vzel gospodarstvo. Ce pa sta prejšnja go- spodarja umrla brez otrok in je pri hiši nastopil nov gospodar, je bilo treba v pri- meru take »verbišne« (erbščine, dedovanja) plačati večji jus.« Zopet drugače je bilo v Ocizli. Solastniki gmajne so imeli tudi tu j use. Kdor je imel jus, je v^saj v novejšem času pasel, kolikor je hotel. Nove hiše niso imele te pravice. Baje tu ni bilo moči pristopiti v gmajno niti proti plačilu. Ti podatki zahtevajo nekaj pojasnil. Do vknjižbe gmajn v zemljiško knjigo in re- gulacije servdtut so posamezne soseske pre- cej samostojno urejale vprašanje uporabe svojega vaškega sveta. Pozneje pa je bilo zelo odločilno dejstvo, v kakšni obliki je bila gmajna vknjižena v zemljiško knjigo. Zelo pogosto so gmajne vknjižili tako, da so ob vpisu odmerili vsakemu upravičenemu članu soseske nek solastniški delež, ponekod vsem enak, ponekod že spočetka v različ- nih ulomkih (na primer večjim kmetom cel delež, manjšim kmetom pa pol, četrt de- leža itd.). Tak delež na gmajni se je ime- noval na Notranjskem in Primorskem — jus — pravica. Lahko pa so gmajno vknji- žili tako, da niso določili deležev, marveč skratka vpisali kot lastnika sosesko. V pr- vem primeru so postali deleži samostojen predmet pravnega prometa in so se lahko prosto prodajali, kupovali, dedovali itd., v drugem primeru pa je soseska obdržala večji v^pliv na upravljanje in uživanje gmajne. Deloma tradicije raznih vasi, delo- ma pa oblika vknjižbe v zemljiško knjigo so tako ustvarile zelo raznolike oblike v upravljanju gmajn in presoje pravic posa- meznih vaščanov na gmajni, razen tega pa so se ustrezni običaji v vaseh tudi raz- i meroma hitro menjavali in zlasti v posled- ' njih desetletjih postali zelo gibčni. Ce bi j gornje podatke nekoliko dopolnili še za j neke druge vasi in ustne podatke primer- ' jali z zemljiškimi knjigami, bi se vprašanje ; upravljanja in uživanja gmajn v zadnjih j sto letih verjetno popolnoma pojasnilo. Poseben del komunele je bila feneda. V računski knjigi črnotiškega komuna, v ka- teri se začenjajo vpisi 1. 1883, je med dru- gim zapis stroška o priložnosti, »ki so vard- jani belili po fenedi«. V tej zvezi mi je do- mačin, ki mi je razlagal posamezne vpise in i izraze, razložil tole: Feneda je skupna zem-S Ija, kamor živina nima vstopa. Srenjski ču-1 vaji, vardjani, so postavili na mejo te zem- ¦ Ije kupe kamnov in jih pobelili. Trava na' fenedi se je hranila za primer suše. Ce sei ni porabila, so jo razdelili na parte in šli; žet travo. V fenedi so rasla tudi drevesa. ' Nekoč je bilo na fenedi celo mnogo hrasto- ! vine, drevo pri drevesu, kjer so dobivali že-j lod za prašiče, ga zbrali v kupčke in žre- ! bali. — K temu je pripomniti, da je »finida« { star istrski izraz za gmajno. Kdaj in kako je ta izraz prišel v slovenske kraje, je za- enkrat težko reči, zdi se pa, da je raba že precej stara. i Posebna oblika skupne paše je ponekod j pravica popašnje na orni zemlji, ki leži vi prahi ali pa na pokošenih senožetih. Na taki j zemlji je zaščitena zasebna lastnina le v i času obdelave oziroma pred košnjo, sicer ' pa velja na njej služnostna pravica skup- ] uosti do paše. O taki pravici za naše kraje i skoraj nimamo podatkov. Prava pravica po- j pašnje je zelo starega izvora in jo zgodovi- i uarji običajno izvajajo iz nekdanje skupne i lastnine soseske na orni zemlji. Nekaj po- ' dobnega kot popašnjo imajo v Kastelcu, ; vendar iz novejše dobe. Kjer so gmajno razdelili, je dobil vsak svoj kos, ohranila pa se je navada, da pasejo vsevprek. Tudi ; senožeti ima vsak svoje. Njegova zasebna ; lastnina pa se spoštuje le toliko časa, do- • kler ne pokosi, nato pa pasejo tudi po seno-j žetih vsev^prek, čeprav se lastniki branijo, j O popašnji po njivah ni podatkov in tudi v| drugih primorskih krajih nanjo naletimo i danes le še prav izjemoma. Pravno prizna-' na menda nikjer ni. ! Svet, ki je prihajal v poštev za pašo pra-^ šičev, je imel zopet svojo posebno ureditev. ; Šlo je za nekaj hrastovih oziroma točneje] večinoma cerovih gozdov, ki jih je vsaj = glede paše upravljala socerbska deželskaj sodnija. En cerov gozd je bil pri Jelovicah,! v katerem je žir le redko obrodil, drugi ce- j 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA rov in bukov gozd je bil pri Vodicab, kjer se je v ugodnih letih paslo kakih sto pra- šičev. Hrastov gozd se 1. 1575 navaja tudi pod Socerbom oziroma pod cerkvijo Sv. Ul- rika in slednjič pri Ocizli in Beki, ali toč- neje nad Klancem. Paša prašičev se je dajala v zakup proti plačilu »žirovščine« (v nekem viru iz leta 1573 »siruchina«). V Jeloviškem gozdu je znašala od odraslega prašiča 8 soldov, od mladega 4 solde. Zirovščina v Jeloviškem in Vodiškem gozdu je v celoti pripadala gradu Socerbu, v drugih gozdovih pa je grad dobil le polovico, drugo polovico pa so dobile bratovščine (fradaie) sosednih vasi, to je Ocizle, Beke in najbrž Socerba. Žirov- ščine, ki jo je dobival socerbski grad, so komisarji leta 1573 ocenili povprečno na letnih 20 goldinarjev. Razen naštetih gozdov, v katerih se je po- birala zirovščina, se omenja gozd jkmI Klan- cem, ki je bil dodeljen podložnikom h gmajni, ter hrastov gozdič pod Črnim ka- lom, imenovan v Rižani. Gozdovi, v katerih je obrodil žir za svinj- sko paJŠo, torej niso imeli popolnoma enot- ne pravne ureditve. Eni so spadaJii ipod grad kot zemljiškega gospoda, druge pa so sicer upravljali z gradu, vendar se je dohodek delil z vaškimi cerkvenimi bratovščinami. Vaščani niso do svinjske paše imeli rai- kake praviice, marveč so jo dobiivali kveč- jemu v zakup. Kaki manjši gozdoivi so bili lahko neposredno dodeljeni vaškii gmajni. Tako se v ureditvi žirjenja pojavljajo raz- ne \Tmesine ohlike med ureditvijo pašnih gor in gmajn. Zirovščina je prav tako kot travarina zelo stara ureditev vsaj zgodjuje- srednjeveškega izvora, vendar se je do XVI. stoletja že nekoliko bolj razkrojila. Kako je prenehala, podroibneje še ni zna- no. V -zvezi s fenedo smo že omenili, da so nazadnje delili žir tako, da so žrebaU po- samezne kupčke. Z obravnavanjem gor, gmajn, popašinje in žirjenja smo pregledali glavne vrsite sve- ta, namenjenega paši in pravno ureditev razmerij na tem svetu. Delno je ia svet na- menjen tudi steljarjenju in košnji oziroma žetju sena. Drugo vrsto zemlje, kii je namenjena ži- vinoreji, tvorijo travniki. Deloma j)o izvo- ru, deloma po pravni ureditvi, moramo tudii pri travnikih razlikovati več vrst. Najmanjišo skupino so v XVI. stoletju tvorili tisti travmiki, ki so bili pod nepo- sredno upravo zemljiiškega gospoda in ki bi jih z nekoliko poznejšim izrazom lahko označevali kot domiinikalne travnike. Ne- kaj takih travnikov je gotovo imel na so- cerbskem ozemlju tržaški škof, vendar o njih nimamo jxidatkov. Pač pa je nekaj po- datkov o travnikih socerbskega gradu. V času reformacije urbarja je bil en grajski travnik v Jelovicah. Kositi in sušiti seno je tam moralo kakih 15 Crnotičanov. Za opravljanje te tlake je dobival vsaik po 6 reparjev. Podgorci so morali seno pripe- ljati na Socerb, za kar so dobivali nekaj hrane in vsak po 12 soldov. Drugi trav- nik, pri Lakotiščah v Zavljah, je dajal 8—-10 voz sena in ga je kosilo na tlaki osem koscev. Vsak kosec je dobil 12 libre mesa (kake 4 kilograme) in tri hlebčke kruha, ViSi sikupaj pa itri »iskodele« vina, od katerih je vsaka držala po približno dvanajst buč. Ob Siušenju so tlačani dobivali nekoliko manjše količine. Na Brdih pri Beki je bil tretji graščiinski travnik, ki je dajal 18 do 20 voz sena. Tu je deilalo 25 koscev — tla- čanov iz Socerba, Ocizle in Beke. Za koš- njo so dobili koštruna ali 40 libre mesa, ve- dro vina in vsak po tri hlebčke kruha, ob sušenju nekoliko manj. Graščaik je menil, da delo na tlajki ni polnovredno. Navajal je, da en voz sena, napravljen na tlaki, za- leže komaj za dv-e tretjini voza dobre mere. Grad Socerb je imel po gornjih naved- bah le zelo malo dominikalnih travnikov dn dodati je treba, da je imel sploh le malo dominikalne zemlje. Do začetka XVI. sto- letja je bil namreč ta grad le tabor in šele v teku vojn z Benečani so ga Avstrijci iz- gradili v močnejšo utrdbo, ki je dobila značaj deželnoknežjega in deželskosodnega gradu. Zato je bil obseg zemljišč, ki jih je obdeloval vsakokratni uživailec gradu z na- jeto ali tlačansko delovno silo, le skromen. Tudi tlake je bilo torej pri tem gradu le malo in kolikor je je bilo, so jo opravljali tlačani pod dokaj zmosnimi gmotnimi po- SL 4. Detajl iz vasi Crnotiče. 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO giojii, saj SO dobivali še kar primemo pla- čilo oziroma brano. Tudi to dejstvo je v zvezi s posebnimi krajevnimi razmerami in poznim nastankoan tega gradu. Glavna ob- veznost podložniikov je bila namreč dolž- nost mejne obrambe in zato jih s tlako niso mogli v preveliki meri obremenjevati. Največji del travnikov je bil v rokah kmetov. Vendar niso bili v vseh vaseh ena- ko obsežni in donosni. Komisarji, kd so 1. 1627 popisali gospodarske razmere teh krajev, so nam ohranili tudi kratek pre- gled o presknbi posameznih vasi s senom. Skoraj v vseh vaseh so jwdlozniki nava- jaili, da na svojih travnikih ne pridelajo dovolj sena za lastne potrebe in da ga mo- rajo zato kn po vati drugje. Lasitinii pridelek navajajo različno: V v^as'i Dolidii, pravijo, pridelajo povprečno le po en voz sena vo- lo vsike vprege, sicer 'pa kupujejo seno po Benečiji in drugod; v Boljuncu napravijo nekateri sena za 6—9 voz, drugi nič, v Gro- čanii in Vrhpolju nekateri po štiri voze, drugi inanj. Komuni oddaja eu ^ oz sena škofiji. Vaščani Cmega kala in Prebenka navajajo, da sploh ne pridelujejo sena in da ga morajo zato kupovati. Okrog 10—15 dvovprežiiih voz povprečnega pridelka na- vajajo vaščani Drage, Kastelca, Podgorja, Pirešnice, Ocizle in Beke. Medtem ko pr\'i trdijo, da jim ta pridelek zadošča in da tvoiri njihov glavni pogoj preživljanja, trdijo drugi, da jim pridelek ne zadošča. Te navedbe ne smemo jemati preveč do- besedno, ker na drugi strani vaščani Socer- ba, ki nimajo las'tnega pridelka sena, nava- jajo, da kupujejo seno v Klancu in Ooizli. Jelovice imajo dovolj sena, vendar ne na svoji zemlji, marveč na gori, kjer morajo za košnjo plačevati zakupnikom paše. Nekateri travniki so bili že od nekdaj sestavni del ene ali druge kmetije in so z njo tvorili celoto. Takii travniki so bili očitno najbolj pogosti v dolinskih predelih, kjer so aiiaitne razlike med pridelkom po- sameznih gosipodarstev. Kmetje pa so si tudi prizadevali razširiti svoje travnike na račnn gmajne s tem, da so si dele gmajne ogradili (z zlaganjem kamnov na meje ograjenega zemljišča). Ka!k-šen je bil posto- pek s tenni zemljiščii, smo omenili že v zve- zi s pravno ureditvijo gmajne. Posebno vrsto travnikov pa tvorijo tako imenovani prostolastni travmik,i. Komisar- ja, ki sita 1. 1573 reformirala socerbski ur- bar, sta ugotovila, da je v vaseh na Bregu in zlasti pod Bregom cela vrsta zeiniljišč, ki veljajo za prosto last raiandh podložni- kov iz socerbskega ozemlja in od drugod. Ta zemljišča so se lahko prosto prodajala, zastavljala itd. in niso bila obremenjena z dajatvami fevdalnemu gospodu ter niso tvorila sestavni del podložne kmetije. Bili so to zlasti travniki in vinogradi, v manj- ši meri kake njive in le izjemoma malen- kostni oljčni nasadi. Od kmetov, ki so se prijavili kot lastniki takih zemljiščnih par- cel, sta komisarja zahtevala predložitev originalnih listin o priznanju oziroma pri- dobitvi proste laistnine. Podložniki so izja- • vili, da so v čaisu beneških vojn njihovi predniki pomagali Nikolaju Ravberju za- vzeti grad Moko in ga porušiti, pri tem pa so zgorele tudi njihove listine, ko so jim Benečani požgali hiše. Prebivalstvo se je tedaj razkropilo in Nikolaj Ravber je dal objaviti, da jamči za varnost vsakomur, ki se bo vrnil domov. Ker tedaj niso mogli dokazati svojih prostolastnih zemljišč in je Ravber videl, da so prišli ob svoja doka- zila, jim je priznal prosto last na tistih zemljiščih, za katera so s prisego izjavili, da so njihova. Odtlej dalje so svoja pro- istolasfcna zemljišča brez ugovora uživali. Komisarja pristavljata temu zaipisu, da imajo ti podložniki ne le tu, marveč tudi v beneški soseščini (pri Kopru, Miljah iu drugod) lastna zemljišča, ki jiih prosto ku- pujejo in prodajajo, ter jih pri tem nihče ne ov:ira. Komisarja sta odredila, da se simejo odslej prostolaistna zemljišča proda- jati in kupo\'ati le pred organom dežel- skega isodiišča. Hotela sta preprečiti, da šte- vilo takih zemljišč ne foi naraščalo. Primorska prostolaistna zemljišča pod- ložnikov so zanimiv pojav, ki nekoliko spo- minja na svobodimška zemljišča na ožjem Kranjskem. Njihov izvor pa je najbrž bi- stveno drugačen. Primorska prostolastna zemljišča izvirajo po našem mnenju iz dveh korenin: iz manjših krčenj gmajne na eni strami in iz meščanskih zemljišč ozi- roma meščanskega pojmovanja zemljiške lastnine na drugi strani. Iz naših virov mo- remo sklejmti, da so ta prostolastna zem- ljišča še srednjeveškega iz\'ora. Medtem ko so novejše krčevine, o katerih je bila še živa zavest, da so nasitale na gmajni, pritegnili v reformirani urbar, pa so ko- misarji starejša prostolaistna zemljišča, čeprav so gotovo večinoma prav tako krče- \ inskega izvora, priznali. Tako 90 prišli v urbar travniki, ki so bili že prej podložni Socerbu, nadalje no\ i travniki na krčevinah, niso pa prišli vanj p rois tol astn i travniki. V zvezi s skupno pašo smo ugotovili, da o pravici skupne popašnje obdelovalne 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zemlje skoraj ini sledov. Pač pa aradijo tudi njive možnosti za dopolnilno oskrbo posa- meznega kmečkega gospodarstva z živin- sko krmo. Za istarejšo dobo o tenf ni ipodat- kov, iz novejše dobe pa naj omenimo le eno posebnost kraških krajev: zaboredenje njiv. Ta pojav je v zvezi s tem, da se obi- čajno natriletno kolobarjenje na njivah v teh krajih dol^ ni uveljavilo, pa tudi s tem, da so včasiih pritegnili v njivsko ob- delavo tudi kak kos travnika, ki so ga le začasno obdelovali. Kadar se je kaka zem- lja po dolgi obdelavi, včasiih tudi po več desetletni obdelavi izči^pala, so jo pustili zaiborediti. Bored je splošina označba za travo, ki zraste na taki, začasno ali trajno opuščeni njivi. Običajno so pustili počiva- jočo nji\o za kakih 10—let v boredii in .jo v tem času uporabljali kot travnik ali kot pašnik. Danes je zaboredenje redko, dogaja pa se tu pa tam še: posejejo deteljo in. puste, da jo počasi izpodriva bored. s Glavna dajatev, ki jo dobiva od živino- reje podložnikov zemljiški gospod, je dese- tina od mladičev (drobnice), medtem ko so njegovi drugi dohodki v zvezi s pašo bolj zakupnine kot prave fev-dalne dajatve. Tudi desetina prvotno ni bila dajatev zemljiškemu gospodu, marveč cerkvi kot taki. Delila se je prvotno na štiri dele. Kot ostanek te prvotne delitve se je še v XVI. stoletju ohranilo pravilo, da pripada četrti del pobrane desetine župniku. Ostale tri četrtine pa so tedaj pripadale zemljiškim gospodom, ki so celotno desetino pobirali in sami oddajali župniku četrtino (quartes). Kot največji zemljiški gosipod na socerb- skem ozemlju je bil tržaški škof obenem tudi največji desetinski gospod. Svoj do- hodek od živali je škof Bonomo leta 1544 ocenil na kakih 80 goldinarjev, polovico od tega koz in polovico jagnjet. Desetina se je namreč na socerbskem ozemlju pobirala samo od drobnice. Tudi Socerbski grad je kot zemljiški go- spod dobival desetino. V nekem viru iz leta 1568 je navedeno, da je desetina zimšala v celoti ao koz in jag'ujet, vendar je to šte- vilo očitno prenizko navedeno, razen če je šlo morda za izredno slabo letino. V zapi- skih o dohodkih gradu iz 1. 1570—72 in v drugih zapisih iz teh let je desetina, ki jo od mladičev dobiva socerbski grad, nave- dena takole: Podgorje okrog 20 glav, Jelo- vice 7—8 glav, Novaki 12—14 glav, Vodice okrog 40 glav, skupno torej od podložinikov okrog 80 glav mlade diroibnice. Pri tem pa SI. 5. Mloko aJrijo v kothi, iki se imenuje tkctu od sir/enja«. ; .Mleko, pripravljeno za širjenje, se pokrije s pokrc/vom, nato j pa se greje do 30'C. Kotel postavijo v trinožcn okrogel pod- stavek in vlijejo vanj strisce. Nato se poknije in pusti brez ogrevanja. Sirišče naredc iz jančjcga želodca. Namočiti ga ; je treba prejšnji večer in mora hitii namočeno eno noč, sicer i se mloko no siri. Ko dencjo sirišče v mleko, se to začne širiti; j če je sirišče dobro, st> zasiri v 10 minutah. Ko je mleko : iusirjenoc {usirjeno mleko se imenuje žemak), ga premešajo ; s palico, da postane spet mlečna tekočina. Nato ga postavijo i na srednje močan ogenj, da se spet malo segreje, in žemak ' pade na dno. Med ogrevanjem neprestano mešajo mleko v^ kotlu. Kotel visi na verigi. Nato odstavijo žemak od ognja, ga še malo premešajo, nato pa puste stati 10 minut, da se usini. niso vštete tiste živali, ki so jih kot dese- tino morali oddajati pastirji; ti so imeli v zakupu gore in so včasiih tam 'tudi pre- zimili. Izvleček iz urbarja upošteva tudi te živali. Po teh podatkih bi celotno število desetiiiskih mladičev znašalo okrog 105, od tega bi grad dobival po oddaji župnikove kvarle kakih 77 glav. Tudi podružniki po raznih vaseh, to je naseljenci na gmajni, so vsaj delno šteli med jjodložnike gradu in od njih je grad dobival v navedenih le- tih kakih 8 glav mladičev. Desetina se je vsaj še v XVI. stoletju pobirala v naravi, to je po dejanski dese- tini novorojeniih mladičev. Šele za drugo polov^ico XVn. stoletja se zdi, da je bila vsaj delno fiksirana v denarnem plačilu. Kakor je zemljiška odveza odpravila razne pravne kategorije zemljišč, ki so bile v zvezi s fevdalizmom, in uvedla v bistvu 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO samo razLiiko\ainje komu;ii«ke ter zasebne zemlje, tako je odpravila « drugimi fevdal- nimi dajatvanui v^red tudi desetimio od mla- dih živali. Leta 1627 je v vaseh med Trstom in Slav- nikom izkazanih 58 konj, 817 repov goveje živine in 7200 glav drobnice. Od sto glav živine je deset velike in devetdeset drob- nice. V krajih, za katere moremo izvesti primerjavo z današnjim stanjem, moremo ugotoviti bistveno spremembo: danes pride na sto glav živine — okroglo 60 glav go- veje živine. Ce izvzamemo obe čičarski vasi, v katerih je še danes največ drobnice, pa se razmerje še bolj spremeni v prid ve- like živine. Struiktnra živine se je torej v primeri z nekdanjo bistveno spremenila, povečal se je delež velike živine, padel pa je delež drobnice. Pri tem je število glav v primerjanih krajih padlo od okroglih 6000 na okroglih 2600. Toda ne smemo šteti glavo drobnice za enakovredno glavi velike živine. Obi- čaj.no štejemo deset glav d-roibinice za eno glavo velike živine. Po tem ključu je slika bistveno drugačna: v krajih, za katere smo mogli izvesti primerjavo, se je število ži- vine povečalo za okroglih 50 "/o. Toda medtem se je is(preinenilo tudi šte- vilo kmečkih gospodarstev. Zaradi delitve kmetij, ki je tako značilna za naše primor- ske kraje, se je število gospodarstev v bre- žansikih, kraških in sosednih dveh čičar- skih vaseh v 550 letih več ko jMidvojilo. Medtem ko je nekdaj prišlo na eno kme- tijo 4,7 glave živine, pride danes na eno kmetijo v teh vaseh le še 3,2 glave. Posa- mezna gospodarstva so torej glede živino- reje šibkejša kot so bila nekdaj. Vasi, ki so tvorile nekdanje deželsko so- dišče Soceiib, priij>adajo po svoji legi štirim dokaj raznolikim gosjxMlarskim okolišem: Vasi v mižini med Trstom, morjeni in Bregom so bile že od srednjega veka dalje gosteje naseljene kot druge, imele so raz- meroma manj lastnega pašnega sveta in so imele večje možnosti, da si v mestu poišče- jo stranski zaslužek. Število živine na eno gospodarstvo je v teh vaseh že leta 1627 bilo najnižje, jwvprecno 1,86. Vasi ob Bregu so imele že iigodnejše po- goje za živinorejo. Prednjačile so zlasti glede velike živine, ki je je bilo v teh kra- jih sorazmerno največ. Na eno gospodar- stvo so prišle povprečno tri glave živine. Do danes se je število živine več ko pKxlvo- jilo, podvojilo pa se je tudi število gospo- darstev, tako da se po^'precna moč ene kmetije ni bistveno povečala: od 3 na 3,3. Obe vasi pod Slavnikom, ki sta imeli večje, a bolj oddaljene jvašnike, sta imeli že 90*/o drobnice. Živinoreja je bila po- ineml>na. Posamezna gospodarstva so imela povprečno 5,6 glav živine. Do današnjih dni se je ištevilo živine dvignilo za eno tretjino, toda še bolj so se jx)množila gospodarstva, tako da ima posamez'UO gospodarstvo pol manj živine kot pred 330 leti. Zelo izrazita je podoba živinoreje v obeh aičarskih vaseh, ki spadata danes pod LR Hrvatsiko. Tu je bilo 95*/o glav živine drob- nice. Do daniašnjih dni je število drobnice fako močno padlo, da padca tudi povečana reja velike živine ni mogla nadomestiti. Tudi če računamo glavo velike živine za deset glav drobnice, je število živine padlo za eno četrtino. Ker se je obenem število gospodarstev skoraj potroj-ilo, je padlo povprečje živine ^na eno gospodariš t vo od 12,6 na 3,3. Taiko močan padec je moči ra- zumeti le, če je v novejiši dobi gozdarstvo moglo ^saj delno nadomestiti izgubo pri ži- vinoreji. Sorazmerni i>amen živinoreje se je leta J627 zelo izrazito stopnjeval od morja v smeri proti Oičariji, kar nam najlepše po- kaže primerjava povprečnega števila živi- ne na eno gospodarstv^o v vsakem izmed šti- rih okolišev: 1,9 — 3 — 5,6 — 12,6. Prav tako značilno pa je, da je danes povprečje sko- raj popolnoma izravnano, razen morda v nižinskih vaseh, kjer je bližina mesta ustva- rila v zadnjem času ijwpolnoma drugačno socialno in gospodarsko strukturo. V treh skupinali, za katere imam podatke za leto 1955, je povprečje: 3,3 — 2,85 — 3,3. Značilno je, da posamezne vasi, ki jih štejemo v eno ali drugo skupino, ne odsto- pajo bistveno od skiupiniskega jMJvprečja. Edina izjema je Cmi kal, čigar povprečje je na polovici skupinskega. VizrOk je oči- ten: Črni k.al ni bil toliko navezan na živi- norejo kot na vinogradništvo, ki je bilo zamj osnovna agrarna panoga. Med XVII. stoletjem in našimi dnevi se je torej živinorejska struktura vasi med Trstom in Slavinikam bistveno spremenila. Sprememba je razmeroma novejšega datu- ma in se je v glavnem izvršila konec XIX. in v začetku XX. stoletja, deloma pa se pro- ces še nadaljuje. V celi vrsti vasi vedo po- vedati, da so še pred kakimi 60 leti imeli velike črede drobnice, da pa se drobnica odtlej dalje čedalje bolj opušča. Kot vmesna etapa tega razvoja je zani- mivo stanje živine v teh krajih leta 1900 kot je bilo ugotovljeno ob uradnem popisu. 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V iiižimskih vaseh bliizu Trsta je tedaj droibnica že skoraj opuščena. Spričo i>ove- čainega števila goveje živiine pa je moč po- samezinih gospodar.'stev kar se tiče živino- reje porasla. V brežanskih vaseh je padanje števila drobnice v teku, število živine na eno go- spodarstvo pa se le rahlo zniža. V vaseh pod Sla vznikom se opuščanje drobnice šele pričenja, moč gospodarstev se rahlo zniža. V čičarskih vaseh se opuščanje drobnice komaj pozna, živinorejska moč gospodar- stev pa je že padla na današnje povprečje. Stanje leta 1900 nam kaže torej izrazito vmesno podobo med stanjem XVII. stoletja in današnjim stanjem ter kaže dve smeri razvoja: opuščanje drobnice ise začne pred. koncem XIX. stoletja v nižinskih vaseh in gre v smeri proti hribom, kjer se nadaljuje v XX. stoletju; padanje živinorejske moči posameznih gospodarstev pa začenja pred koncem XIX. stoletja v hribovskih vaseh, preskoči v XX. stoletju v vasi pod Slavni- kom in (Se mu je doslej Breg upiral. Absolutno število živine je, če računamo 10 glav drobnice za eno glavo velike živine, od XVII. stoletja dalje do 1. 1900 močno po- raslo v nižini in na Bregu, nekoliko je tudi poraslo v ostalih dveh predelih. Od 1. 1900 dalje pada v nekdanjih pašniških predelih, medtem ko se na Bregu drži. Podatkov za 1. 1900 nismo vnesli v po- drobno tabelo, ker se grupacija vasi pri tem štetju ne sklada z grupacijo 1. 1627, pač pa so podatki uporabni za primerjavo stanja v štirih pokrajinskih skupinah, in so zato podatki vneseni le za skupinska po- vprečja. ^ Vendar vsa živina, ki je v prvi polovici XVII. stoletja izkazana v posameznih vaseh, ni bila vsa v lasti vaščanov. Skoraj v vseh vaseh je bil večji ali manjši del živine last meščanov ali cerkva. Tudi nekateri kmetje iz neposredne okolice Trsta in z beneškega ozemlja so dajali nekaj živali kmetom v so- cerbskem deželskem sodišču na pašo. Vzrok je bil v tem, da je v mnogih vaseh primanj- kovalo lastne živine delno zaradi splošne revščine vaščanov, delno še posebej v času po vojni proti Benetkam, ker je bilo med to vojno mnogo živine uničene. Tudi živin- ske bolezni in naravne katastrofe so zmanj- ševale število lastne živine. Vodiški požup pripoveduje: »V preteklem letu smo imeli kakih 2000 glav drobnice. Toda prezimile so kot običajno v raznih krajih Istre in je prišla med njih velika umrljivost, tako da ne vem, koliko se jih bo vrnilo.« Kmet, ki so ga komisarji zasliševali o vasi Socerb, pa pravi: »V vasi zdaj ni več ko 10 delovnih volov in prav toliko krav, ker jih je pre- tekli veliki petek besneči veter pometal več ko štirideset glav s pečin, kjer so se pasle.« Od tridesetih konj, kar jih je bilo v Preš- nici, jih je le šest bilo v lasti kmetov, ostali pa so bili vsi last raznih plemičev, ki so svoje konje dajali sem na pašo. Ker je bil v vasi menda tudi nekaj časa nek manjši plemiški sedež in je konjereja izkazana v taki meri le v tej vasi, se zdi, da se je ta vas nekdaj posebej ukvarjala s to panogo živi- noreje. (V Podgorju pa so v polpretekli dobi vzrejali mule za prodajo.) Mnogo tuje živine je bilo zlasti med go- vedom. V večini vasi se omenja večje ali manjše število volov, pa tudi krav in telet, ki.niso last vaščanov. Voli so bili vaščanom največkrat dani v zakup, druga goveja ži- vina pa naspol (v spolovino). Kakšna je bila v teh krajih razlika med zakupom in spo- lovino, ni jasno povedano in ponekod obeh oblik tudi niso prav ostro razlikovali. Pri zakupu je rejec najbrž plačeval kak letni znesek za to, da je žival lahko uporabljal za poljska dela, razen tega pa jo je redil. Pri spolovini pa je bila glavna lastnikova SI. 6. Po desetih minutah ali čez četrt ure vzamejo žemak iz kotla. 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO korist v tem, da je imel določen delež pri priplodu. Najbolj številna je bila zakupna in spolovinska živina v dolinskih vaseh pod Bregom. Tu je bila ponekod celo v veliki večini. Y nekaterih vaseh so imeli kmetje tudi precejšnje število drobnice le na spolovino. Veliko število zakupne in spolovinske ži- vine priča vsekakor o tem, da gospodarska moč kmetij v tej dobi nikakor ni bila na višini. — Spolovina se je tu in tam ohranila tudi do novejših dni. Ko je lastnik dal komu žival »na spule«, jo je ocenil, prirastek pa sta delila lastnik in rejec po polovici. Med lastniki zakupne in spolovinske ži- vine se pojavlja tudi precejšnje število cerk\a po raznih vaseh. Število teh živali pa ni bilo veliko. Cerkev v Ricmanjih je imela na primer le eno glavo goveje živine in štiri ovce. Pač pa je imela cerkev v Gro- cani in Vrhpolju štiri vole, štiri krave in 15 glav drobnice, cerkev v Dragi pa enega vola, eno kravo in trideset glav drobnice. Cerkev je take živali pridobivala najbrž z volili posameznih prebivalcev vasi, ki so za- pustili cerkvi kak rep za blagor svoje duše. O »železni živini«, kakor jo poznajo neka- teri drugi slovenski kraji, tu ni govora. Pri »železni živini« je veljalo pravilo, da »nik- dar ne pogine«. Kdor je imel tako žival v reji, jo je moral, če mu je poginila, nado- mestiti z drugo. Da take vrste reje tu niso poznali, priča dejstvo, da je socerbska cer- kev prišla ob svojo živino, ko je poginila. Ponekod se je cerkvena živina ohranila še do polpretekle dobe. Nekaj podatkov o tem imamo iz Potlgorja, kjer je cerkev ime- la ovce, ki so jim pravili »brajske ovce«, kakor se je cerkvena imovina sploh označe- vala kot »brajska«, na primer Brajska gora, Brajska dolina. Spočetka, ko so kmetje imeli malo živine, se je zakup brajske živine sklepal najbrž prostovoljno. Ko pa kmetje niso imeli več interesa na tem, da bi jemali v zakup brajske ovce, je nastala nekaka ob- veza, da je moral vsak rejec ovac imeti tudi po eno brajsko. Ko so prodali jančke, so aprila zgnali brajske ovce skupaj, jih po- molzli in stehtali mleko. Od vsake librce (30 dkg), ki so jo tedaj natehtali, je moral rejec oddati cerkvi en sir v teži približno 4 kg. Razen tega je moral gospodar, ki je dobil brajsko ovco, žival tudi čez zimo pre- roditi. Cerkev pa je dobivala tudi volno, skuto in podobno. Ce je žival pK>ginila, jo je cerkev nadomestila z mladičem. Nepo- sredno upravljanje tega razmerja je bila dolžnost »cerkvenih starešin«, to je klju- čarjev, praviloma izbranih izmed vaščanov, ki niso imeli v oskrbi brajskih ovac. Okrog tridesetih let našega stoletja se je ta ure- ditev začela opuščati. Zakupniki so eno- stavno prenehali oddajati zakupnino. Cer- kev se seveda s tem ni hotela zadovoljiti in prišel je celo zastopnik tržaške škofije, da bi z zakupniki sklenil pismene pogodbe. Cjpravil ni nič »zaradi njihove upornosti in trdoglavosti«, kakor pravi farna kronika, »in tako visi ta zadeva naprej« — ali toč- neje, »brajske ovce« so prišle iz rabe. Bile so pač ostanek davnih dob in so se v novih razmerah preživele. * Navedli smo doslej nekaj zgodovinskih podatkov o številu živine, lastnini na živini, _vrstah zemljišč, ki so bila namenjena živi- noreji, o pravnih razmerjih na teh zemlji- ščih in o desetini kot značilni obliki fevdal- ne oblike izkoriščanja podložniške živino- reje. Sama živinorejska tehnika ni v zami- sli te razprave, pač pa želimo navesti še ne- koliko podatkov o organizaciji skupne paše ia o splošni gospodarski funkciji živinoreje, ker je prva sestavni del naše pravne, dru- ga pa naše družbene zgodovine. O organizaciji skupne paše nimamo sta- rejših podatkov. Nedvomno pa je prav skupna paša najstarejša oblika živinoreje, ki je ustvarjala svojevrstno razmerje med skupno in zasebno lastnino: medtem ko se je zasebna lastnina na živalih razmeroma zgodaj uveljavila, pa je pašništvo na drugi strani vplivalo na to, da se je na pašnem svetu ohranila skupna lastnina soseske prav do najnovejših časov, kar velja posebej za gmajnski svet, ki mu fevdalizem na Pri- morskem skoraj ni mogel do živega. Če- prav je danes skupna paša že skoraj v ce- loti opuščena, pa je bila v večini vasi živa še pred nekaj desetletji in se je ljudje še prav dobro spominjajo. Po ljudskem izro- čilu smo zapisali vrsto zanimivih spominov na nekdanjo ureditev skupne paše, ki bodo v kratkem pozabljeni. Ker so ta izročila sama po sebi pomembna in ker skrivajo v sebi verjetno marsikatero zelo staro osta- lino, jih je tu vredno v kratkem povzeti. Med 24. aprilom (Jurjevim) in 1. majem so posamezni gospodarji segnali svoje ovce skupaj. Po več gospodarjev je združilo svo- je ovce v skupine po 100—140 glav, pra- viloma okrog 120 glav. Taka skupina se je imenovala »čap«, ki je torej po stari števni enoti štel kake tri »komarje«. (Kornar — quarnaro je štel 40 glav, »blek« šteje 40 do 50 glav.) Cap je torej dejanska gospodar- ska skupina ovac za pašo in skupno molžo. 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA medtem ko je komar le števiia enota. Ce je bilo v vasi več ovac, so sestavili več čapov, na primer šest ali kakršna je pač bila potreba. Omenjeni čas zbiranja je bil naravno utemeljen. Ne samo, da so se tedaj začeli najboljši pogoji za pašo, predvsem so te- daj odstavljali jagnjeta in začenjali z mol- žo. Zato so jagnjeta združevali v poseben »čapčič«, ki se je pasel posebej, ločeno od ovac. Šele ko so se popolnoma odvadila se- sanja, so jagnjeta porazdelili po čapih. Da bi v;^ak gospodar spoznal svojo žival, so živalim napravili na ušesih različna zna- menja — »senjale«, na primer so konec uhlja zarezali v obliki črke V (stopinja) ali pa so na določen kraj uhlja napravili na- vadno zarezo (»škarjice naprej, nazaj« itd.) oziroma prebili luknjo. Vsaka skupina gospodarjev, ki je sesta- vila en čap, je najela enega ovčarja, ki so ga zglihali na Jurjevo in ki je v času paše skrbel za čap. Vsak ovčar je imel drugačen žvižg (na prste), s katerim je klical živali skupaj. Pes mu je bil seveda nujen pomoč- nik. Širjenje je včasih opravljal poseben stanar. Združevanje ovac v cape je omogočilo, da je lahko ena oseba skrbela za drobnico večjega števila gospodarstev, ki bi sicer morala skrbeti vsako samo za svojo drob- nico. Imelo pa je tudi svoj pomen pri molži iu širjenju. Vsak gospodar zase, posebno nmnjši, bi bil od svojih ovac dobil vsak dan le razmeroma majhno količino mleka in se mu širjenje, ki bi ga moral opravljati dva- krat na dan, ne bi izplačalo, saj je bilo šir- jenje majhnih količin prav tako zamuden posel kot širjenje večjih količin ovčjega mleka. Zato so mleko ene molže vsega capa sirili skupaj in imeli poseben postopek za določitev ključa, po katerem je bil posa- mezen gospodar udeležen pri pridelku. Naj- bolj naravno bi morda bilo, da bi se sir raz- deljeval po razmerju s številom glav, koli- kor jih je posamezen gospodar dal v čap. Toda, ker niso bile vse živali enako dobre mlekarice, se s tako razdelitvijo niso za- dovoljili, marveč so postopali drugače. Ko so živali segnali prvič skupaj, so ugo- tavljali, koliko mleka dajejo živali posa- meznega gospodarja. Ta ugotovitev je bila ključ za poznejše razdeljevanje. Zato vsak gospodar svojih živali en dan ni molzel, da bi se nabralo čim več mleka. To pa so po- nekod preprečevali s tem, da so zjutraj drug drugemu poprek do čistega pomolzli ovce. Zvečer so gospodarji prignali svoje ovce na določeno dvorišče (borjač). Drug drugemu so pregledali gelide, da bi se pre- pričali, ali ni kdo nalil vanjo nekaj vode, da bi izkazal več mleka ali pa je moral vsak obrniti golido narobe. Ko je bilo vse to opravljeno, je začel vsak molzti svoje ovce in gledal, da je izmolzel, kar se je le dalo, toliko da je ni izmolzel do krvi. Ko je gospodar pomolzel svoje ovce, so mu mleko stehtali (spezali). Ko je bila ta na- vada še živa, so tehtali še na funte ali še prej na librce. Eden izmed mož je imel pri- pravljeno primerno palico in nanjo zare- zoval, koliko funtov je posameznik namol- zel. Na podlagi teh zarez so potem določili, kako se bodo vrstili »obhodi«, to je turnusi molže. Včasih je bilo to lahko. Ce so bile na primer v čapu živali treh gospodarjev, ki so imele približno enako količino mleka, potem je molzel en večer in eno jutro tisti, ki je namolzel največ, potem drugi, nato tretji in četrti večer se je »obhod« vrnil na prvega. Težje pa je bilo, če je en gospo- dar imel v čapu veliko dobrih mlekaric, drugi pa le nekaj glav. Ta seveda ni mogel priti na vrsto takoj za velikimi, saj bi do- bil le malenkost manj mleka kot oni. V ta- kih primerih je bila razporeditev obhodov dosti bolj zapletena. Vedeti je treba, da so pri razdelitvi obhodov upoštevali, da imajo živali v začetku molže največ mleka, da pa količina potem proti jeseni čedalje bolj Sl. 7. Sir denejo v teriunico. Zemak se mora tpomastUt. sirar ga obdeluje toliko časa s pestmi, da gre še preostali žur a, ko sem se mudil na kratkem dopustu v Ljubljani, me je iznenadilo uradno obvestilo, da me je cesar imenoval za ravnatelja v Novem me- stu in da naj službo nastopim takoj, ko me bo vojaška oblast razrešila vojne službe. Se sem se vrnil v južno Albanijo k svojemu bataljonu po slovo, nato pa sem preko Črne gore odpotoval v domovino, najprej na bolniški dopust, da sem še kot oficir prestal neko kirurško operacijo. Kot prebolevnik sem se nato zdravil v Dolenjskih Toplicah. l,epega junijskega dne sem šel v Novo me- sto — na oglede. Novo gimnazijsko poslopje, ki ga je sko- zi tri leta zavzemala rezervna vojna bolnica Nagy Kikinda, je stalo že prazno, medtem ko se je pouk vršil še v tesnih prostorih frančiškanskega samostana in v nekaterih zasebnih sobah. Moj prednik, že upokojeni ravnatelj Fran Breznik, ki pa je šolske posle še nadalje opravljal, mi je pač poto- žil o težkih razmerah vojne dobe in predo- čii, da me čaka obilo zoprnega dela z zopet- njo ureditvijo šolskih prostorov. To me ni posebno plašilo, saj so mi povedali, da je vsa šolska oprema shranjena v varnih skladiščih in jo bo treba le namestiti v šol- ske prostore, ki pa jih bo treba najprej razkužiti in prebeliti. Zazdelo se mi je primerno, da bi se do- lenjskemu ljudstvu predstavil kot novi rav- natelj njegove srednje šole, in to sem tudi storil v obliki uvodnika, ki so ga objavile Dolenjske novice. V članku »Skrbi ob koncu šolskega leta« sem staršem, ki so imeli za gimnazijo godne sinove, predočil bistvo in pomen tega študija, v tihi slutnji, da bo novo šolsko leto prineslo neizogibni jjolitični prevrat, po katerem nam bo zasve- tila nova doba tudi v prosvetnem in šol- skem pogledu in bo potreba domačega pod- mladka inteligence postala tem občutnejša. Dne 1. avgusta sem nastopil svojo službo. Ureditev šolskih prostorov je gladko po- tekla, tako da smo šolsko leto pričeli ob normalnem roku sredi meseca septembra. Pravočasno so se vrnili še trije profesorji črnovojniki: Jos. Germ, Ant. Lovše in dr. Milan Šerko. Po tedanjem družbenem običaju sem na- pravil uradne obiske pri uradnih načelni- kih: pri okrajnem glavarju baronu Rech- bachu — bil je to prijazen, na videz skro- men gospod majhne postave, pri predsedni- ku okrožnega sodišča pl. GarzaroUiju — ne spominjam se več njegove osebnosti —, pri mestnem županu Rozmanu (pisal se je Ros- mann), ki mi je zbudil spoštovanje s svojo domačo razumnostjo, in pri mestnem žup- niku proštu dr. Elbertu. Le-ta mi je zaupno povedal, da se je pri deželnem predsedniku grofu Attemsu potegnil za moje imenova- nje, češ da naj dobi gimnazija za ravnate- lja oficirja, ki bi s trdo roko vzpostavil in ohranil na šoli red in disciplino, ki se je bila spričo vojnih razmer zelo zrahljala. S Prof. Fran Suklje 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tem mi je posredno namignil, kaj od mene pričakuje. Pripomnil sem, da mi kvalifika- cija po občasni zaposlitvi ni prav pogodu, vsekakor pa mi je ljubše tako priznanje, kakor če bi za moje imenovanje morali od- ločati politično-strankarski momenti. Naj kar tu pritaknem, kar mi je o tej zadevi pozneje povedal prijatelj dr. Fr. Vončina, ki je ob prevratu prišel v^ Novo mesto kot prvi sreski načelnik — okrajno glavarstvo je bilo odpravljeno. Še v avstrijski dobi je bil zapisnikar na sejah deželnega šolskega sveta. Omenil mi je, da je v razpravi o rav- nateljski službi mojemu imenovanju hudo nasprotoval deželni odbornik dr. Evg. Lam- pe in se vneto zavzemal za svojega kandi- data, pristaša Slovenske ljudske stranke, mojega nekdanjega učenca; vendar njegov predlog ni obveljal. Zlasti se mi je upiralo, da sem v nekdanjem gimnazijskem sošolcu — maturirala sva 1. 1893 — spoznal tako strupenega nasprotnika. Tudi velik politik je včasih lahko majhen človek, če ga ob- vlada strankarska strast. — Kot najvidnej- šega predstavnika novomeške inteligence sem obiskal tudi bivšega deželnega glavar- ja dvornega svetnika pl. Sukljeta v njego- vem gradiču na Kamnu. Sedemdesetletni mož mi je imponiral s svojo mladeniško živahnostjo in bistro razsodnostjo. Prepri- čevalno je napovedal, da mora zmagati an- tanta in z njeno zmago tudi jugoslovanska misel. To preroško napoved je obnovil tudi na povračilnem obisku, kakor imam zapi- sano v svojem dnevniku dne 28. septendira: »Naša zemlja poraja, a ne ve se še, ali bo fant ali punca. Mislim pa, da pride na svet fant. Ime mu bo — Jugoslovan!« Kakor že povedano, se je pouk rodno pri- čel v prečiščenem šolskem poslopju, vendar so vojni dogodki, ki so dali slutiti bližnje razsulo stare Avstrije, odsevali tudi v šol- skem življenju. Težkoče v prehrani in na- bavi raznih potrebščin smo trpko čutili tudi v šoli; učitelji in učenci so vsak po svoje prenašali tegobe tistega časa. Pri pouku ni bilo potrebne zbranosti in ubranosti. Vsi smo čakali neizbežnega prevrata. Pojavila se je epidemična španska influenca, da smo morali po odredbi zdravstvene oblasti sredi oktobra pouk ukiniti. Medtem se je dogodil pričakovani državni prevrat. Na poziv novoustanovljenega Na- rodnega odbora, sestoječega iz članov obeh glavnih političnih strank, so dne 29 oktobra na Glavnem trgu priredili veliko manifesta- cijo, katere se je udeležil korporativno tudi ves učiteljski zbor. To je bil poudarni pri- četek nove politične dobe. Prve dni po razsulu cesarske vojske so se skozi mesto vračali manjši vojaški od- delki in posamezniki na vozovih in konjih, nekateri tudi peš. Marsikdo si je lahko po slepi ceni nabavil raznega vojaškega mate- riala ali si kupil celo konja. Občasno je bilo na cestah živahno vrvenje, nato pa zopet mučna tišina, dokler ni prispela nova skupina razkrojencev. Naravno, da se je tudi v šolski mladini ta preobrat po svoje odražal. Zlasti učenci višjih razredov so se začutili sproščeni disciplinskih predpisov in prvi čas je bilo treba vajeti krepko nateg- niti, da smo jih privedli k pravemu pojmo- \anju nove svobode. Ob prevratnih dneh je bilo treba po- slopja okrasiti z narodnimi trobojnicami. Hišnim po.sestnikom to ni delalo preglavice, saj so jih imeli doma shranjene, v gimna- zijskem inventarju pa je nismo imeli. Za prvo silo sem si pomagal z izposojeno za- stavo. Ko pa sem zvedel, da imajo na višjem šolskem svetu takega blaga italijanske pro- izvodnje v raznih barvah, sem se oglasil pri predsedniku Fr. Vadnjalu, da mi je dal odmeriti blaga za novo zastavo. Kakor da sem zadel dobitek, se mi je zdelo, ko sem blago, povezano v debel zvitek, prinesel v Novo mesto. Dal sem ga prikrojiti in sešiti v kakih 8 metrov dolgo zastavo, ki je nato prvič zaplapolala z visokega pročelja naše šole. Crno-rumeno staro zastavo pa je dobil šolski sluga, ki jo je razrezal v krpe in po- rabil za snaženje šolske oprave. Ko smo dne 5. novembra zopet pričeli s po- ukom, smo uvedli narodni jezik kot učni jezik za vse predmete tudi v višjih razredih razen za nemščino, za katero se je število tedenskih ur znižalo, zato pa se zvišalo za Ob odkritju Trdinove spominske plošče na pobočju Gorjancev dne 5. junija 1921. — Na hodniku: levo raTnatelj Wester, desno prof. Seidl. Pod iploščo stoji reeitatorica Marta Mušič, učenka IV. razr. 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovenščino od dveh oziroma treh ur na tri oziroma štiri ure; nov učni predmet pa je postala srbohrvaščina. Tudi uradni jezik, dotlej nemški, smo čez noč poslovenili: uči- teljske konference slovenske, dopisovanje z višjim šolskim svetom in z drugimi oblastmi slovensko. Za šol. leto 1918/19 je izšlo prvo tiskano slovensko Izvestje. Prvi narodni praznik dne 14. decembra 1918 smo proslavili posebno slovesno. Po zahvalni službi božji v frančiškanski cerkvi se je prvič pela kot narodna himna »Lepa naša domovina«. V lepo okrašeni telovad- nici se je poleg povabljenih gostov in uči- teljskih zborov zbrala šolska mladina z gimnazije in obeh osnovnih šol. Na pestrem sporedu so bile pevske in instrumentalne točke, deklamacije, pozdravni govor ravna- teljev in slavnostni govor prof. dr. Viktorja Tillerja. Tako je gimnazija proslavila pre- stop iz stare v novo zgodovinsko dobo. Ker so iz novega državnega središča, iz Beograda, dospevale uradom odredbe v srbo- hrvatskem jeziku, pisane večidel v cirilici, se je v javnosti pojavila potreba znanja te- ga jezika in tudi živo zanimanje zanj. Na željo Narodnega odbora smo odprli učni tečaj srbohrvaščine. Ker se je bilo priglasilo okoli 100 interesentov, se je poučevalo v dveh oddelkih v zbornici Mestne hiše z upo- rabo Ilešičevih izdaj srbohrvatskih tekstov. Udeleženci so povečini bili uradniki in jav- ni nameščenci. — Po zamisli Narodnega od- bora, ki mu je bil pobudnik in glavni čini-' telj profesor v pok. vladni svetnik Ferdo Seidl, smo v Narodnem domu priredili vrsto aktualnih predavanj. Tako sem imel v za- četku decembra 1918 v prepolni dvorani predavanje »Tri leta med Hrvati in Srbi«. Občinstvu sem v kramljavem govoru pripo- vedoval o svojih dožitkih in vtiskih iz voj- nih let, ko sem bival med Dalmatine! in Hercegovci, kjer sem imel dovolj prilike spoznavati življenje in miselnost domačega naroda. — Za spomin 100-letnice smrti na- šega prvega pesnika smo marca meseca 1919 priredili v gimnazijski telovadnici Vodliiko- vo akademijo s pestrim sporedom. Slavnost- ni govor je imel prof. Dav. Majcen, vrstile 80 se pevske in glasbene točke, deklamacije in dramatsko uprizorjen dvogovor Prešer- nove Nove pisarije. Cisti gmotni dohodek je pripadel gimnazijskemu Podpornemu dru- štvu. V leto 1919 spada tudi ustanovitev realne gimnazije. Novomeška gimnazija, ustanov- ljena od cesarice Marije Terezije 1. 1746, je bila ves čas humanistična, s prostoročnim risanjem v nižjih razredih kot obveznim predmetom. Po prevratu 1918 so se pojavili glasovi, da naj se tudi naša gimnazija pri- lagodi novemu času. Mestni župan Karel Rozman je bil jyovabil prizadete kroge na posvetovalni sestanek, na katerem sein zbo- rovalcem razložil bistvo in ustroj stare kla- sične in nove realne gimnazije. Po živahni razpravi so soglasno sprejeli resolucijo, da naj se z novim šolskim letom gimnazija preosnuje v realno s francoščino kot dru- gim tujim živim jezikom. Nato je tudi uči- teljski zbor na izredni konferenci zadevo temeljito obravnaval ter sprejel predlog,: da naj se postopoma prične s to reformo ter uvede namesto grščine kot nov učni predmet francoščina. Ta predlog je nato odobrila Narodna vlada v Ljubljani z raz- pisom z dne 5. julija 1919. Učenkam, ki so] bile dotlej privatistke, se je dovolilo, da soj smele jM>slej obiskovati šolo kot redne učen-1 ke. Njih število je bilo razmeroma majhno:] konec šol. leta 1918/19 je bilo poleg 2191 učencev 25 učenk, t. j. 11.4 */o, naslednje leto 189 učencev in 24 učenk, t. j. 12.6 */o. Da bi gimnaziji ublažil njen ekskluzivni značaj in nje vrata odprl širši javnosti, sem v zimskih mesecih 1920/21 priredil lite- rarne večere s predavanji o razvoju sloven- skega pesništva od Valentina Vodnika do Otona Zupančiča. Prav 1. 1920 sta bili izšli Župančičevi zbirki Mlada pota in V zarje \idove. K tem predavanjem — šestnajst jih je bilo —, ki so se vršila v fizikalni dvorani, je prihajalo lepo število novomeških ra- zumnikov, moških in ženskih. Njih denarni prispevki so šli v prid Podpornemu društvu naše gimnazije. Za poletni semester 1921 me je bil višji šolski svet odvezal od ravnateljskih poslov in šolskega pouka ter mi odobril dopust z naročilom, da naj pripravim novo izdajo slovenskih čitank za nižje razrede srednjih šol. Sketove čitanke, ki jih je bila pred voj- no izdala Mohorjeva družba v Celovcu, so bile sploh pošle, a tudi nekateri sestavki V njih niso več ustrezali novim razmeram. Zato je bila potreba po novih čitankah nuj- na. Namenil sem se, da zberem gradivo za- nje in pripravim za tisk vse štiri čitanke do začetka novega šolskega leta. Spričo žur- nega dela mi je zbiranje, snovanje in tip- kanje spešno potekalo. Marsikateri dan sem presedel pri delu tudi po deset ur, drugič zopet manj; za oddih pa sem si privoščil kak kolesarski izlet v okolico ali pa sem sedel v čoln in veslaril po Krki. Tako si umsiki delavec ohrani duševno in telesno prožnost. Saj kolesarski in veslaški šport komplementarno zaposlujeta ves trup in 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vse okončine, nato pa še kopel s plavanjem v rečni vodi. Za tako skladno športno kreta- nje nudi prav naše mesto s svojo raznoliko okolico in z mirno Krko dovolj priložnosti. Ker z Mohorjevo družbo po nesrečnem plebiscitu z dne 10. oktobra 1920, ko je večji del slovenske Koroške pripadel k Avstriji, nismo imeli več stika, je prevzela tisk in založbo novih čitank Jugoslovanska knji- garna v Ljubljani (Čitanki za II. in III. razred sta nato izšli že 1. 1921, za I. in IV. razred pa leto nato). Za mojega dopusta je ravnateljske posle spretno in vestno oprav- ljal prof. Mih. Markič, starešina učitelj- skega zbora. Konec meseca maja 1921 me je nemilo presenetila novica, da me je prosvetni mi- nister v Beogradu imenoval za višjega šol- skega nadzornika v Ljubljani. To imenova- nje je brez moje vedtiosti in pristanka iz- posloval tedanji poverjenik za uk in bogo- častje dr. Fr. Skaberne. Dasi bi bil ta po- mik navzgor lahko smatral za nekako pri- znanje svoje dejavnosti, me je vendar ozlo- voljil, ker se mi je s tem razblinila želja, da bi svoje službovanje končal v Novem mestu. Nikakor se nisem mogel sprijazniti z dejstvom, da bom moral zapustiti to biva- lišče, kjer sem si želel ustvariti svoj dru- žinski dom, kjer mi je prijatelj Skalicky, vodja grmske šole, na vrtu zasadil nekaj žlahtnih trt, kjer sem si nameraval posta- viti čebelnjak, in kjer naj bi dočakal svoj pokoj. Vse te idilične načrte mi je prečrtal ta nezaželeni avanzma ter mi življenjsko pot povsem drugam usmeril. Nič me ni mi- kalo v Ljubljano, saj sem se zavedal, da bom v novem položaju bolj uradna oseba, ne več neposredni mentor šolske mladine. Občutno me je zadel ta nasilni poseg v mirni potek mojega življenja, a nisem se smel upirati, zlasti ker sem bil že 1. 1919 odklonil poziv na službovanje v ministrstvu za prosveto v Beogradu, kar se mi je, kakor sem pozneje zvedel, zelo zamerilo, češ da sem človek brez višje stremljivosti. Lahko rečem, da se v tem pogledu niso nič kaj motili; stremljiv sem bil le kot — goro- hodec. Prav tiste dni (v začetku junija) je novo- nieška podružnica SPD po zamisli prof. Ferda Seidla pripravila slovesno odkritje spominske plošče Janezu Trdini kot slavi- telju Gorjancev in Dolenjske sploh ter me povabila za slavnostnega govornika. Dušev- na ubranost mi ni bila takšna, da bi se z vne- mo pripravil na to slovesnost. Bila je ne- delja dne 5. junija, ko sem rano zjutraj sedel k pisalnemu stroju ter si v naglici natipkal osnutek govora. Tam gori na jhj- bočju Gorjancev pri Cimermančiču se je popoldne zbrala množica meščanov in do- mačinov iz bližnje okolice. S hodnika teda- nje orožniške postaje je pozdravne besede spregovoril pobudnik te prireditve prof. Seidl, nato pa sem imel besedo jaz kot slav- nostni govornik. Na hodniku, kake 5 metre visoko nad občinstvom, ki se je v sončni pripeki gnetlo na cesti, sem se počutil ka- kor na prižnici. V spominu mi je spontani učinek besed, ko sem proti koncu govora predočil Trdino, kako prihaja s temnim slamnikom na glavi in z dežnikom v roki po cesti semkaj, v njegovem spremstvu pa div- ji mož in povodni mož, puščavniki Feliks, Dorče in Florče, gosx>odična Cizara in Ko- caneža in še druge osebe iz njegovih Bajk in povesti o Gorjancih.* Takrat so se poslu- šalci kakor lutke obrnili v ono stran, kamor sem z roko kazal. Kajpada so bili razoča- rani v svoji radoglednosti; mene pa je ta retorični učinek bolj zadovoljil kakor plo- skanje po končanem govoru. Saj tak aplavz lahko izraža tudi zadovoljstvo poslušalcev, da jim ni treba govornika še dalje poslu- šati. Nato so slavilci s soglasnim odobrava- njem sprejeli predlog prof. Seidla, da naj najvišji vrh Gorjancev, vrh Sv. Jere, dobi novo ime — Trdinov vrh. Ta predlog so predložili osrednji vladi v odobrenje, kar se je leto nato tudi zgodilo. O velikem šmarnu 1. 1923 je bila na vrhu samem krst- na slava, pri kateri se je zbralo mnogo ljud- stva iz mesta, z dolenjske in belokranjske strani, celo iz Hrvatske, in bradati uniatski svečenik iz hrvatskih Sošic je opravil cer- kveni obred, botrovala pa je Dora Staretova, Učiteljski zbor in osmošolci konee š. 1. 1921. Stoje od leve proti desni, zgor. vrsta: 4 dijaki, prof. Krajec, Južnič, 3 di- jaki; spod. vrsta: 3 dijaki, supl. Modrijan, Kovač, dr. Serko, Napotnik, 3 dijaki; sede: dr. Ažman, Kune, Koštial, Markič, ravnatelj Wester, dr. Tiller, Skerlj, dr. Gorjanec 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hči graščaka na Ruperč vrhu, oblečena v košato narodno nošo. Naj omenim še kaj o našem šolskem po- slovanju. \ učiteljskem zboru je bilo 15 članov. Poleg 8 osnovnih razredov je bila v I. razredu vzporednica. Število učencev se je gibalo okoli 200. Posledica vojnih do- godkov na Krasu in primorskih tleh je bil pojav, da je bilo domala v vsakem razredu nekaj učencev iz družin, ki so od tam pri- bežale na Dolenjsko. Goriški pribežnik je bil tudi novi šolski sluga Ivan Tinta, ki se je izkazal za spretnega hišnika. Shakespea- re bi ne bil mogel izbrati primernejšega priimka, če bi v svojih dramah imel kakega šolskega slugo. Zakaj slugova skrb je bila tudi ta, da je bilo v tintnikih v šolskih klo- peh vedno dovolj črnila, za kar so učenci prispevali t. zv. tintnino. Vedel sem, da kot ravnatelj nisem bil posebno priljubljen, kar pa mi ni delalo sivih las. Nisem maral biti »aurae popularis captatore, ker bi bilo to v kvar stvarnosti uradnega in vzgojnega posla. Budno sem pazil, da je pouk v redu potekal, saj naj bo učitelj učencem zgled resnobe in vestnosti. Od učencev sem zahteval rednost, točnost in vljudno strumnost v ponašanju. Zoprna mi je bila pri mladem človeku mahedrava ohlapnost in malomarnost. Ljubši so mi bili živahni, odrezavi fantje kakor cincavci, prihuljeni mladinci. Nisem imel posluha za tajne ovadbe in zahrbtne pritožbe. Anonim- no pismeno ovadbo proti nekemu profesorju " sem izročil prizadetemu, češ naj se sam po- briga za ovadnika, očitano dejanje, če je očitek upravičen, pa naj opusti. — Na vra- tih ravnateljske pisarne sem imel napis s svarilno devizo: Govori malo — povej dosti — opravi hitro! S tem sem se obvaroval pred nadležnimi obiski, češ da naj se dra- goceni čas ne trati z jalovim govoričenjem. Ne i>omnim, da bi bilo kaj hujših discipli- narnih primerov, čeprav je bilo v prevrat- nih tednih med višjegimnazijci nekaj rogo- bornih dlihov. Ravnal sem se po vodilnem načelu, da naj se srednješolec privadi na disciplino, saj mu bo v poznejših letih Je prav prišla, zlasti v vojaški službi. Cul sem, da so mi prilepili vzdevek Napoleon. Men- da mi ni usojen podoben klavrni konec!. Kdo bi mladini zameril nje prešerno domi- selnost! Sicer pa je to že star dijaški običaj, da pridevajo svojim profesorjem šaljive priimke. Habeant sibi! Naj navedem nekatere dijake, ki so za mojega ravnateljstva obiskovali to gimna- zijo in so pozneje zavzeli in še zavzemajo vidne položaje v naši javnosti. Tako so po- stali profesorji na ljubljanski univerzi: ing. Ivan Klemenčič, gozdarski strokovnjak na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in vete- rinarstvo; ing. Ernest Pehani, strokovnjak za elektrotehniko; dr. phil. et med. Hubert Pehani, biolog na medicinski fakulteti; dr. France Tomšič, profesor za starocerkveno slovenščino, priznan leksikograf, ki je se- stavil kleni Nemško-slovenski slovar, zdaj že v 3. izdaji, in dr. Fran Zwitter, redni pro- fesor za zgodovino novega veka, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umet- nosti. Redni član SAZU je Marjan Kozina, skladatelj Ekvinokcija in Hove gore in avtor duhovite satirične razprave O človekovi de- javnosti. Posebnih zaslug za prospeh svojega rojstnega kraja si je pridobil univ. profesor ing. arch. Marjan Mušič; po njegovih načr- tih so uredili Glavni trg ter ga okrasili s sjiomenikoma Janeza Trtline in Dragotina Ketteja, preuredili Vrata, Kresijo prenovili v študijsko knjižnico, Križatijo pa v Do- lenjski muzej, tako da je po vojnem pu- stošenju hudo prizadeto mesto dobilo nove I>oteze, ne da bi s tem kaj prida utrpel nje- ga starinski značaj. Kot zdravniki so se uveljavili: okidist dr. Ivan Koklič, dr. Lea Pleiweis, dr. Marjan Polenšek, dr. Fran Pungarčič, dr. Bogo Skalicky in psihiater dr. Niko Vončina. — Profesorski poklic so si izbrali: Janko Jarc, sedaj upravnik Dolenjskega muzeja, Marija Kovač, roj. Kozina, svoj čas ravnateljica VI. gimnazije v Ljubljani, in Bogo Teply, sedaj upravnik pokrajinskega muzeja v Mariboru. — V tehnični stroki deluje kot elektrotehnični strokovnjak ing. Fran Straj- nar, v upravni pa Mirko Hočevar, pomočnik sekretarja za splošne gospodarske zadeve pri vladi LRS. Kot biolog in tudi kot knji- ževnik se je uveljavil prerano umrli Vladi- mir Premru. Umetniško navdahnjen slikar in pesnik je bil inž. Zdenko Skalicky, kot novelist in dramatik je žel priznanje zdrav- nik dr. Slavko Grum, zlasti za dramo Do- godek v mestu Gogi. Gotovo je še več tedanjih učencev^ pre- vzelo koristne posle v naši skupnosti, ki jih pa javnosti odmaknjen starec ne more ime- ti v točnem razvidu. Še to naj omenim, kar sem doživel za ita- lijanske okupacije, ko sem v grosupeljski okolici iztikal za živili, ki smo jih v Ljub- ljani hudo pogrešali. Ko sem nekoč na Goričici pri Šentjurju stopil v dotlej mi neznano hišo, me je gospodar Jože Remic takoj prep>oznal kot svojega nekdanjega ravnatelja. In res sem našel njegovo ime 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA natisnjeno med prvošolci v Izvestju za šol. leto 1919/20. Mož, ki me po 20 letih ni izgu- bil iz spomina, je sedaj zgleden gospodar in umen kmetovalec. Lahko rečem, da smemo izrek znanega avstrijskega zgodovinarja Arnolda Luschi- na pl. Ebengreuth, po svojem očetu ribni- škega rojaka slovenskega pokolenja: »Fert Carniola viros«" primeniti tudi novomeški gimnaziji: Tulit Neapolis carniolica viros! Naj bi poslala v svet vrsto vrlih mož tudi v sedanjosti in prihodnosti! Obilen in zanimiv bi bil seznam vseh 2)omembnih mož, ki so na tej gimnaziji delovali kot učitelji in vzgojitelji ali pa jo obiskovali kot učenci v dolgi dobi njenega več kot dvestoletnega obstanka. Gimnazijo, takrat šestrazredno, kot samostanski zavod s pravico javnosti je ustanovila cesarica Marija Terezija 1. 1746, o čemer priča še sedaj ohranjeni latinski napis na kamniti jirekladi nad glavnim vhodom v staro šol- sko poslopje. Le-ta se glasii: AeDes pletati LItterIsqVe prIVILeglo aVgVstIssIMae re- glnae Thereslae eXstrVCtae. Kronograin tega napisa vsebuje letnico MDCCXLVI. Od početka vseskoz do 1.1869/70 je šolo vzdrževal frančiškanski red in so na njej poučevali zgolj redovniki. Zadnji ravnatelj redovnik je bil p. Ladislav Hrovat, znani slovenski jezikoslovec. Ko pa je bila gim- nazija s cesarskim odlokom z dne 30. sep- tembra 1870 podržavljena in preosnovana v popolno višjo realno gimnazijo, so dobili pristop v učiteljski zbor tudi laični profe- sorji. Prvi ravnatelj svetnega stanu je bil dr. Joh. Zindler (1870—1874), naslednik mu je bil Joh. Fischer (1874—1885). Oba sta bila trda Nemca, ker je tedanji centrali- stični nemško-liberalni režim postavljal na vodilna mesta samo osebe nemške narod- nosti. Prvi laični ravnatelj Slovenec je bil Andrej Senekovič (1885—1890). Za njam so se vrstili ravnatelji: dr. Fran Detela (1890 do 1906), Fran Breznik (1906—1918), Jos. Wester (1918—1921), Amat Škerlj (1921 do 1927), Ivan Maselj (1927—1932), Ludvik Ya- jaga (1932—1939 in 1945/46), in Ivan Dole- nec (1959—1945). Od marca 1946 pa ravna- teljuje tovarišica Palmira Kasesnik. Na Vidov dan 1921 mi je učiteljski zbor priredil odhodnico z izletom k Zorku v Družinsko vas pri Beli cerkvi. Dopoldne sem se bil v telovadnici poslovil od učencev vseh razredov, popoldne pa smo se na dvo- vprežnem lojtrniku, ki ga je dal vpreči ko- lega prof. Škerlj, lastnik lepe kmetije v Gotni vasi, odpeljali proti Beli cerkvi vsi člani učiteljskega zbora, samo eden je ostal doma. Na gostilniškem vrtu pri Zorku, tik ob žuboreči mlinščici, smo si privoščili pri- jeten simpozion. V poslovilnem govoru sem se spominjal svojih deških let, ko me je oče po tej cesti prvič peljal v novomeško ljudsko šolo. Takrat še nisem vedel, da kri- je bližnji Yinji vrh, sedaj naperjen z be- limi zidanicami, prazgodovinska grobišča, da je Bela cerkev v njega vznožju ena naj- starejših kranjskih prafara, da so sosednje Šmarješke Toplice zdravilišče raznim be- težnikom — nekdaj so si tam dajali staviti rožiče —, da je Trška gora rodnica dobre vmske kapljice in da so Gorjanci onstran Krke torišče Trdinovih bajk in povesti. Ta- krat sem prvič videl gradova Strugo in Otočec, v katerih se odigrava romantična povest Tavčarjeva. Oče, oskrbnik radeljske graščine me je opozoril na sivi Stari grad in visoko v nebo štrleči Hmeljnik in na v ziiož- ju Trške gore stoječi Bajnof, nekdanjo pri- stavo stiskih belih menihov. Šele v zrelih letih se misleči človek zaveda, koliko zgo- dovinske romantike čemi v tej pokrajini ob Krki, a tudi Krka sama je bila svoj čas na glasu po svojih kapitalnih žlahtnih rakih. Vse to je bilo in — minilo! Take misli so me obhajale ob tem slovesu od krajev, na katere me vežejo spomini iz davne mlado- sti, in ob tej razhodnji od mojih stanov- skih sotrudnikov. Naj se jih spomnim zapovrstjo po nji- hovih učnih strokah. Katehet dr. Ciril Až- man je poučeval tudi italijanščino kot ne- obvezni predmet; svoje študije je bil kon- čal na gregorijanskem vseučilišču v Rimu z doktoratom iz teologije in filozofije. Kla- sični filologi so bili: Rudolf Južnič, ki je pozneje kot profesor na humanistični gim- naziji v Ljubljani spisal več učnih knjig za latinščino in grščino, a tudi za francoski in Grad Otočec ob Krki 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nemški jezik; Anton Lov-še, ki je po pre- vratu 1. 1945 svoje službovanje končal kot ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani; Mihael Markič je v več Izvestjih objavil študije o eksaktni logiki in gramatiki, v Et- nografu na predlog o izenačenju slovanskih črkopisov; Peter Prosen je bil odličen slov- ničar in vnet vzgojitelj, Amat Škerlj pa razgledan poznavalec klasičnega slovstva, ki je v družbi s prof. Sovretom objavil v čednem prevodu izbor Horacovih satir in pisem in od. — Slavisti na zavodu so bili: dr Martin Gorjanec, Ivan Koštial in Martin Majcen. Medtem ko se prvi v tiskani besedi ni oglašal, se je prof. Koštial, po rodu Ceh, a popolnoma poslovenjen, uveljavil kot od- ličen jezikoslovec ter objavil množico filo- loških člankov in etimoloških razlag; znan je tudi kot avtor pravopisne knjižice Slov- niški in slovarski brus knjižne slovenščine. — Prof. Majcen je slovel kot zanosen go- vornik na ljudskih in šolskih slavnostih. Germanist je bil dr. Jakob Kelemina, ki je pozneje prvi zasedel stolico germanistike na ljubljanski univerzi; spisal je dolgo vrsto slovstvenih študij, med temi Bajke in pripo- vedke slovenskega ljudstva in Literarno vedo. Za njegovo življenjsko znanstveno delo mu je ljudska oblast podelila Prešer- novo nagrado. Po njegovem odhodu v Ljub- ljano je na zavodu prevzel pouk nemščine novomeški rojak prof. Janko Krajec, sin zaslužnega tiskarja in založnika. Po pre-^ osnovi zavoda v realno gimnazijo, ko se je uvedla francoščina kot prvi tuji jezik, je nastopil kot prvi učitelj tega jezika suplent Jos. Napotnik, nečak lavantinskega škofa. — Matematiko in fiziko je poučeval prof. Karel Kune, ki se je pozneje v Ljubljani uveljavil kot pisec učnih knjig za aritme- tiko in algebro. — Učitelj prostoročnega risanja, ki je bilo na nižji gimnaziji že od nekdaj obvezen predmet, je bil akademični slikar Jos. Germ, učenec in sodelavec slav- nega češkega slikarja Vaclava Brožika; na dobrem glasu je bil kot krajinar, portretist in žanrski slikar. — Zadnje leto je vstopil v naš zbor kot učitelj zgodovine Josip Ko- vač, govorniško nadarjen predavatelj. — Neobvezno petje je z res veliko vnemo po- učeval Ignac Hladnik. organist v kapitelj- ski cerkvi, priznan skladatelj in spreten dirigent. Sedaj, ko je minilo že 36 let, se mi inako stori ob misli, da so vse te stanovske tova- riše odnesli že k večnemu počitku. Samo trije tedanjih »aktivistov« se še gibljemo in ubadamo kot staroupokojenci, živeči v Ljubljani: prof. dr. Milan Serko, učitelj prirodopisa in matematike, dr. Viktor Til- ler, profesor za zgodovino in zemljepis, in že okoreli pisec teh zveriženih Spominov. OPOMBE i. Govr>r jc ob stoletnici Trdinovega rojstva oibjavil ted- niik ZiS 1930. št. 21. — 2. Gl. Dr. Walt. Schmid, In memo- . mm Arnold Luschio - Ebengreuth. GMD XIII, 95. 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SVATBENI OBIČAJI V OKOLICI BUZETA V PRVI POLOVICI XIX. STOLETJA LJUDMILA PLESNiICAR Med starimi papirji koprskega arhiva se je našel rokopis Iginija Basica (Iginio Bas- sich), pisan leta 1913 v Kopru. Tekst sam je zelo zanimiv; Bassich namreč opisuje svatbene običaje v olkolioi Buzeta, ki so bili še v navadii v njegovi rani miladosti, to je sredi prejšnjega stoletja. Prav gotovo je bil Bassich po rodu Hrvat, če ne Slovenec. SL 1. Zii.ručni prstani Sam se je smatral za ItaJiijana, kajti v sa- mem rokopisu je opaziti fanatično željo j>o isikanju povezave in kontinuitete v običa- jih slovanskega iivlja v okolici Buzeta s starim iromanskim prebivalstvom, ki je bi- lo naseljeno na tem ozeanlju pred prihodoan Slovanov. Kljub vsemu je rokopis zanimiv, ker nam vsaj delno osvetljuje življenje in običaje silovenisikih kmetov na skrajni meji slovenske Istre. Kakor sem že prej omenila, je Basisich podajal opis običajev s svojega gledišča, z gledišča Italijana, ki na vsak način hoče dokazati povezavo slovanskega prebivalstva s starimi romanskimi ostanki. Prav zaradi tega ne bom podala njegove razprave v celoti, temveč se omejila zgolj na opisovanje ljudi, predmetov in svatbe- nega obreda. »Slovani iz okolice Buzeta, ki bivajo ob gornjem toku roke Mirne, govorijo sloven- sko narečje, pomešano is hrvaškim.* O pr- vih srečanjih, o prvih Ijuibezenskih bese- dah, s katerimi se zbližata zaljubljenca, poroča Vesnaver.^ Bliža se čas snubiitve. Nevesta si mrzlično pripravlja balo, največ poz»rnosti pa po- sveča nogavicam-(hlače), znaku nevestinega blagostanja. Ce je nevesta bogata, se ipo- stavi z lepim številom štiridesetih do pet- desetih parov nogavic, šestih srajc, treh spodnjih kril, štirih obel, izmed katerih je ena iz grObe svile in ena iz regadina (moč- no platno modre barve z beMmi progami) in vedno samo z enim parom rjuh. Medtem pride čas snubitve, ko ženin prosi nevestine starše za rokp ižvoljenike. Če je odgovor pritrdilen, pokloni ženin nevesti zlat, lepo izdelan zaročni prstan z rdečim kamnom na\-adno v obliki kače. (Sl. 1) Dvajset dni pred poroko se ženin popelje z vozom, v katerega so vpreženi vsi voli, ki jih pre- more njegova družina, v nevestino hišo po balo, ki je zložena v lepo izrezljano skrinjo. Na daai poroke' se zberejo v ženinovi hiši svatje že zgodaj zjutraj, od koder se v sprevodu napotijo na nevestin dom. Neve- sta jih pričakuje praznično oblečena. Ušesa ji krasita dva ogromna zlata uhana (sl. 2, 3, 4). Na glavo si posadi venec iz umetnega, modro, zeleno, rdeče in belo pobarvanega cvetja. Okrog ramen si ogrne svileno ruto svetlo rumene barve z dolgimi resicami. Okrog pasu pa si zaveže velik svetlomoder predpasnik, čigar trakova sta iz zelene svi- le povezana v bogato pentljo, ki zaključi živo pisani sejem barv. Z muzikantom na čelu se sprevod pomika proti cerkvi. Prva za godbo igre nevesta s pričo. Sprevod zaključi stara ženica — sta- rešinka, ki nese na belem priu nanizane kolače. En kolač je za nevesto, drugi za duhovnika, najmanjši p>a za znance in pri- jatelje, ki čakajo na trgu pred cerkvijo in radovedno sledijo poročnemu obredu. Med- tem igra orkestrina. (Sl. 5.) Ce je komplet- SL 2. Primer uhana, s kaiepim se okrasi nevesta na dan poroke 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO na, ama klarinet, violino in bas. Ce sta že- nin in nevesta revna, se vse skrči samo na violino^ Ko je v ce.rkvi vse pripravljeno, gredo vanjo po dva in dva, kakor so prišli v sprevodu. Na prvo stopnico pred oltarjem poklekneta ženin in nevesta, na vsako straii priče, drugi svatje se razvrstijo v polkrogu. Poročni prLstan prejme samo nevesta. Zani- mivo je, da ženin nikdar ne poklekne na goli kamen. Nevesta mu pokrije stopnico z robom predpasnika, kajti v obratnem pri- meru, kakor pravi pregovor, ne bosta mo- gla spati v isti postelji.^ Po končanem obredu se sprevod zopet zbere. Sedaj je nevesta ob moževi strani. Ustavijo se pri izhodu v atriju cerkve. Začne se naj zanimive jki del oibreda. Ob možnarju z blagoslovljeno vodo stoji stare- šinka in ponuja no\^ci kolač. Nevesta ga pomaika v blagoslovljeno vodo, se z njim pokriža, nato se obrne s hrbtom proti mno- žioi in vrže kolač čez ramo, kot simbol, da vrže s kolačem vse mladostne, neoresne mi- sli. Medtem igra orkester. Množica se med seboj veselo prereka, kdo bo dobil največji kos kolača.* SI. 3. Primer uhana, s kaierim se okrasi nevesta na dan poroke SL 4. PrLmor uhana, s katerim se okrasi nevesta na dan poroke Ob veselih zvokih koračnice se sprevod pomika proti ženinovemu domu. Medtem ko vstopijo svatje v hišo, ostaneta ženin in nevesta zumaj. Na ženinovo trkanje se od znotraj zasliši glas: — Kdo je? — Golobice, ki iščejo zavetja. — Tu ni mesta za vas! Po dolgih prošnjah se vrata odprejo in ženin in nevesta vstopita, držeč se za roke. Tedaj stopi v ospredje ženinova jnati, hiš- na gospodinja. Približa se nevesti am ji než- no ogrne ruto okrog ramen in jo popelje v kuhinjo, kjer jo posadi na klop pri og- njišču. Ce .so v hiši otroci, jih novica boža, fioljubi in vsakemu otroku iposebej podari jabolko, zinak, da bo dobra mati. Hišina matii se ponovno približa nevesti z novo metlo, s katero mora talkoj pomesti kuhinjo. Šele nato jo gospodinja popelje k ognjišču, kjer prevzame častno mesto gosjx)dinje. Začne se pojedina. Casino mesto ima ved- no orkester. Ženin in nevesta se Aisedeta drug nasproti drugemu. Med obeopeljejo na nevestin dom, kjer se svečano zaključi vesela ohcett.« Basičeva razprava ni prišla nikoli v tisk. Vzroki za to niso znani. Čeprav se opaža v njegovem spisu tendenciozna povezava 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA slovansikih običajev s starimi rimiskimi, je skoraj razumljivo, zakaj ni delo nikdar za- gledalo belega dne, ItalMjainiski iredentizem, ki ise v Istri pojavi po letu 1848, se je na vise načine trudil, da bi na kakršen koli način zavrl vsako pisanje o slovanskem prebivalstvu nasploh. Podobna, čeprav obširnejša razprava je bila objavljena v italijanski reviji »L' Istria«. Napisal jo je Giovanni Antonio Fachinetti in ima naslov: »Degli Slavi Istri- ani«. Fachinetti opisuje običaje Hrvatov v okolici Vižinade. Sam je bil po rodu od tam. Nikdar več po tistem ni »LTistria« pri- občila kaj podobnega! ölanek je bil pona- tisnjen leta 1953 v Istrskem zgodovinskem zborniku, ki ga je izdalo Zgodovinsko dru- štvo tedanje Jugoislovanske cone STO. Ce primerjamo obe razpravi, opazimo ne- verjetno podobnost v poteku svatbenega obreda. Basičevim spisom so bile priložene skice prstanov in uhanov ter note za melo- dijo koračnice in valčka, kakor so ostale v spominu samega Basica, kot dokaz o in- dividualni materialni in duhovni kulturi slovanskega prebivalstva Istre. OiPOMBE 1. Buzet in njegova ožja olcioliica spadata pod upravo LR Hrvatske. — 2. Vesnaver: Usi, costumi e credenze del popolo di Portele, Pola. {1901). — 3. Poroka se ne more vršiti na kakršenkoli dan. Najbolj ugodni so dnevi okoli sv. Martina in v predpustu. (Glej: Mitis, Costumanze di matrimonio nell'isola di Cherso. V >Pagine Istriane<, anno Vili, N. 11—12.) — 4. Mitis V svojem delu i(op. e.), objas- njuje to kot simbol pokorščine žene do moža. — 5. Oipomba prev. Ta običaj je še dandanes v navadi na Primorskem, čeprav v nekoliko drugačni obliki. tNamesto kruha meče nevesta ob izhodu iz cerkve sladkarije, tako imenovane konlete. Sl. 5. Koračnica, ki jo igrajo na dan poroke Sl. 6. Melodija valčka, ki ga igrajo pri plesu KUGA NA KRANJSKEM V XVI. STOLETJU MAJDA SMOLE V druidi polovici XYI. stoletja so bile velika iiadioga iza naiše dežele pogoste epidemije kuge, ki jo viri omenjajo kot >Pest, Pestilenz, böse Luft, Contagion ali Sterbleuf«. Epiidemije so se ponavljale skoraj vsakih deset let. L. 1553 je bilo okuženo vse ozemlje med Savo in Sotlo. Epide- mija, fci so jo zanesli iz Hrvatske, kjer sta bili glavni žarišči bolezni v Zagrebu in Samoboru, je zaijela 'tudi nekaj krajev tostran Save. Da bi pre- prečili širjenje bolezni, so deželne oiblasti pod stro'gio kaznijo prepovedale vsake stike z okuže- nimi kraji oib Sotli in s Slavonsko Vojno krajino zlasti Samoborom, Sv. Ano ia Okičem. Vsi ti uikrepi niso dosti zalegli. L. 1554 je bUa kuga razširjena po vsej Kranjski talko, da so morali ustaviti trigovino in zapreti vse ceste proti Italiji. Vsii uradi pa so se uimakoiili iz Ljubljane v Škof- jo Loko K a 24 tednov. Strašna kuga je zajela vso deželo v letili 1565 in 1564. Vse kaže, da je bila posebno prizadeta Ljubljana, ker so se vsi uradi preselili v Skofjo Loko.1 V 70 letih XVI. stoletja se je kuga iz Salz- burga in Beljaka raizširila na Gorenjsiko. Zanesel jo je 1. 1571 prejkone podložnik Katarine Kaci- jamerjeve Jurij Nastran; ta je kljub Sitrogi prepo- vedi potoval v okuženi Beljak ter tam natovoril blago, ki je prišlo iz Salzburga. Največ ljudi je obolelo na Jesenicah, zato so oblasti avgusta 1572 jrepovedale gibanije med Jesenicami, Radovljico, Lranjem in Kamnikom in zagrozile, da bodo krši- tev te prepovedi kaznovale z zaplembo blaga in tovornega konja ter s telesno kaznijo. Ljubljani je tokrat kuga prizanesla, kot izpričuje potrdilo, ki ga je deželini odbor izdal Ijubljainskemu kaste- lanu Ivanu Dienerju 13. jan. 1572, oziroma Mel- 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hiorju Panitaleonu 13. marca istega leta. Pač pa je nekaj let pozneje, 1577, izlbruhnila kuiga okoli Vrhni'ke in na Dolenjsikem zlasti okrog Kosta- njevice, kjer so se štirje podloižniki uprli ukrepom proii kugi. Deželni: stanovi eo zaraidi te epidemije odrekli pomoč Vojni krajini in odklonili sklica- nje deželnega fWKiva, ker bi zbiranje večjega šte- Tila lj!ud;i z raznih podiročij moglo imeti za po- sledico razširjanje epidemije. Ze 1. 1379 je bila 'po Avardijeveni iporočilu Ljubljamia zaprta zaradi kuige, deželni uradi pa sO' se pireselili v Kranj. Čez deset let je kuga prI!zad€Ia Tržič — kjer je med drugim umrl tudi krvni sodnik —, Škofjo Loko in Ljubljano., na Dolenjsikem pa Kr^ko (Ha- mer zu Obergurkh). Najhujša epidemija toge je zadela Kranjsko v 90 letiJi XV.I. stoletja. Februarja se oimeinjajo pri- meri kuige na Reki in v okolici. Maja meseca je zajela kuiga Dolenjsiko, kamor je deželni odbor posial svoje kamiiisairye, ljubljanska meščana Franca Le.bervvursta in Martina Scihöberla, ter svoja usliužbenca Ulrika Klioberga in Mihaela Preiisisa z nalogo, da lugotove, kje se je kuiga že vgnezdilla. Franc Leberwurst je ob sodelovanju Gregorja Taufrerja in Gašperja Libschyga sesta- vil za deželni odbor poročilo, iz katerega je raz- vidno, da je Ihila olkužena skoraj vsa Dolenjska. V vasi Tlake pri Šmarjii je umrlo pet ljudi, drugi pa so se zatekli v .^ozd in si taim jxustavili koče. Komisar je 'odrediil, da morajo voizniki uporab- ljati pot, ki so jo speljali okoli go.ne, vendar se ¦\.Lzniki niso menili iza to odredbo in so voizili skoizi vas. Zato je komisar predlagal deželnemu odboru, naij zapre cesitO', ki vodi skozi vais, z moč- no ogrado in jarkom na zgornjem in spodnjem koncu vasi. V deželsikem sodišču Čusperku je umrlo večje število ljudi v vaseh Dabrepolje, Sieriska vas in Radičin. Silno je divjala kuga okoli Št. Janža, Št. Ruperta, Radeč in Rake, na- dalje v gospostvu Spodnji Mokronog, kjer po zatrjevanju osikrbnika Sdhiratta sploh ni bilo kra- ja, ki hi ne bil okužen. V Smarjeti in v Št. Petru . pri Novem mestu je v nekaj dneh umrlo 300 oseb. Tudi okoli Krškega ui bilo vasi brez kuge. Mnogo ljudi je pomTloi v Goirišiki goni. V Novem mestni^ je umrlo .šest oisieb, toda po- zatrjevanju doktorja, saidarja in lekarnarja jih je jxubrala »ogrska bo- ezen« in ne kiuga, ki je prizanesla tudi Višnji gori, Stični, Treibnjemu iin Veiliki I^iki. Junija je zajela kiuga Ljubljano,^ kjer je naenkrait umxlo 13 oseb. Sedem :hiiš so zaiprli, med njimi tudi de- želno hišo. Uradi so se preselili v Kammik. Kljub prepovedi vsakršnih sitikov med Ljubljamo in Kamnikom se je že v avigustu kuga razširila v Tuhinjsko dolino. Do konca leta se je obolelost še -stopnjevala. iNovembra so morali odgoditi skli- canje deželneiga poziva, decemihra so po'uovno preložili zasedanje deželne:ga zbora, nastopil je zastoj v trgovini in dotekanju davkov. Proti epidemijam so bili tedaj brez moči. Edi- no sredstvo, s katerim so skušali omejiti bolezen, je bilo izoliran je obolelih oseb, okuiženih hiš in ' kra,jev, medtem ko so biili bolniki prejmsceni usodi. Deželne oblasti so takoj, ko se je pojavila ku,ga, prepovedale vsakršno shajanje ljudi bodisi na proščenjiih, plesih, v pivnicah, na preji, svai- bah, krstnih- slavah, strelskih tekmah, pri službi božji itd. Za prekrške teh prepovedi so nalagale denarne in teles.ne kazni iu pretile s kaznijo zem- ljiškim gosjxvskam, ki ne bi upoštevale ukazov dežele. Kljub vsem tem ukrepom pa je le izje- moma usipelo omejiti epidemije, ki so imele za deželo zelo težke gospodarske posledice, kajti omejitve v gibanjiu so bile velika oviira za trgo- vino, zmanjšali so se dohodki na mitnicah, davki so le slabo dotekali. Gospodarske posledice epi- demiij so se navadno čutile več let. Ker so se ep.i- demije od srede XVI. stoletja dalje ponavljale vsako desetletje, moremo smatrati kugo za enega glavnih vzrokov siine revščine na Kranjskem in s tem tudi za vzrok neprestane finančne stiske deželnih stanov. .Ni pa izključeno, da so biila zattrjevanija deželnih .stanov o popolnem pomanj- kanju denairja zaradi kuge nekoliko pretiraina in so se hoteli stano'vi s sv^ojim tarnanjem le otresti novih davčnih bremen, zlasti prispevkov za vzdrževanje Vojne krajine. S prehodom v novo sitoletje Kranjska ni bila .rešena kuge. Epidemije so v XVII. .gto.letju zavze- le celo večji obseg. V stanoviskem arhivu so za to .dobo ohranjeni zelo podrobni in številni po- datki, ki hi) jih bilo zanimivo obdelati v poseb- nem članku. OPOMBE Stanovski arhiv (SA): fase. str. 344—251, 252—259, 362—273, 423—424; fase. 284 str. 778, 803, 906; fase. 286 str. 465, 497, 545—546, 653; fase. 287 str. 1569—1570, 1652, 1655, 1569;fasc. 288 str. 765, 889 , 954—935, 937; fase. a89b str. 881; fase. 290 str. 23, 141, 68), 683; fase. 291 d str. 66, 739—742, 743—746, 991, 1035, 1043—1046, 1.1|17, 1125—1126, 1151—1152, 1425—was, 1701, 1783, 1789, ili793, 1915, ,1921. Stanovski arhiv je last Državnega arhiva LRS v Ljub- ljani. Kotblar Frane: O človeški kugi na Kranjskem, lavestja Muzejskega društva zu Kranjsko, I, 1691, str. 39—55, za XViI. st. .str. 50—51. /. Koblar trdi, da so deželni uradi tega leta ad.šli v Kaimniik .(o. c. str. 50), toda iz poročila lekajrnarja Jakoba de Curtonija (SA fase. 288 str. 937) je razvidno, da jo ta moral leta il'564 spremljati deželne uradnike v Skofjo Loko, kamor so se umaknili zaradi kuge v Ljubljani. — 2. Po Koblarju (o. c. str. 51) je leta 1599 pomorila kuga v Novem mestu 800 oseb, med njimi .149 gospodarjev tako, da je bilo precej hiš popolnoma zapuščenih, po glavnem trgu je rasla travaj >da bi jo lahko kosil.« Ker Kobla.r ne na- vajja nobenih virov, ki bi mogli potrditi ite podatke, ki se prav nič ne skladajo z ugotovitvami deželnih komisarjev, je upravičen dvom glede njihove verodostojnosti. — 5. Kob- lar omenja kugo v Ljubljani leta 1598. Zanesel naj bi jo neki dijak s Koroške, podleglo naj bi ji 350 ljudi. Tudi tega podatka ni) mogoče preveriti in je dvomljiv, zlasti če ga primerjamo z ugotovitvami deželnega odbora glede žrtev kiigc v Ljubljani leta 1599. Kužno znamenje 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZGODOVINSKO BRANJE loan Mohorič, Zgodomna obrti in industrije n Tržiču. Ljubljana 193?. Izdal M&stmi muzej v Tržiču, založila DZIS v Ljubljani, tiskala tiskarna »Tometa Toimšiča« v Ljubljani. Svoji Industrializaciji Mežiške doline je dodal Ivan Mohorič v oktobru 1957 še prvo knjigo Zgodorv'iine obrti im iTidiustrije v Tržiču. Na 379 straneh te tipično lokalnozgodovinske gospodarske monografije je nanizal a\tor vse, kar mu je znanega o obrtnem in industrijskem Tržiču od XIII. stoletja dalje. Zato gre delo zelo v podirobnoistii in vsebuje obilico takili podatkov, ki bodo nedvomno zanimali Tržičane in še koga, ki pa za zgodovinarja-strokovnjaka ne bodO nikdar bistveno važni ali »interesantni«. Vendar ne bi bilo treba misliti samo na Tržičane! Fra\ zato, ker je delo namenjeno velikemu krogu bralcev, je nujno' moralo biti pisano ix>- Ijudno. Moliorič se je tako poglobil v drobno tržiško življenje, da je pozabil gledati razvoj trži- ške obrti iiU lindustrije v neki širši perspektivi, pcszabil se je po\ zpeti na neko višje opazovališče. Zaradi tega izveš, da je videl iiLSinjar Viricene Po- lak v Moskvi takrat in takrat carja Aleksandra 1. in velikega kneza Konstantina (str. 290), da se je jKiročil Viljem Polak s svojo ncčakiTijo (str. 286), ne liizveš pa točneje iu ptegJedneje, kako je s pre- obrazbo cehovskih Ijiidi v manulakturiste (ali tudi v mezdne delavce), dalje ne veš, kako je z vpeljavo električne energije v proIK\<)dnjo, kako je z zamenjavo liesenili vodnih ikoles z jeklenimi turbinami z večjim številom obratov in* s trans- misijami itd. — Res je, da ne smemo zahtevati od krajevno'Zgodoviniskilh sipisov preveliko »znan- stvemost«, toda nekaj je je pa vseeno treba, ker sicer redno pride do tega, da material obvlada jjisca, ne pa pisec materiala. Delo moti tudi .zategadelj, ker ni dovolj pre- gledno in isistematično: ne loči važnega od nevaž- nega. Zato tudii ne vidiš dobro razvoja, pač pa samo »stanje«. ¦Bolje bi se moiglo prikazati prehajanje obra- tov s člana na člana iste rodbine; rodovniki bi toirej mogli imeti večji jKJudarek. Ce je nannreč obrat ostal dolgo časa v rokah iste družine, mo- remo predvidevati tudi večjo' koncenitracijo kapi- tala in zaradi tega nekako monopolno obvladanje določene veje v industriji. Delo je bogato ilustrirano — deloma celo pre- več. Tako je na pr. odvw dragi celoistranskii kliše zgolj platnic knjige cehovskih pravic (str. 43), tudi slike nekaterih cesarskih |3ečato\ in pod- pisov nam nič ne po^vedo (n. pr. str. 41. 45. 65). Taki posnetki delo samo podraže. Končno se močno opazi, da je pisala tlelo roka, ki ne piše prav lepe slovenščine. Vsekakor je delo v nekih pogledih važen do- nesek k naši izgodovini iindustrije: navedimo satno tovarniške žige (str. 70 sl.) in spore zaradi njih, razširjenost iržiških izdelkov po svetu, historiat živosrebrnega rudnika pri Sv. Ani nad Tržičem, pomen imaršala Radeckega v tužinarstvu, prvi kolikor toliko zadovoljivi pregledi o razvoju in- dustrijskih dru/,in Pollakov in Mallyjev (zgodovi'ii industrijskih družin je pri nas sploh zelo malo!), končno ne smemo prezreti borbo tržiških fuži- na rjev s koroškimi. Delo se bo nadaljevalo; čeprav ne vemo, kaj bo popisano v drugi knjigi, smemo pričakovati boljši sistem dela. j. s. Hugo ing. Vhlif, Historiat osuševalnih del na Ljubljanskem Barju (!); 1. knjiga. Ljubljana 1956, 2. knjiga. Ljubljana 1957. Izdala in založila Uprava za \odno gospodarstvo LRS, Publikacija I in Publikacija 2 (Ciklostil). Ing. Uhlif je zbral podatke za osuševanje Ljubljanskega barja v glavnem za čas od XVII. stoletja do danes; težišče je na osuševanju zad- njih iOO let. Na pregleden način je dobro podana v.sa problematika Barja, deloma še več, saj sc piisec zaustavlja tudi pri sanaciji više ležečih kraških polj, čeprav nekatera izmed njih nimajo direktne zveze z osuševanjem južnega dola ljub- ljanske kotline. V zvezi s projektiranimi hidro- centralami obdela tudi vprašanje Planinskega polja. Cerkniškega je^t-ra itd., zanima ga po- membnost barvanja kraških pod'zemskih voda in •pod. Ne manjka tudi entuziastičnih zamisli: po- kritje Ljubljanskega barja s približno 6 om de- belo plastjO' zemlje (str. 79—80). Kljub vsemu mo- remo reči, da je delo prav dober in koristen pri- TOCni'k za študij barjanske problematike. ^ ^ Joseph Hessel 1791—/85?. inventor of the ves- sel screro, forester and economist. Ljubljana 1957. Izdal ill publiciral Tehniški muzej Slovenije. Ti- skala Triglavska tiskairna v Ljubljani. Brošura oblega 66 strani teksta v angleškem jeziku in jo je treba pojmoAati kot nekako jxiro- čilo o tem svetovno znanem češko-slo\enskeni izumitelju. Resslov življenjepis in njegovo gospo- darsko dejavnost je popisal uniiv. prof. dr. Vla- dimir Murko. univ. prof. inž. Albert Struna se je lotil Ressla kot iizumitcdja, univ. prof. inž. Franjo Sevnik pa kot gozdarja. V nekem smislu bi mogli imenovati to delce našega Tehničnega muzeja kot obsežnejši in te- mei ji tejši povzetek monografije o Resslu, ki jo je spisal dr. Vladimir Murko. j Vladimir Murko, Josip Ressel, življenje in delo. Ljubljana 1957. Vodniki Tehniškega muzeja Slovenije, VIII. Izdal in založil Tehniški muzej Slovenije, tisikala tiskarna ČZP »Gorenjski tisk« v Kranju. Kdor je že kdaj pregledoval faiscikle Arhiva dvorne komore na Dunaju za prvo' ipoloviwoi pre- teklega stoletja, za dObo industrializacije Avstri- je, bi za leta okoli 1815 do 1835 naletel na poseb- no serijo fasaiklov z geslom »Erfindunigen« (»Iz- umi«) — dokaz, da je bilo prijavi jenih izumov, patentov, izboljšav, danih privilegijev za uvedlw te ali ene tehnične posebnosti zares toliko, da bi mogli zaradi navedenega množičnega pojava reči, da je tedaj doživljalo staro cesarstvo nekakšno »avstrijsko« tehnično revolucijo. To ni seveda nič nenavadnega, ker jc .šele restavraciiia omogo- čila hitrejšo industrializacijo dežele. V tej teh- nični revoluciji zavzema zelo visoko mesto ge- nialni Jožef Resisel s svojim ladijskim vijakom. Profesor univerze v Ljulbljani. dr. Vladimir Murko, je spisal v .sjiomin na stoletnic« izumitc- Ijeve smrti temeljito in dobro sestavljeno biogra- fijo, ki jo bodo zares s pridom citali ta:ko teh- niki ko't natiionalni ekonomi, gozdarji ali zgodo- vinarji. Moje poročilo nima namena, da bi bilo j»kratek pregled Murkovega dela« ali opoizarja- nje na tiskarske napake. Ne. Ressilov življenje- pis je Zaires dobro sestavljeno in pomembno delo naše biografske literature in bo to ostalo še dolgo 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEiVNO ZGODOVINO vrsto let; še posebne reklame spis torei ne po- tiiebuje. Delno bo služil celo kot učbenik — za- kaj, bomo takoj videli. Tu mi gre za nekaj drugega. Za to, da opozo- rim ob tem na dva naša pomembna gospo- darstvenilka. Do sedaj mnoigim ni; bilo znano, da je bil Resse! tudi nacionalni ekonom-teoretik. Citajoč poglavje »Gospodarski nazori« (sc. Res- slovi) na str. 177—196, se mi je nehote vzbudila 3rimeirijava med gospodarskimi naizori Franca :lakovca-Raigersfelda in Jožefa Ressla, Ne gre samo Za to, da je med njunim rojstvom in smrtjo sikoraj točno sto let razlike in da sla oba — seveda ne slučajno — videla v mornarici važ- no osnovo razvoja in da sta oba vsak po svoje razglabljala o saniranju državnih financ in o zaiposlitvi delavcev, da sta se oiba zanilmala za domači premog in ga pravilno vrednotila itd., itd., gre za nekaj doTiigeiga, na kar .se mi zdi tudi vaižno opozoriti: Rakovec je živel in deloval na začetku našega merkantilizma s prvimi mann- fakturami, deloval je v Trstu, ki je ravno takrat KMtail svobodna iuka, in gradil ladje z jadri, /lessel pa jc živel in deloval v dobi razvijanja kapitalizma iin njegove industrije, deloval v Trstu, ki naij bi vsa.k ča« dobil železniško zvezo z zaledjem in ladje z vijakom. Proučevanje go- spodarskilh nazorov Rakovca in Ressla nam bi moglo dati kdaj v bodočnosti primerjailno študijo, ki ne bo tako brez ipamona. Prav ta primerjalna študija jc tisto, na kar hočem tu v kratkem opozoriti in zaradi česar som zgoraj zapisal, da bo nav^odeno izadnje poglavje Murkovega dela l)ostailo v nekem smislu učbenik. j g Posaoje I. Brežice 1957. Izdal Svet za prosveto in kulturo občine Brežice, tiskala Celjska tisikar- na v Celju. Dolgi vrsti naiših krajevno-zgodovimskih zbor- nikov se je letos ipoleti priključil še zbornik našega Posa v j a. Zbornik je v vsakem pogledu na višini, za kar nam jamčijo imena kot dr. Mil- ko Kos (Brežice v srednjem veku), Vinko Sribar in Peter Petru (Neviodunum), dr. Fran Šijanec (Baročne freske v brežiškem gradu), Fran jo Baš (Iz narodnostnih bojev v Brežiškem Posavju), Stanko Skaler s tremi članki — in drugi. Ce bo imel prvi zvezek tega zlbornika naslednike, ki bodo ositalii najmanj na- isti ravmi, potem želimo tem zvezkom še dolgo življenje. j g Muzejsiko društvo v Tržiču je izdalo te dni dve drobni knjižici, izmed katerih je prva po- svečena naičinu trgovanja v časn epidemije kuge, druga pa preseljevanju i:i streljanju talcev v času narodncxusvöboidilne 'borbe. Dr. Jodp Zontar, Zapara pmfj ku/^i v Kara- viiiikah v letih 1713—1716. Prispevek k zgodoDitvi hlagoonega promet:^, in organizacije irgouine na Slooen-skem d 18. stoletju. Tržič 1957. Knjižnica Mnizej.skega odrobnost trgova- nja v časih vxliranja črne smrti. Brošurico bo moral go-spodarsiki zgodovinar te dobe vsekakor upoštevaiti. Ing. Janko Tišler, Preseljevanje Triičanoo in streljanje talcev na Čegelšah dne S. junija l')42. Tržič 1957. Knjižnica Muzejskega društva v Trži- ču št. 2. — Ta brošurica je precej točna obnovi- tev spomina na žalostni dan težke okupacijske dobe. Obe brošurici sta ponatis priloge »Tržiškega vesfcnika« VI. (1957), št. 11 in št. 18. g Moščanska kronika. 1. Ljuibljana 1957. Izdaja Občinski odbor SZDL Ljubljana-Moste. — Strani 52. Moste kot periferna inidnistrijska občina je pri- čela z letošnjim letom izdajati manjše publika- cije, ki naj bralce seznanijo ne samo s sodobno občinsko problematiko, pač pa tudi z zgodovino industrijskih Obratov, ki delujejo na njenem ozom'lju, ter z zgodovino olbčine od začetkov v prejšnjem stoletju do danes. Ko bo izšlo več šte- vilk, bomo mogli o »Kroniki« spregovoriti kaj ^¦«^č. J. g. Zmmimir Kulundžič, Knjiga o knjiži: 1. torn — Historija pisarna. Drugo iz osnove preradjeno 1 znatno prošireno izdanje. Zaigreb 1957. Strani 868. Po prvi izdaji te knjige, ki je dlzišla 1.1951, se jc avtor ponovno lotil težke naloge, da razum- ljivo prikaže razvoj pisemstva. Obdela vse nači- ne pisanja in vae pomembnejše kulture sveta, od tiste, ki se je razvijala v doJini Evfrata in Ti- grisa, do one, ki je nastala v dolinah Jangtsc- kiainga in Hoanighoa. Časovno zajema pisem- stvo od XIII. stoletja pred našo ero do najno- vejših časov. Zaradi svoje temeljitosti je delo na mnogih mestih več kot samo zgodovina pisem- stva: znane rovaše .proučuje tudi, etnologija, enako je tudi s pisavo z vozli itd. Zaradi teme- ljitosti (šifriranje, stenografija, Morsejevi znaki, note, številke itd.) je delo ceto praiva kulturna zgodovina oziroma točneje, velik pomemben do- nesek zanjo. J g Loški razgledi IV. Škof ja Loka, decembra 1957. Izdalo in. založilo Muzejsko društvo v Škof j i Lo- ki, tiskala tisikarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. 2e dolgo jc znano, da se uvriščajo I_oiški raz- gledi med naše najbolljše krajev^nozgodovinske zbornike. Ta številka Razigledov nas v tem po- trjuje. Veliko vrednost ji daje prispevelk dr. Pavla Blaznika o loškem mestnem obzidju, grajen na osnovi dragocenih ipodatkov domačih in tujih ar- hivov; prav tako naj iše^ posebej opozorimo na nič manj odlično dr. J. Žontarjevo razpravico o enem izmed predstavnikov oziroma tvorcev tako imenovane »akumulacije kapitala«, o Volben- ku Schwarzu, ki je živel na prehodiu XV. ter XVI. stoletja; v gospodarsko zgodovino posega tudi Gašperšič-evo poglavje o sred-njeveških žeb- Ijarjih JoBikega ozemlja. Umetnostnozgodovinske zadeve obravnavata renomirana raziskovalca Fmilijan Cevc in Nace Šumi, geologijo zastoipa Anton Ramovš, etnografijo dr. Vilko Novak in Duišiioa Erzin, zastopana je narodnoosvobodilna borba, literarna zgodovina itd. — Želimo, da bi obdržali Razgledi svojo dosedanjo visoko raven. J. S. Popravek: V Kroniiki V/l, 1957, se mora glasiti prav,ilni podpis k spodnji sliki na str. 15 »Solna polja v dolini Fazan iz leta 1795«. Tiskano in izdano v Ljubljani 1957. Tisk tiskarne >Toneia Tomšiča« v Ljubljani. KEšeje izdelala klišarna pravice« v Ljubljani. Odgovorni urednik Zvone Miiklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Som >Ljudskc 100 TOVARNA ZLATOROG MARIBOR Začetki tovarne Zlatorog segajo v dobo 1887. Takrat je kuhal v primitivnih napravah milo v sredini mesta neki K. Broz. Izdelke je prodajala žena na trgu. V teku časa nahaja- mo Brozovo delavnico v Meljah, kjer je svoj delokrog razširila in se razvila v pomemben industrijski obrat. Ker je ustanovitelj obrata v I. svetovni vojni izginil brez sledu, je neka družba na istem mestu prevzela in ustanovila podjetje »Prva mariborska tovarna mila, prej C. Broz«. V teku let se je tovarna prostorno in efek- tivno dokaj razširila. Dodati moramo, da so podjetni lastniki postavili tudi prvo tovarno gUcerina na Balkanu. Leta 1923 so preime- novali podjetje v »Tvomico Zlatorog, prej C. Broz«. Ta naziv so vzeli po prvem zaščit- nem znaku, ki so ga nosili prvi izdelki mila z vtisneno kozjo glavo. V teku let so začeli poleg drugih proizvodov izdelovati toaletna mila in uvajati proizvodnjo kozmetičnih pred- metov: zobne paste, kolonjske vode in »Solea« kreme. V dobi zasedbe Maribora po Nemcih je lastnik tovarno močno razširil. Toda zaradi njene neposredne bližine žel. mosta so zgradbe in notranje naprave zaradi bombardiranja dokaj trpele. Sluteč bližajoči se polom, je lastnik pravočasno spravil na varno večino obratnih in osnovnih sredstev. Po osvoboditvi je bilo lastnikom zaradi sodelovanja z okupatorjem vse imetje zaple- njeno. Toda kljub žalostni zunanji sliki zgradb in pomanjkanja surovin so delavci takoj 1945 krepko prijeli za delo, da posto- poma vzpostavijo proizvodnjo. V prvem letu svobode je bil učinek majhen. Ze naslednje leto pa je stekla proizvodnja mila in pral- nega praška za široko potrošnjo. Ko je bilo mogoče uvažati surovine: loj, kokos in ete- rična olja, je tovarna v 1. 1947 lahko prevzela obveznosti petletnega plana. V dobi 1947-1953 so zrastla razna skladišča, v novejši dobi pa so zgradili nove objekte režijskih delavnic in garaž. Letos dograjen tovarniški dimnik je simbol uspešnega razvoja vseh novo ustvar- jenih objektov. Vodstvo »Zlatoroga« je imelo pred seboj cilj ne ustvarjati samo obilno, marveč tudi dobro blago. Zlasti so izdelali poleg drugega prvovrstna toaletna mila in povečali število rezov pri pralnih milih. Obrat kozmetičnih predmetov je prešel v izdelovanje kvalitetnih preparatov v smislu zahtev potrošnikov. Tak napredek pa je bil mogoč šele po priključitvi tovarne kemičnih izdelkov, ki je bila vklju- čena v matično podjetje. S tako preorganiza- cijo in apopolnitvijo ima tovarna te-le obrate: milama z glicerinom, pralni prašek, kozme- tika in kemotehnični izdelki. Tovarna ima za dobo 1957-1961 načrt za preureditev notra- njosti objektov in s tem tudi modernizacijo in spopolnitev vseh predmetov v korist upo- rabnika in izdelovalca, kajti pri samouprav- ljanju podjetja po našem vsedržavnem siste- mu ima tovarna vse pogoje za nadaljnji na- predek. Zato bo podjetje »Zlatorog« ne samo vodilna edinica doma, temveč ji je zagotov- ljen primeren položaj v mejah naše sociali- stične Jugoslavije. se priporoča vsem svojim strankam s solidnim in strokovnim delom pri obnovitvi motornih vozil opravlja vse vrste prevozov s sodobnimi tovornimi vozili, izdeluje nove jeklene in lesene karoserije ter opravlja vsa avtometianična, ličar ska in tapetniška dela na vseh vrstah vozit Kolektiv se cenjenim strankam toplo priporoča Naročite se na »KNJIŽNICO KRONIKE« Do sedaj so izšle 3 knjige : /. Dr. M. Kos Srednjeveška Ljubljana 2. L Vrišer Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane 3. Dr. VI. Valenčič Sladkorna industrija v Ljubljani Naroča se pri Opravi Kronike LJUBLJANA, MESTNI TRO 27/111 LJUBLJANSKE OPEKARNE Ljubljana Emonska cesta 4/1 proizvajajo na svojih obratih ,,VIČ" ,,BRBDO" ,.OPEKA" ,,DRAGA" vse vrste zidne, stenske, stropne in strešne opeke Izm/Ye svinčnik in preračunajte, koliko so vredna vaša poslopja, premičnine - vaše premoženje ! Več je vredno, kot ste mislili: Kaj hi bilo, če pride nadenj nesreča? In kaj pomenite vi za svojo družino? Kaj bi izgubila, če izgubi vas? Zato zavarujte svoje življenje in svoje premoženje! Nikar ne pozabite, da vas more zavarovanje obvarovati škode, ki bi jo morda dolgo občutili In obžalovali Čimprej povabite na razgovor našega zastopnika ! Državni zavarovalni j zavod I Direkcija za LR Slovenijo LJUBLJANA ^ MIKLOŠIČEVA 19, tel. 39-121 ! Podružnice: -i Celje, Nova Gorica, \ Radovljica, Videm-Krško,; i Ljubljana, Maribor mesto, i Maribor okolica, Murska Sobota^ Novo mesto, Postojna, 1 Piran, Transport Ljubljana ] Trgovsko in uvozno podjetje Z železnino, tehničnim in gradbenim materialom ......... _ . . Metalka LJUBLJANA Parmova ulica 33 Brzojav: Metallca Ljubljana Poštni predal 202 Uprava; Parmova ulica 33, telefon 30-008 Komerciala; Parmova ulica 33, telefon 30-821 Računovodstvo: Parmova ulica 33, telefon 32-794 Uvozni oddelek: Parmova ulica, telefon 32-077 Nabavno prodajni oddelek in skladišče Titova cesta 33, telefon 32-741, 31-185, 31-715 Skladišče: Vižmarje. telefon 27-15 Bančni račun pri Narodni banki v Ljubljani št. 601-T-57 železnina in kovinski izdelki orodje, kolesa, šivalni stroji gospodinjske potrebščine gradbeni material sanitarni in instalacijski material uvoz