RAZVOJ LEDINSKIH IMEN NA PODROČJU ZATOLMINA Z VISOKOGORSKIMI PLANINAMI HELENA ANA ČUJEC STRES IN ŠPELA STRES Prvič so v celoti popisana ledinska imena v k. o. Zatolmin pri Tolminu in prenesena na orto foto načrt. Predstavljeni so spreminjanje, razumevanje in raba ledinskih imen na različnih katastrskih mapah. S pomočjo ljudskih pripovedi in ljudske etimologije je pojasnjen izvor nekaterih. Ker zaradi drugačnega načina življenja in spreminjanja vrednot ledinska imena izginjajo, je predstavljen poskus njihovega oživljanja in približevanja mlajši generaciji. Ključne besede: ledinska imena, Zatolmin, Tolminska, zemljevid, spreminjanje, oživljanje. For the first time a complete overview of choronyms in the region of village Zatolmin by Tolmin with high-mountain pastures is given. Data is inserted in a digital orto photo image. We demonstrate how choronyms have been changing, understood and used in different cadasters, explain the origin of some by usingfolklore tales and etimo-logy. Due to life style and value changes choronymes are becoming less known and are dissapearing. We introduce an example of reviving their use and make them interesting for younger generations. Keywords: choronyms, Zatolmin, Tolminska, map, change, revival. UVOD Ledinska imena sodijo k zemljepisnim imenom, označujejo imena travnikov, gozdov, senožeti, lazov, poti, njiv, vinogradov, ovinkov, grap itn. [Čop 2002: 93-108]. Navadno se uporabljajo s predlogi, saj so zaradi povezanosti s kmečkimi opravili pogosteje kakor v imenovalniku rabljena v tožilniku in mestniku; tudi to jih loči od drugih zemljepisnih imen. V glavnem so se ledinska imena ohranjala iz roda v rod z ustnim izročilom, saj so bila povezana z življenjem kmečkega človeka in so bila zato stalno živa v njegovi zavesti. Zaradi ustnega prenosa in nenehne uporabe so bila in so ledinska imena bolj kakor druga imena podvržena spreminjanju. Zapisovati so jih začeli v urbarjih, na zemljevidih, pozneje v katastrih, da bi z njimi označili pripadnost zemlje določenemu gospodarju in tako določili višino dajatve gosposki in državi. Zapisovalci, ki so bili v preteklosti največkrat nemško ali italijansko govoreči, so zapisovali po posluhu. Tako je pri zapisovanju ledinskih imen v posameznih obdobjih od začetkov sredi 18.stoletja prihajalo do sprememb. V novejšem času je zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti (v senožetih se ne kosi več, zato se zaraščajo ali spreminjajo v pašnike, zaradi novih virov energije se opušča drvarjenje, zaradi modernizacije hlevov ne grabijo listja) in zmanjševanja števila kmečkega prebivalstva uporaba ledinskih imen vse bolj omejena, sama imena pa izginjajo. traditiones, 37/1, 2008, 169-199 Ledinska imena je treba zapisati in ljudi spodbuditi k njihovi uporabi, da bi ohranili bogastvo ljudskega govora in temu delu ljudskega izročila omogočili, da se razvija tudi v sodobnosti. Ledinska imena so na področju ožje Tolminske že raziskovali in zapisovali Jurij Kunaver [1993: 129-132], Silvo Torkar [2006: 95-106] in Barbara Ivančič Kutin [2006: 135-158], ki jih je vpisala tudi na orto foto posnetek. V pričujočem članku je problematika ledinskih imen obravnavana na področju Zatolmina z visokogorskimi planinami. KRAJ ZATOLMIN Kratek oris časovnega in socialnega razvoja vasi Zatolmin je gručasto naselje, z več zaselki, leži v Srednji Soški dolini, nad dolino reke Tolminke, na gruščnatem južnem vznožju Vodela (1053 m). Južno od njega se vzpenja osamelec Kozlov rob (426 m). V bližini vaškega jedra sta na vzhodu zaselka Loče in Ralne, zaselka Javorca in Zastena pa, danes spremenjena v planini, sta bolj oddaljena. V ledeniški dolini Polog je naselje prav tako opuščeno in spremenjeno v planino. V vasi prevladujejo zidane nadstropne hiše. Na terasastem svetu pod vasjo so njive in travniki. Nedaleč od naselja so znamenita korita Tolminke in Zadlaščice. V Pologu je ena največjih kraških jam pri nas, Pološka jama. Cerkvica sv. Petra v Ralnah je sezidana po zgledu italijanskih renesančnih cerkva. V Javorci pa je lesena cerkvica s. Duha, postavljena v spomin na avstrijske vojake, padle v 1. sv. Vojni. [Orožen Adamič, Perko in Kladnik (ur.) 1995: 432] Vas je že od nekdaj (sl. 1) pomaknjena visoko v breg, da je na južnem robu ostala ravna in rodovitna zemlja za obdelovanje in pridelovanje. Ustno izročilo pripoveduje, da so prve hiše nastajale ob obronkih ravnega sveta in se je vas zaradi staj za živino začela širiti v breg, kjer so svet krčili revnejši kmetje in tam ustvarjali laze in rute, gune, senožeti in pašnike po pobočjih vse do vrha Vodil vrh. Ker so se v preteklosti Slika 1: Pogled na vas Zatolmin po l.svetovni vojni. Dobro vidne so nezaraščene površine v okolici vasi in višje po pobočju Vodil vrha [zbirka foto Črv, Tolmin]. Zatolminci preživljali samo s kmetijstvom, za kar so potrebovali močno voljo in veliko vztrajnosti, so krčili, trebili in rahljali gruščnato strmino vse tja pod Rdeči rob, kjer so nastajale planine, planinski pašniki in senožeti. Na planinah Sleme in Medrje, kamor so junija prignali krave z nižje ležečih pašnikov, so pasli tudi do 160 krav, pridelovali sir tolminec in skuto. Leta 1998 je v Zatolminu živelo 312 ljudi, septembra 2006 pa 375 [Statistični popisi prebivalstva 1998, 2006]. Mnogi med njimi so priseljenci, saj je Zatolmin zaradi sončne lege in bližine mesta Tolmina postal vabljiv, vas pa se tako spreminja v predmestje Tolmina. Danes so v vasi le še tri družine, ki se preživljajo izključno z nižinskim kmetijstvom in pridelujejo sir tolminec. Drugi hodijo na delo v Tolmin, Novo Gorico, Cerkno, Idrijo, številni pa se zaposljujejo tudi v Italiji. Ob redni zaposlitvi se z živinorejo ukvarja še 11 družin, šest jih goji jalovo živino in šest drobnico. Pastirstvo na visokogorskih planinah se je spremenilo v družinske delovne počitnice, s prodajo kakovostnega planinskega sira tolminca pa si družine popravljajo dohodek. Razvoj imena vasi V preteklosti so ledinska imena zapisovali v urbarjih, pozneje v katastrih in na zemljevidih. Da bi ugotovili, kako so se ime kraja, njegova zvočna podoba, pomen in način zapisovanja razvijali skoz čas, smo pregledali stare katastrske mape in zemljevide: jo-žefinski iz let 1763-1787 [Rajšp in Trpin 1997b] in franciscejski [Franciscejski kataster za Primorsko 1811-1869] in poznejše zemljevide [Katastrske karte občine Zatolmin 1871; 1906; Temeljni topografski načrt 1980; Orto foto načrt terena 1998]. Ime vasi Zatolmin je bilo na jožefinskem zemljevidu [Rajšp in Trpin 1997b] konec 18. stoletja zapisano kot Ober Tulmein, D.(orf) Satumin, Satumino oder Ober Tul-main. V franciscejskem katastru za Primorsko iz let 1811-1869 je kraj imenovan (Die Gemeinde in tudi Dorf) Sotto Tolmino. V naslednjem katastru [Katastrske karte občine Zatolmin 1871], narejenem na podlagi franciscejskega katastra, je zapisano ime v italijanskem jeziku Sotto Tolmino, zraven pa še v slovenskem Zatomin. Na katastru iz leta 1906 [Katastrske karte občine Zatolmin 1906] sta samo zapisa Zatomin in Zatomin občina. Pod italijansko zasedbo so kraj spet poimenovali Sotto Tolmino. Po 2. svetovni vojni je na zemljevidih in katastrih, vključno s temeljnim topografskim načrtom iz 1980 in ortofoto načrtom iz leta 1998 kraj poimenovan kot Zatolmin. Prebivalec je Zatolminec, v množini Zatolminci, ženske pa so Zatolminka / Zatolminke. Pridevniška beseda je zatolminski za moški spol, za ženski in srednji spol pa zatolminska/o. Hidronim Tolminka France Bezlaj [1961: 263-264] označuje kot gotovo predslo-vansko. V etimološkem slovarju [Bezlaj 2005: 194] so navedene tri različne možnosti za izvor besede Tolmin: iz keltske besede talu, kar naj bi označevalo tla; da je beseda tolmin izvirno povezana z besedo tolmun oz. da je izvir besede predindoevropski. Tudi tolminska ljudska etimologija ime Tolmin pojasnjuje s tolmun. Ker vas leži za mestom Tolmin, je označena s predlogom za, ki tvori z imenom Tolmin enobesedno poimenovanje Zatolmin. Zgodovinar Simon Rutar je čutil ime Zatolmin še kot predložno zvezo, saj je za mestnik ednine rabil Zatolminom [Rutar 1882: 236]. Ta oblika je med vaščani tudi danes še živa - Zatminam. Danes se v narečju ime vasi sliši Zatmin, saj se tudi Tolmin izgovarja kot Tmin , prebivalec pa je Zatminc/Zatminci za moške, ženske pa so Zatminka/Zatminke, pri-devninška beseda je zatmninsk za moški spol, zatminska za ženski in srednji spol, v množini zatminsk/i. V vasi se govori zatolminščina ali po zatolminsko (pa zatminska), ki je govor tolminskega narečja, to pa spada v rovtarsko narečno skupino. BOJ PROTI IZGINJANJU LEDINSKIH IMEN V omenjenih virih je mogoče slediti tudi zapisom drugih ledinskih imen na področju Zatolmina z visokogorskimi planinami. Oglejmo si nekatere temeljne značilnosti ledin-skih imen, zabeleženih v teh dokumentih. V jožefinskem katastru za področje današnje k. o. Zatolmin najdemo 14 imen. Videti je, da je zapisovalec poznal slovenski jezik, čeprav je nekatere glasove zapisal v nemškemm pravopisu. V franciscejskem katastru za Primorsko 1811-1869 je za k. o. Zatolmin zapisanih 56 imen. Po zapisu lahko sodimo, da je upoštevan italijanski pravopis z jedri besed, ki so slovenske, nemški pa je zapis posamičnih glasov. Na katastrski mapi iz leta 1871, ki ji je bila podlaga franciscejski kataster in jo je izrisal zemljemerec Janez Maček, je okoli 150 imen. Zapisi imen iz let 1811-1869 so nekajkrat prečrtani in zapisani poslovenjeno. Na katastrski mapi iz leta 1906 je zapisanih okrog 200 imen, po zapisu podobnih tistim iz leta 1871. V teh dokumentih se nekatera zapisana imena razlikujejo od današnjih ali jih današnji starejši Zatolminci ne poznajo. Po zapisih imen lahko sklepamo, da so bili do 1871 zapisovalci nemško ali italijansko govoreči uradniki, ki so zapisovali po posluhu in je tako v posamičnih obdobjih prihajalo do različnih zapisov. Tudi način zapisovanja z veliko ali malo začetnico, s predlogi ali brez se je spreminjal. Imena so zapisana z veliko začetnico, tako vsi deli imena (predlog, lastno, občno ime), ali z malo začetnico ali pa gre za dvojnice, tj. zapise z veliko ali malo začetnico. Na najnovejših zemljevidih so imena pisana prav tako nepravilno, neenotno in nedosledno: z verzalkami ali z veliko začetnico in malimi tiskanimi črkami. Na temeljnem topografskem načrtu iz leta 1980 in na orto foto posnetku iz 1998 je na vsakem le okoli 100 imen, med njimi je 70 ledinskih, druga so bodisi naselbinska ali imena vrhov. Opažamo, da se zapisana ledinska imena razlikujejo od dejansko uporabljanih in da število zapisanih ledinskih imen upada. Tako lahko po pregledu dokumentov sklenemo, da so se zapisi in nekatera poimenovanja v preteklosti razlikovali, vendar so imena med ljudmi živela svoje življenje: nekatera so se izgubljala in spreminjala, drugod so nastajala nova. Toda spremenjen način življenja, vse manjša odvisnost od dela na zemlji, spremenjen odnos do gibanja v naravi, saj v visokogorske planine le še redko kdo hodi peš, zožujejo potrebo po poznavanju/prepoznavanju in poimenovanju posamičnih predelov, zato so ledinska imena poznana vse slabše. Temu se je mogoče izogniti na dva načina: z zapisovanjem imen je mogoče ustaviti zaton bogastva ljudskega govora, s spodbujanjem ljudi k uporabi ledinskih imen pa je mogoče ohranjati ljudsko izročilo in mu omogočiti, da se razvija tudi v sodobnem svetu. V interesu za to izročilo sta bila uporabljena oba pristopa. ZBIRANJE IN ZAPISOVANJE LEDINSKIH IMEN V ZATOLMINU Nenačrtno zbiranje ledinskih imen na področju Zatolmina in njegovih visokogorskih planin se je začelo leta 1996 ob terenskem delu za narečni slovar zatolminskega govora. Stalna informatorja sta Vera (r. 1933) in Andrej Kavčič (r. 1929) iz Zatolmina 48/a, ki, razen krajših počitnikovanj drugod po Sloveniji, vse življenje živita in delata v vasi. V letu 2004 smo začeli ledinska imena zapisovati načrtno, v narečni in v poknjiženi obliki, podatke pa smo preverjali pri drugih starejših vaščanih.1 Slika 2: Andrej in Vera Kavčič med pripovedovanjem o ledinskih imenih, Zatolmin [foto: H. Čujec Stres, 2007]. Navedeni so na koncu prispevka. Slika 3: Pogled na vas Zatolmin v 50. letih 20. stoletja. Opazni so obronki gozda, ki se počasi že zajedajo v obdelane površine [zbirka foto Črv, Tolmin]. Slika 4: Pogled na vas Zatolmin danes. Okolica vasi je že precej porasla z gozdom [zbirka foto Črv, Tolmin]. Delitev ledinskih imen glede na način uporabe Poimenovanja predelov z ledinskimi imeni so bila razvrščena po pomenu, kakršnega so imeli za kmetovo življenje posamični predeli. Na tej podlagi so bila ledinska imena razvrščena na: 1. travnike, 2. senožeti, 3. gozdove, 4. srednjegorske pašnike, 5. visokogorske pašnike in senožeti, 6. poti in dele poti, 7. vodne vire, 8. dele vasi. Pri travnikih so upoštevane tudi njive, ki ležijo na travniku in se po njem imenujejo. Čeprav njiv v preteklosti niso posebej poimenovali, bile so zaznamovane z imenom travnika, pa so v preglednici označene, saj jih je v vasi le še 18, pa še te so bolj vrt kot njiva, majhne in zasajene s krompirjem in zelenjavo, drugih poljščin ne gojijo več. Med senožetmi so zemljišča, ki so jih nekoč kosili, da so pridobili zadostne količine krme za zimo. Oddaljena so od pol ure do dveh ur hoda od vasi. Senožeti ne kosijo več, zato se zaraščajo (sl. 2 in 3), mnoge so se zarasle v gozd. Ohranjajo se le tiste, ki niso prestrme in so postale srednjegorski pašniki za jalovo živino. Gozdovi se vrstijo po enaki oddaljenosti kot senožeti, nekoč pa so jih imenovali baški ali partije. K sre-dnjegorskim pašnikom sodijo tudi pašniki v sredogorju (Pretovč, Zavrh, Stena itd.) do višine okrog 1000 m nadmorske višine in so dveh vrst: 1. srednjegorski pašniki za jalovo živino, 2. srednjegorski pašniki za molznice in jalovo živino, na katerih so v preteklosti spomladi in jeseni pasli molzno živino, poleti pa jalovo. Na visokogorskih planinah Sleme in Medije so od junija do konca avgusta pasli molznice (posamični pašni predeli se imenujejo čredinke), na visokogorskih senožetih pa so pripravljali krmo na planini. Večina omenjenih parcel za košnjo je danes opuščenih in so v zaraščanju. Zaradi zmanjšanega števila krav in umetne krme jih ne kosijo Popisani so vodni viri na vsem področju k. o. Zatolmin, ledinska imena posamičnih delov vasi in ledinska imena na domačijah pri Bleku, pri Zastenarju, s senožetmi in gozdovi, ki so od glavnega naselja oddaljeni več kilometrov. Zbranih je bilo 239 ledinskih imen, ki so zapisana v preglednici in vnesena na orto foto posnetek terena [DOF5 1998]. Njihova uporaba, narečni in poknjiženi zapis so urejeni v Prilogi 2.2 2 Orto foto načrt z vpisanimi ledinskimi imeni je dosegljiv pri avtoricah oz. na spletni strani www-f9. ijs.si/~spela/ortofoto.k.o.zatolmin.pdf. zapis zbranega korpusa ledinskih imen Raziskava kaže, da so razen redkih primerov vsa ledinska imena rabljena s predlogi. V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo, če že same niso lastno ime [SP 2001: 13-14]. Ker se ledinska imena v Zatolminu rabijo s predlogi, drugi del pa je navadno občno ime, je to le redko pisano z veliko začetnico, torej le takrat, ko je drugi del besede pogosto rabljen v imenovalniku kot enobesedno ime in ga vaščani čutijo kot lastno. Ta razmejitev ni povsem enostavna, saj se je pokazalo, da starejši vztrajajo pri dvobesednih imenih, mlajši, ker jih redko rabijo, pa pri enobesednih. Pri zapisu ledinskih imen v članku in na digitalnem orto foto načrtu je tako z veliko začetnico pisan prvi del imena, neprve sestavine pa z malo, če jih ljudje čutijo kot občno ime.3 Nekatere jezikovne značilnosti imen v zbranem korpusu GLASOSLOVNE ZNAČILNOSTI a) Nenaglašena izglasna samoglasnika i, e onemita: Na Sten, V Dolin, V Brezc, V repin, Na skal, Na Tmanjk, V ogranjc, ...; b) izglasni u večinoma ne onemi: V Grmuču, V bregu, V potoku, Na zadu, Na Pretovču, ... ; c) zaradi akanja se nepoudarjeni in kratko poudarjeni o izgovarjata kot a: Astrica, V račišču, Padareh, Padkov, ...; d) dolgi o pa je dvoglasnik uo/ua: Po5 'kruo:yam, V 'pua:jl; e) dolgo poudarjeni e se spremeni v dvoglasnik ie/ia: Zastenar/ Za'stie:nar, V bregu/U 'bria:yu, Na greben/Na 'yrie:ban; f) zveneči soglasnik g v izgovoru onemi ali preide v nezveneči h : Pod gradom/Pa5 'yra:5am, Zagrmučem/Zay'9rmu:čam, Polog/'Palax; g) v mestniku mn. se namesto ih ali eh sliši končnica eh ali ah: na V plazih/V 'pla::zax, V krajih/V 'krajax, Na Ločih/Na 'Luo:čax, Na 'ra:bax; h) zveneči nezvočnik g preide v j: V hudi dragi/U 'xu:5 '5ra:i, Na Pologu/ Na pa'luo:i i) izgovor pozna metatezo: V /Na tmanjki/U 'tma:ink/Na 'tma:ink, Ogranjca/ A'yra:inca, V planji/U 'pla:in; j) zveneči zvočnik v prehaja v b: Na griv/Na 'yrib, V planjavah/V pli'na:bax ali še naprej b v u Pli'na:uax; k) v vzglasju se pred samoglasniki i, a, o, u lahko pojavi protetični u: Za voglom/ Za 'ua:ylam, Na Vodilu/Na Ua'5ia:l, Za Vodilom/Za Ua'5ei:ta. 3 Na zemljevidu so zbrana ledinska imena zapisana v poknjiženi obliki, v preglednici pa v narečni in poknjiženi, a ne po abecednem vrstnem redu, pač pa - kot opisano - glede na uporabo in oddaljenost zemljišča od vasi. BESEDOTVORNE IN SKLADENJSKE ZNAČILNOSTI: a) Imena so zaradi pogoste zveze s predlogi največkrat dvobesedna: Na Steni, Za Steno, Na Greben, Na tmanjki, Pod krogom itn. b) Nekatere predložne zveze so postale enobesedne: Zavrh, Zagreben, Podčel, Zavodelje, Podvodelje, kar je čutiti tudi v mestniku: Zarobom, Zavrhom, Podčelom. Predložna zveza z mestnikom se rabi tudi kot poimenovanje: Zarobom, Zavrhom, Za-vodelje. c) Imena se rabijo lahko tudi brez predlogov, toda običajno le, če imajo ob sebi določilo, ki poudarja pripadnost ali izraža razločevanje: naša Repina, Mlakarjeva Stena, Flukcov Zad, ... d) Pri imenih, kot so laz, polje, guna, ogranjca, travnik, ki so zelo pogosta, lahko ob njh zaradi razločevanja stoji pridevniško določilo, ime lastnika: Čažov laz, Bajtovo polje, Gunarjeva guna, Rejcov laz, Škudrovo polje, Gugolova ogranjca itn. e) Novonastala enobesedna imena s predlogi se rabijo tudi z drugimi predlogi in se pregibajo kot enobesedno ime. Tako npr.: Drva so pripeljali ven od Zaroba(5ruua sa parpi'la:l un a5 Za'ruo:ba); Junica se je ubila pod Zavrhom,( j3'ni:ca sa ja ub':la pa5 Za'ua:rxam), ven iz Podkroga (uan s Pa5'kruo:ya). Pomenske značilnosti ledinskih imen v zbranem korpusu V skladu s primerljivo raziskavo [Škofic 2004: 60-73] so bila ledinska imena v zbranem korpusu razvrščena po njihovih pomenskih značilnostih. Ugotovljeno je bilo, da zbrana ledinska imena na področju k. o. Zatolmin kažejo: 1. na geografske značilnosti področja, ki ga poimenujejo, na oblikovanost površja ali obliko parcele: V bregu, Zabric, Na Čelih, Dušce, Drče, U dragi/ U '5ra:i, Na goricah, Na gomilah, Zagomil, Na hribih, Za kukom, V kuku, V krasu, V klinih, Ledine, Lopatnica, Loče, Na Mokricah, V Plinavah, Na pereticah, Podčelom, Zavrhom, V glavi, Na grebenu, ... ; 2. na lego: Guna (križišče dveh poti), V ogranjci, Za voglom, Na Steni, Na laborju, Za kotlom, Zavodelje, Za robom, Na ovinkih, Na opoki, Pod potočno, Pri križu, Pri koritu, Za škrbino, ... ; 3. na namembnost parcele: V lazu, Polje, V polju, Počivalec, Na perilu, Pri kopi, V usrani grapi (težavna grapa, po kateri so spravljali v dolino-gonili drva), Na senožeti, Na močilih, ... ; 4. na rastline: V kasteničju (tam rastejo drobni orehi, ki jim domačini pravijo kastenci), V brezi-ci, Za bukovjem, Pelinovec, V lipniku, Podoreh, V krascah( tam rastejo nizko hrastovo grmičje), V dobju (področje, kjer rastejo hrasti, star.dob= hrast); 5. na živali: V svinjski planini, Telečik, Pod Telečikom, Zgornji in Spodnji jariček, Ovčja polica, ... ; 6. na značilne arhitekturne objekte: Pod gradom, Na kaštelutih, Pod lašto (s kamni tlakovana pot), Pri zadružnem domu, Pred mlekarnico, Pri cerkvi sv. Petra, Na koles (na ravnini na začetku vasi, kjer so lahko obračali kolesa); 7. na barvo: Rdeči rob, Pod belim snegom, Zelena glava; 8. na lastna imena: Na Maklavovici, Za Blarcovim, Abramčeva grapa, izvir pri Zetcovem seniku, ... - Ob lastnih imenih so rabljeni tudi pridevniški prilastki iz lastnih imen, najpogosteje so to hišna imena lastnikov parcel, a se rabijo zgolj za razločevanje med imeni ali za natančnejše določevanje. 9. Nekatera imena imajo več poimenovanj: Za robom/ V štopnji/ Zadasko; V krasu/V krajih; V Lužnici/Za bulo. Opazno je nastajanje novih imen, ki zamenjujejo stara, zlasti v bližini vasi, kjer se spreminja namembnost zemljišča. Namesto starega imena se je Fščenkuk zaradi pozidave preimenoval v Pri Morattiju, po priimku novega lastnika, globel Štrklepce pa zaradi zasutja s smetmi v Smetišče, Na smetišču. V višjih legah, kjer so senožeti prehajale v pašnike ali so bile prodane in so postale del večje parcele, so ohranile ime lastnika (del pašnika, danes na delu planine Na Steni, je bila nekoč senožet v lasti Matajevih, zato se ta predel danes imenuje »v Matajevem«). Za poimenovanje vodnih virov se rabi tudi hišno ime lastnika parcele, kjer je izvir (npr. voda v Čažovem lazu). V splošnem se v primerjavi s starejšimi viri pojavlja tendenca, da izginja poimenovanje z neko drugo značilnostjo in se spreminja v poimenovanje po lastniku parcele. Nadalj-ni razvoj v tej smeri bi bilo potrebno omejiti ali ustaviti, da bi se ohranilo bogastvo ljudskega izročila. Slika 5: Primer postavljene table iz negnojevega lesa na poti Zatolmin-Planina Sleme [foto: H. Čujec Stres, februar 2007]. PRIMER OHRANJANJA LEDINSKIH IMEN Druga možnost, ki lahko prispeva, da se ledinska imena hranijo, je poskus, da bi spodbudili njihovo rabo v praksi in s tem omogočili, da bi se nekatera ledinska imena na področju vasi Zatolmin in visokogorskih planin vrnila ali ohranila v splošni rabi. V letu 2006 se je v vasi porodila želja, da bi zbudili zanimanje pohodnikov za imena posamičnih območij na poti Zatolmin-Planina Sleme, ki je še najbolj obiskovana. Pot vodi med (nekoč poimenovanimi) prej senožetmi, pašniki, zdaj povečini gozdovi. Zato je bilo ob poti Zatolmin, Zavrh, Stena, Zagrmuč, Pretovč, Planina Sleme postavljenih 12 lesenih znakov/tabel, izdelanih iz klanega negnojevega lesa,4 z vdolbenimi in rumeno pobarvanimi imeni posamičnih področij (sl. 5). Znamenja naj bi zbudila zanimanje za imena gozdov, pašnikov, izvirov, planin, hkrati pa bi pohodnikom sporočala, kje na poti so. Slika 6: Tabla ob poti Zatolmin—Sleme, na vidnem mestu, da jo mimoidoči zlahka opazijo [foto: H. Čujec Stres, februar 2007]. Mogoči zapisi ledinskih imen na obcestne table Da bi to dosegli, je mogoče uporabiti več različnih pristopov: - zapisati ledinska imena v knjižnem jeziku, 4 Table je naredil in nanje imena zapisal Peter Lipušček iz Zatolmina. - jih zapisati v narečju, - izbrati nekakšno mešano obliko zapisa. Vsak od teh ima prednosti in pomanjkljivosti. Pri zapisovanju je treba paziti, da se ne izgubi sočno narečno zaznamovanje, hkrati pa mora biti zapis urejen in razumljiv nepoznavalcem zatolminskega govora in fonetičnih zapisov nasploh. Da bi ustrezno ovrednotili vse tri načine, so bili uporabljeni zapisi nekaterih le-dinskih imenih na poti od Zatolmina do planine Sleme: V plazeh, Na rabeh, Sevce, Na mlačeh, V škojlu, Zagače, Greben, Huda draga, Zavrhom, V črtu, Na Steni, Zagrmuč. Uporabljeni so bili knjižni, narečni in mešani zapis. V mešanem zapisu a) so imena pisana s predlogi v mestniku (Kje sem?), saj je takšna raba še vedno zelo živa; b) ohranjena so obrazila eh v mestniku (Na mlačeh, V plazeh, Na rabeh); c) nekatera imena so zapisana v imenovalniku (Sevce, Huda draga, Zagače, Stena, Zagrmuč), saj bi predložna raba spremenila tudi obrazilo (V hud draj, Zagačem in Zagačeh, Zagrmučam in Zagrmučem, Na Steni in Na Sten). Ime Greben pa je v rabi nesklonljivo. d) Ime prelaza Selce je bilo na prejšnih mapah in zemljevidih zapisano različno. Zvočnik l je bil pisan z u (Seutz) in z l (Selce). Zdaj je na tabli ime zapisano z zvočnikom v, saj vaščani menijo, da bi kjub razlagi o nastanku imena, vsi mimoidoči brali Selce z zvočnikom l, česar pa ne želijo. e) Z enakim razlogom je upoštevano akanje le v imenu Na rabeh, saj se je beseda z o, robi, robje, zdela vščanom izumetičena in po njihovem mnenju ne zaznamuje tega, kar jim predstavlja. f) Zapis velikega območja bivših senožeti, zdaj pašnikov in gozdov Zavrhom je enobesedno ime, vendar je zaradi obrazila -om namesto -am zaradi neupoštevanja aka-nja, bilo deležno negodovanja vaščanov. g) Upoštevana je metateza zvočnika j: V škojlu. postavitev ustreznega sistema za zapisovanje ledinskih imen na javnih mestih Da bi se prepričali, kakšno je poznavanje ledinskih imen v Zatolminu in okolici, je bila med prebivalci vasi Zatolmin opravljena anketa. Povprašani so bili o ledinskih imenih v različnih oddaljenosti od Zatolmina: kje se območje, kako ga poimenujejo. Namen ankete je bil tudi ugotoviti, kakšen zapis bi bil potreben, da bi s postavljenimi tablami z ledinskimi imeni spodbudili njihovo uporabo in omogočili njihovo vkoreninjenje v zavest mlajših govorcev. Zanimivo je, kakšno je mnenje ljudi o predlaganih načinih zapisovanja imen in kakšen zapis predlagajo, če se s predlaganimi možnostmi ne strinjajo. Prav tako je pomembno, kako vrednotijo postavljanje znakov z imeni na poti Zatolmin - Planina Sleme. Anketa je bila izvedena med dvema starostnima skupinama prebivalcev Zatolmi-na: 40-80 let in 13-30 let. V vsaki skupini je bilo uspešno opravljenih 20 anket. V starostni skupini 30-80 let: - vsi razen enega poznajo vsa imena, dve parceli sta zaradi pozidave dobili drugo poimenovanje - (Fščenkuk/ Pri Morattiju, Štrklepce/Smetišče), a anketirani uporabljajo obe ime- vsi imena uporabljajo s pravilnimi predlogi; - če primerjamo številčnost zapisanih imen v preteklih obdobjih z novim naborom imen, lahko rečemo, da so se pri starejših ljudeh (40-80 let) imena kar dobro ohranila, saj smo zapisali 239 imen, - končnica eh je v enem primeru prešla v ah (Na rabah, namesto Na rabeh), - tuje jim zveni obrazilo -om v mestniku Zavrhom; - vsi se strinjajo z zapisom zvočnika v namesto zvočnika l v imenu Selce/Sevce, ker menijo, da bi sicer zamenjavali z imenom vasi Selce, ki je v bližini; - predlagajo zapis v narečju, kolikor je mogoče in razumljivo nedomačinu; - strinjajo se z mešanim tipom zapisovanja (narečnega in knjižnega): Na rabeh, Na Steni; - strinjajo se z zapisom imenovalnika namesto predložnega mestnika (Huda draga/U 'xu5 '5ra:i ali Zagače/Za'ya:č9m, Za'ya:č9x); - samo eden (5 % vprašanih) je predlagal popolnoma knjižni zapis; - vsi navdušeno sprejemajo znake z imeni. V starostni skupini 13-30 let: - samo dva vprašana (10 %) poznata vsa imena, nekateri so zanje slišali, ne vedo pa, kaj ime zaznamuje; - končnico eh v mestniku zamenjujejo z ah, ih; - napačno rabijo predloge (V Štrofotaleh/Na Štrafa'ta:lu, Zagrmučem/U Zay9r'mu:ču), Pri Vodil vrhu/ Par Vodil vrhu; - pojavljajo se že knjižna poimenovanja: Vodel, Na Vodelu, Vodil vrh; anketirani se ne zavedajo, da uporabljajo knjižno poimenovanje (npr. govorijo »na Vodil vrhu«, misleč, da je knjižno), čeprav zagovarjajo uporabo narečnih oblik ledinskih imen; - v primeru V hudi dragi pa so predložili kar tri različice (V hudi drag, V huj draj, V hud drag); - 70 % vprašanih želi v besedi Sevce zapis z zvočnikom l (Selce) in ne z zvočnikom v (Sevce); - vsi zagovarjajo dosleden zapis z akanjem (Za'uar:xam in ne Zavrhom ); - namesto množine poznajo ednino (Zagačeh/Za'ya:č9m); - v tvorjenkah s predlogi ne čutijo, da je zveza predložna: v Zagače, v Zavrhu; - vsi vrednotijo postavljanje tabel pozitivno, o zapisu pa sodijo različno; - več kot polovica (60 %) pritrjuje povsem narečnemu zapisu, torej z upoštevanjem akanja, pisanjem dvoglasnikov ia,ie, u0,ua, predlogi pa se jim ne zdijo več nujni. Postavitev tabel z ledinskimi imeni na poti Zatolmin — Sleme Iz analize zbranih podatkov o poznavanju, rabi in zapisu ledinskih imen je bilo ugotovljeno: - da mlajša generacija (13—30 let) šestkrat manj pozna ledinska imena kot starejša (40-80 let); - da ledinska imena mlajša generacija prilagaja jeziku, ki je pod vplivom knjižnega jezika, a se tega skoraj ne zaveda; - da si mlajša generacija želi zapisovanja v narečju, čeprav z drugačnimi predlogi, obrazili, števili; - da željeni zapis ni enoten in se ne vprašajo, ali je to dobro ali slabo in zakaj. Ker ledinska imena niso več v vsakdanji rabi, izginjajo iz zavesti mlajših govorcev. Kljub temu jih ti želijo ohraniti in to čim bolj takšna, kakor so jih uporabljali njhovi očetje in dedi. Postavitev tabel (sl. 7) s ključnimi ledinskimi imeni na poti od vasi Zatolmin do planine Sleme naj bi spodbudila njihovo rabo in z ustreznim zapisom prispevala k uzavestiti ledinskih imen pri ljudeh. Anketa kaže, da je treba ledinska imena dosledno zapisovati na način, ki bo sodobnemu laičnemu govorcu omogočil stik z živim jezikom. Le na ta način bodo lahko imena prešla tudi v naslednje rodove, saj jim glede na strm upad poznavanja pri mlajši generaciji grozi popolna pozaba. Povsem narečni zapis za uporabo na tablah ni primeren, saj fonetični znaki laičnemu govorcu in bralcu otežujejo ali celo onemogočajo stik z zapisanim. Prav tako ni primeren povsem knjižni zapis, saj se z njim zgublja živost narečnega govora. Predlog torej je, da se pri zapisu ledinskih imen na javnih krajih upošteva nekakšna mešana raba narečnega in knjižnega. Slika 7: Tabla na začetku poti Zatolmin-Sleme, v ozadju pogled na Tolminsko kotlino [foto: H. Čujec Stres, februar 2007]. Predlog zapisa, ki se zdi za ta namen najustreznejši, temelji na naslednjih izhodiščih: a) ohraniti živo rabo imen s predlogi, b) ohraniti narečna obrazila na eh, c) kjer so v mestniku dvojna obrazila na eh oz. em ali je narečno obrazilo podvrženo glasovni spremembi, je treba zapisati ime v imenovalniku, d) imena so lahko tudi nesklonljiva, e) akanje velja upoštevati le pri imenih, kjer bi zapis z o v narečju čutili kot nenaraven, izumetničen, f) upoštevati je treba metatezo zvočnika j. Mešani zapis ohranja narečno rabo s predlogi, kjer je le mogoče; s tem se ohranja namen poimenovanja, tj. sporočati, kje sem; ker upošteva narečno rabo končnic v mestniku, ohranja narečni zven besede in njeno živost. Ledinska imena izginjajo in se spreminjajo. Zato je kot zgled ohranjanja in razširjanja obstoječih ledinskih imen zanimiv prav zapis imen na poti Zatolmin—Planina Sleme. Table so bile postavljene leta 2006 in so bile izjemno dobro sprejete tako med domačini vseh starosti kakor obiskovalci iz drugih delov Slovenije in tujine. Kljub neenotnosti zapisov je postavitev znakov z imeni na tej poti zbudila veliko zanimanje, spoštovanje do ljudskega izročila in številna vprašanja o življenju, ki se skriva za imeni. Ker postaja jezik mlajše generacije vse bolj poenoten, pa bo treba zasledovati naraščajoči vpliv knjižnega jezika tudi na rabo ledinskih imen. VIRI Franciscejski kataster za Primorsko: 1811—1869 (baza podatkov na spletnih straneh Arhiva Republike Slovenije). Katastrske karte občine Zatolmin: 1871. Geodetski Tolmin. Katastrske karte občine Zatolmin: 1906. Geodetski Tolmin. Katastrske karte občine Zatolmin: 1910. Geodetski Tolmin. Temeljni topografski načrt (Katastrska občina Zatolmin), merilo 1:5000, izdelan 1980. Geodetski zavod Republike Slovenije, Izpostava Tolmin. Orto foto načrt terena (katastrska občina Zatolmin), merilo 1:5000, izdelan 1998. Geodetski zavod Republike Slovenije, Izpostava Tolmin. Digitalni orto foto načrt terena [DOF], 1998 (katastrska občina Zatolmin), Geodetska uprava Republike Slovenije. Statistični popisi prebivalstva (1998, podatki Matičnega urada, Upravna enota Tolmin). zavod republike Slovenije, Izpostava zavod republike Slovenije, Izpostava zavod republike slovenije, Izpostava Statistični popisi prebivalstva (september 2006, podatki Matičnega urada, Upravna enota Tolmin). LITERATURA Bezlaj, France, 1961 Slovenska vodna imena. II. delM-Ž. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik. 1982 Etimološki slovar slovenskega jezika. Druga knjiga K-O. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 2005 Etimološki slovar slovenskega jezika. Četrta knjiga S-Ž. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Cop, Dušan 2002 Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8 (2): 93-108. Ivančič Kutin, Barbara 2006 Ledinska in hišna imena v vasi Cadrg - del kulturnega izročila. Traditiones 33 (1): 135-158. Kunaver, Jurij 1993 K problematiki zemljepisni imen v dolinah Tolminke in Zadlaščice. V: Lipušček, Radovan (ur.), Dolini Tolminke in Zadlaščice. Alpski mladinski raziskovalni tabori Tolmin 1988-1990. Tolmin, 129-132. Orožen Adamič, Milan, Drago Perko in Drago Kladnik (ur.) 1995 Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 432. Rajšp, Vincenc in Drago Trpin 1997a Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), Opisi, 3. zvezek (Josephinische Landesaufnahme 1763-1787 (1804), für das Gebiet der Republik Slowenien, Landesbeschreibung, 3.Band). 1997b Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), 3. zvezek (Josephinische Landesaufnahme 1763-1787 (1804), für das Gebiet der Republik Slowenien, Karten, 3.Band). Rutar, Simon 1882 Zgodovina Tolminskega. Gorica: Hilarijanska tiskarna, 236. Slovenski pravopis [SP] 2001 Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Snoj, Marko 1997 Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Škofic, Jožica 2004 Zemljepisna lastna imena na Dobravah med dolinama Lipnice in Save. V: Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna imena. Maribor: Dravska tiskarna: 60-73. Torkar, Silvo 2006 Zemljepisna imena v zgornjiBaški dolini. V: Torkar, Silvo in Karla Kofol (ur.), Baški zbornik, Alpski mladinski raziskovalni tabori Podbrdo 1992, 1993, 1995. Tolmin: Tolminski muzej. INFORMATORJI Andrej Kavčič (r. 1929), Zatolmin Vera Kavčič (r. 1933), Zatolmin Anica Klinkon (r. 1940), Zatolmin Ernesta Kragelj (r. 1932), Zatolmin Marija Leban (r. 1926), Zatolmin Tončka Leban (r. 1938), Zatolmin Viktor Lipušček (r. 1933), Zatolmin Janez Perdih (r. 1919), Zatolmin PRILOGE priloga 1: Gradivo ali zakaj se temu tako reče Pri zapisovanju ledinskih imen so se ljudje radi ustavili ob spominih, kaj vse so jim določeni predeli včasih pomenili, kaj so tam počeli, in se spraševali in razlagali, kaj imena pomenijo. V Gradivu so zbrane pripovedi o nekaterih ledinskih imenih z nekaj dodatnimim komen- Štrklepce Štrklepce so bile globel, grapa, po kateri je ob povodnji tekel potok s Tmanjke in tam ustvarjal slapove in jezerca ter se izlival v reko Tolminko. Globel je bila približno 200 m dolga in 20 do 30 m pod travniki Na hribih.V njej sta bila dva visoka balvana, eden večji, drugi manjši. Proti vrhu je globel prehajala v gruščast plaz, pod robom travnika so bile manjše kraške jame, katerih strop je bil posejan z neizrazitimi kapniki. Balvana, potok in ilovnata zemlja so bili prava naravna igralnica zatolminske in tolminske mladeži. Ko so pasli ovce tam okoli, so na manjšem balvanu naredili celo seneno kopo, za katero so seno naželi med gruščem. Tu so lahko neovirano streljali s fračami, gnetli iz ilovice kipce in jih potem žgali v ognju, včasih pekli jabolka in repo, ki so jo nabrali po bližnjih njivah. V jamah s kapniki so imeli oltar, kjer so peli in molili. V jamah so prenočevali tudi cigani, ki so prišli v vas. Otroci so bili navdušeni tudi nad imenom, ki zveni čudno skrivnostno, pa tudi drugod niso našli podobnega, saj so tak svet v okolici poimenovali kar grapa. Od kod ime, ljudje ne vedo, v preteklosti ni bila znana nobena pripoved o tej zanimivi grapi. V katastru je globel označena, ni pa imenovana. Ko so pod Kozlovim robom (Gradom) v drugi polovici 20. stol. odkrili pokopališče žarnih grobišč, nedaleč od Štrklepc, so se porodile pripovedi. Na levem bregu globeli se dviga velik travnik Podkev, Krog, podkvaste oblike, s kupo-lastim gričkom, kjer naj bi bila nekoč utrdba. Iz utrdbe Na krogu naj bi čez potok Tmanjko v Štrklepcih vodila pot pokopa do pokopališča žarnih grobišč (Haronov brod). Pred nekaj leti so kjub protestu krajanov globel začeli zasipavati s smetmi in tako je danes tu urejeno smetišče. O lepotah globeli pa ni več sledu. Še ime Strklepce izginja, saj ga mlajši kraju rečejo Na smetišču. Etimoloških slovarji [Snoj 1997: 648; Bezlaj 2005: 192] pomagajo ime Strklepce razložili z glagolom štrkleti, ki naj bi se razvil iz ide. baze*(s)terk-biti trd, tog, otrdeti. Prvotni pomen je torej bosti, biti trd, stati pokonci. Drugi del besede Hlebce pa Bezlaj razlaga kot globel, brezno. Poenostavljeno, globel naj bi poimenovali po značilnostih zunanje podobe: globel, v kateri skali štrlita visoko pod rob. Fščenkuk Gmajna Fščenkuk je rahlo vzdignjen kos zemlje ob vznožju Kozlovega roba pred vasjo Zatolmin. Do srede sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila gmajna last vaške skupnosti Zatolmin. Danes je ta svet pozidan, le težko bi prepoznali vedno zeleno gmajno, kjer so pod smrekami ob prihodu v vas taborili cigani, in potoček ob cesti, ki je vedno vrel in še v najhujši vročini ni presahnil. Tudi tu so otroci revnejših vaščanov pasli ovce in vrteli mlinčke. Vsako pomlad v začetku maja so kmetje iz vasi Zatolmin gnali pod večer, preden so naslednji dan svojo kravjo čredo peljali v srednjegorske pašnike, na Fščenkuk, da se je po dolgi zimi razgibala in se privadila na pašo ter na velik zvonec svoje kravje vodnice. Zdelo se je, da je žival čutila prazničnost trenutka, začetek pomladi, saj se je v vas, pol kilometra daleč , vračala skoraj slovesno mirno. Zapisovalec je že 1871 na katastrski mapi poimenoval gmajno Na ovčim kuku, a se tega imena noben domačin ne spominja. Najbrž so gmajno poimenovali po dejavnosti, torej, da je to kraj, kjer se pasejo ovce. Na kaštelutih Na kaštelutih je gričevnat svet, ki ga niso poimenovali z besedo kuk, kucelj kot druge podobne travnate površine. V Slovenskem krajevnem leksikonu je nekaj podobnih imen za kraje, kot so Kastelec, Kaštel, Kaštelir. V vseh katastrskih mapah od leta 1871 je področje poimenovano Škatelute, za kar domačini trdijo, da je napačno. Po mnenju krajanov naj bi na travniku Krog , blizu Kaštelut stala utrdba, na Kaštelutih pa tri cerkvice. France Bezlaj [1982: 22] pojasnjuje besedo kastel z utrdba, grad, pri Slovanih se kastel rabi za cerkev, svetišče. Zatolminci pravijo, da je ime nastalo iz pomanjševalnice castelleti, gradiči, ali cerkvice, na kar kaže tudi množinska oblika imena. V tmajnki V tmanjki, U 'tma:jnk zaznamuje izvir vode tmanjkarica, 'tma:jnkarca in travnato površino nad njim. Voda izvira v majhni globeli, ki ji bregova nad njo delata senco. Po mnenju vaščanov je voda zdravilna, še zlasti proti glavobolu. Imena voda Temenica, Temnik, poljsko Tymienica, Tymianka v slovanskih jezikih označujejo izvir, mogoče pa ime kaže na pridevnik temen, ki označuje barvo vode ali tal. Zdravilna voda Pod skalo v Laška seč Mladega pastirja je zelo bolelo grlo. Pa je rekel Ivanjč: »Povedal ti bom za eno reč, da ti bo bolečina odgejnela, ponehala. Ti, zjutraj ko vstanemo, boš šel naravnost tja Pod skalo k mrzlemu studencu, boš popil dva, tri požirke.« »Samo potem me bo grlo še bolj bolelo.« »Ubogaj me in naredi tako. Ne, prvi dan še ne bo, trikrat boš šel, boš videl, da boš zdrav.« In pastir je šel enkrat, dvakrat in dejal: »Danes sem malo boljši.« »Še danes boš šel, še jutri boš šel.« In res je šel. In pri moj duš, res je bil boljši, nič več mu ni bilo. To je zdravilna voda Pod skalo. Zagače Z ledinskim imenom Zagače so zaznamovali zelo strm gozd, pašnik, senožet, saj so tam morali kositi ali sekati drva z derezami. Po ljudski pripovedi so si morali, če so hoteli stati pokonci in kositi, palico zagatiti v hlačnice, da so bili prav zagačeni, in so lahko le počasi hodili, (sa sa ya'ti:l). V zatolmiskem govoru pomeni zagatiti /zaya'ti:t zatlačiti, zatakniti, počasi in težko hoditi. Zato ker se tam težko hodi ali karkoli dela, je to zagačen svet ali Zagače. Huda draga Huda draga je gozd, grapa, ki zelo stmo pada od poti proti Planini Sleme do reke Tolminke. Ljudje pravijo, da je tod hudo (težko) sekati (delati) drva, zato so drva tudi draga. V črtu Ledinsko ime V črtu je med ledinskimi imeni v Zatolminu pogosto in zaznamuje strm svet, ki je bil prej senožet, zdaj pa je že gozd. Po ljudski pripovedi je tu tako strmo, da je dekle, ki je uspelo od spodaj navzgor pograbiti za devet kopa (kop), dobilo dobrega moža. To pa se je zgodilo zelo redko, zato so tak svet dekleta črtila, sovražila. Ker pa ime zaznamuje senožeti, lahko rečemo, da je nastalo iz dejavnosti, ki je bila potrebna, da so svet izkrčili tako, da so ga črtili, krčili, trebili. Vodil Vodil, Vodel, Vodil vrh, 'Ua5u je kopast hrib, visok 1353 m, ki se dviga nad vasjo. Ker je voda v zatolminščini 'ua5a, tudi ime izpeljujejo iz voda. V šali pravijo, da je: 'Ua5u je 'puxan 'ua5a, ča'prou uan ž 'naya par'te:čaja sa'mua: Štrafa'ta:la, pa ša tala la ab paua:5ni."(Vodil je poln vode, čeprav iz njega pritečejo samo Štrofotala, in še ta samo ob povodnji.). Voda mrzlica Voda Mrzlica, pod Planino Pretovč, je ime dobila po tem, da je dolgo ostala mrzla. Poleti, v času košnje, so vodarji (nosači vode za pitje) z lesenimi lempami hodili k Mrzlici čez hrib, tudi dve uri daleč, in to tudi dvakrat na dan, saj voda Na Vodicah ni veljala za dobro. Imenovali so jo 'ua:mparca, povzročala je napenjanje in želodčne težave, voda iz Mrzlice pa je zdravilna. Flančenki Nad strugo reke Tolminke v Koritih so bili včasih 'fla:nč9nki, gredice, kjer je vsaka hiša imela svoj prostor, da je zgodaj spomladi gojila sadike zelja. Po ljudskem mnenju mora zelje, bar'žuo:ta, slišati vodo, da hitro in dobro zraste. Tu je več izvirov, kjer so postavili lesene žlebove, da so točili vodo za zalivanje. Vodo so imenovali U st9'5je:ncax, V studencih. Na peril Na peril je ime travnika ob potoku, kamor so dekleta nosila splakovat perilo. Vsaka perica je imela svoj kamen, kjer je kleče prala. Če jih je bilo več, so se razporedile daleč narazen, saj niso marale, da drugi teče umazana voda. Ko je bilo lepo vreme, so kar ob potoku razgrnile sproti oprano, da se je vsaj malo osušilo, saj je bilo treba mokro perilo v škafu na glavi nesti v vas po poti navzgor. Sevce Prelaz Sevce/Selce ('Souca) je prehod s prisojne na osojno stran JV dela Vodil vrha. V preteklosti so bile tu senožeti, danes je gozd. Tudi v bližini prelaza so bile senožeti, ki so jih imenovali Selivec, Se'li:uc. Obe imeni, Sevce in Selivec, spominjata na besedo selo. Domačini pripovedujejo, da je bil to prostor, kamor so se pred prihajajočimi Slovani zatekli staroselci in si tu ustvarili svoje selišče. Tudi jaga baba, divja žena, ki je Zatolmince naučila delati sir, siriti, naj bi živela tu. Spomladi pa je kričala: »'Uai, uai 5arya'bi:ta, 5a 'buo: '5abra 'zua:ita!« (Vij, vij drobovito, da bo dobro zvita.). priloga 2: preglednica zapisanih ledinskih imen Narečni zapis ledinskega imena Poknjiženi zapis ledinskega imena Opombe Travniki 1 Za'bric Zabric 2 U 'brjs:Yu V bregu 3 Na 'Čie:lix Na Čelih travnik, njiva 4 '5u:šce Dušce travnik, njiva 5 '5sr:č9 Drče pašnik 6 U '5ra:i V dragi travnik, njiva 7 Fšč9n'ksk Fščenkuk prej gmajna, zdaj zazidano Narečni zapis ledinskega imena Poknjiženi zapis ledinskega imena Opombe 8 'yu:na Guna travnik, njiva 9 PaS 'yra:5am Pod gradom travnik, njiva 10 Na ya'ri:cax Na goricah travnik, njiva 11 Na ya'mi:lax Na gomilah 12 Na 'yrib Na grivi 13 Na 'xri:bax Na hribih 14 Za 'ku:kam Za kukom 15 U 'kuku V kuku 16 U kasts'ni:čju V kosteničju 17 Na 'kruo:yu Na krogu travnik, njiva 18 PaS 'kruo:yam Pod krogom 19 Na kašte'lu:tax Na kaštelutih 20 U 'kra:su V krasu 21 U kaps'zni:ku V kapezniku 22 U 'la:zu V lazu 23 Na 'la:baiju Na laborju 24 Ls'5i:n9 Ledine travnik, njiva 25 La'pa:tanca Lopatnica travnik, njiva 26 Na 'Luo:čax Na Ločih travnik, njiva 27 A'yra:inca Ogranjca 28 U 'pus:il V polju travnik, njiva 29 Na pa'ri:l Na peril 30 U pa'tuo:ku V potoku 31 U pli'na:uax V planjavah 32 Na psrs'ti:cax Na pereticah 33 Pači'ua:uc Počivalec ograjen vrt 34 'PaSku Podkev 35 Na pre'si:l Na presil 36 Na 'pria:lax Na prelogu 37 Na pa'luo:i Na pologu 38 Ra'či:šče Ročišče 39 U 'ru:tu V rutu 40 'Ra:lna Ralne travnik, njiva 41 Ra'xo:unca Rahovnce 42 Par sv. 'Petru Pri sv. Petru 43 U 'tra:unku V travniku travnik, njiva 44 Na 'tra:unku Na travniku 45 Na 'tma:ink Na tmanjki travnik, njiva 46 Za'kra:sja Zakrasje 47 U 'za:klu V zaklu travnik, njiva 48 Na 'za:Su Na zadu travnik, njiva 49 Na 'zla:unc Na zlavnici travnik, njiva 50 Zaya'mi:l Zagomil travnik, njiva 51 'Laz Laz 52 U 'kli:nax/U 'pua:jl V klinih/V polju Narečni zapis ledinskega imena Poknjiženi zapis ledinskega imena Opombe 53 'Pa:ištua Pajštvo Senožeti 54 Skaci'Sou Skočidol v zaraščanju, gozd 55 Za'ya:čs Zagače gozd 56 Na 'Stis:n Na Steni gozd 57 U 'čsrtu V črtu gozd 58 Na 'yrie:bsn Na greben gozd 59 Za'yrie:bsn Zagreben gozd 60 Pa'Sarsx Podoreh pašnik za jalovo živino 61 Pači'ua:la Počivalo gozd 62 'Za:slap Zaslap pašnik gozd 63 Na 'usr:xu Na vrhu pašnik, gozd 64 Za'usr:xam Zavrhom pašnik 65 'ya:čs Gače pašnik 66 U 'yla:b V glavi gozd 67 Na ran'či:cax Na rončicah gozd 68 Zaua'Se:ils Zavodelje pašnik 69 U Ua'Sjs:l V Vodelu pašnik 70 U 'Suo:bju V dobju gozd 71 Na sts'nic Na stenici gozd 72 'Kra:tčs Kratče gozd 73 Na ua'Si:cax Na vodicah gozd 74 Sa'li:na ('Xris:ncaua) Dolina (Hrencova) v zaraščanju 75 U 'bris:zc V brezici v zaraščanju 76 Zapla'ti:ščs Zaplatišče v zaraščanju 77 U 'kra:scax V krascah v zaraščanju 78 Na 'ska:l Na skali v zaraščanju 79 Rs'pi:na Repina v zaraščanju 80 'Utrs Utre v zaraščanju 81 'Ru:pa Rupa 82 'Pla:jns Planja v zaraščanju 83 U 'ka:mnsm 'bsrS V kamnem brdu v zaraščanju 84 U ylaba'či:n V globočini v zaraščanju Gozdovi 85 Na ss'li:uc Na selivcu 86 PaS ss'li:uc Pod selivcem 87 PaS a'tri:čsm Pod atričem 88 PaSua'Se:ils Podvodelje 89 Na 'špa:nsx Na španih 90 Na 'ku:clu Na kuclu 91 U 'utrsx V utrih 92 PaS 'utsrmi Pod utrmi 93 U yla'bacsm V globokem 94 PaS'čje:l Podčelom 95 'Usrx 'Čje:l Vrh Cel Narečni zapis ledinskega imena Poknjiženi zapis ledinskega imena Opombe 96 A'sria:5k Osredek 97 Na 'rabax Na robeh 98 U 5aba'ne:jax V debenejah 99 Pa5 'Seu:cam Pod Sevcem 100 Pa5 'bou:tam Pod bovtom 101 Na ta 5a'le:inax 'Seu:cax Na dolenjih Sevcih 102 Na 'mla:čax Na mlačih 103 U 'škuo:ilu V školju 104 U 'xu5 '5ra:i V hudi dragi 105 Pa5 'Stia:na Pod Steno 106 Par 'špi:kast 'ska:l Pri špikasti skali 107 Na Ma'kla:uabc Na Maklavovici 108 Pa5 Skači'5alam Pod Skočidolom 109 U 'lja:ščax V leščah 110 U 'kra:su/ u 'kra:jax V krasu/V krajih 111 Za'ruo:bam, U 'štapni, Za'5:aska Zarobom, V štopni, Zadasko 112 Na a'ui:nčax Na ovinkih 113 Ma'kri:ca Mokrice 114 Par ka'ri:tu Pri koritu 115 U 'la:zax V lazih 116 Na sta'ni:c Na stenici 117 'Zluom:mlanca Zlomljenica 118 U 'za:lax V zalih 119 Na 'yrie:ban Na greben 120 Za'yrie:banam Zagrebenom 121 U 'xu5 '5ra:i V hudi dragi 122 Na 'a:ufcuyu Na aufcugu 123 Par 'križu Pri križu 124 U u'sra:n 'yra:p V usrani grapi 125 U 'fa:rskam V farskem 126 yla'buo:čna Globočina 127 Pa5 'Stia:na Pod Steno 128 Na 'yri:ču Na griču Srednjegorski pašniki 1. za jalovo živino 129 'Čarča črče 130 '5ua:ia 'Čarča Dolge črče 131 Pa5 'bia:lam 'ruo:bam Pod belim robom v zaraščanju 132 Na 'ylauax Na glavah v zaraščanju 133 Na za'len 'yla:b Na zeleni glavi v zaraščanju 2. za molznice in jalovo živino 134 Za'yarmč Zagrmuč/Zagrmučem 135 Pla'ni:na 'Ža:ya Planina Žaga 136 Pla'ni:na 'Prie:touč Planina Pretovč Narečni zapis ledinskega imena Poknjiženi zapis ledinskega imena Opombe 137 Na 'Stia:n Na Steni 138 Na 'škuo:jlu Na školju 139 U yar'mu:ču V Grmuču čredinka Zagrmučem 140 Na ran'či:cax Na rončicah čredinka Na Pretovču 141 'La:ška 'sja:č Laška seč Visokogorski pašniki in senožeti 1.Planina Medrje - čredinke 142 Za ka'pi:tnam 'bar:Sam Za kopitnim brdom 143 'Sua:pat Sopot 144 5a'li:na Dolina v zaraščanju 145 U 'ka:mnu V kamenju v zaraščanju 146 Ka'mua:lca Komolca 147 Pr'ia:touč Pretovč 148 Za 'bla:rcabam Za Blarcovim 149 'Paluo:ja Poloje 2.Planina Medrje - parcele za košnjo, opuščene, v zaraščanju 150 U 'kla:ncu V klancu 151 PaS 'Če:lam Pod Čelom 152 Na a'puo:k Na opoki 153 PaS 'pla:ina Pod planjo 154 Na 'pla:in Na planji 155 Za 'pla:ina Za planjo 156 PaS 'bsačam 'ua:rxam Pod visokim vrhom 157 Sa'bie:la 'brSa Debelo brdo 158 U 'žlia:bu V žlebu 159 Na 'ruo:bu Na robu 3. Planina Sleme - čredinke 160 Par 'Čelu Pri Čelu 161 U žla'bi:čax V žlebičih opuščena 162 Par 'skalax Pri skalah 163 U 'sbi:nsk Sa'li:n V svinjski dolini 164 PaS 'la:šta Pod lašto 165 U Star'mua:lax V Strmolah 166 U 'klincu V klincu opuščena 167 Par far'na:ž Pri frnaži opuščena 168 Na 'barS Na brdi opuščena 169 U Sta'Suo:rju V Stodorju opuščena 170 U 'Lu:žanc/Za 'bula V Lužnici/Za bulo opuščena 171 Na sna'žie:t Na senožeti opuščena 172 PaS pa'tua:čna Pod potočno 173 Za škar'bi:na Za škrbino opuščena 174 Za'yuo:šča Zagošče 175 Na ma'čilax Na močilih 176 U sta'ni:c V stenici 177 U Sa'li:n V dolini opuščena Narečni zapis ledinskega imena Poknjiženi zapis ledinskega imena Opombe 178 U 'yriuax V grivah opuščena 179 U 'čartu V črtu opuščena 180 Pa 'uarxu 'tja Po vrhu tja 181 A'stri:ca Ostrica 4.Planina Sleme - parcele za košnjo, opuščene, v zaraščanju 182 Za 'pla:ins Za planjo 183 Ps'li:nouc Pelinovec 184 Sa'le:in ja:ričk Dolenji jaričk 185 ya're:in ja:ričk Gorenji jaričk 186 PaS Ar'Se:ičsm 'ruo:bčsm Pod Rdečim robčem 187 'Srie:Ssn 'usrx Srednji vrh 188 U 'sta:zsx V stazeh 189 Za 'bu:kaulsm Za bukovjem 190 U 'brie:šsnc V brešnici 191 U 'j9:s9nku V jesenku 192 U 'H:psnku V lipniku 193 Na 'kap Na kopi 194 NaS 'snis:yam Nad snegom 195 Čsr'nie:la Crnela 196 'A:učje pa'li:ca Ovčje police Vodni izviri 197 U A'rie:Sabsm Za'us:rxam V Aredovem Zavrhom 198 Na 'la:barju Na laborju zdravilna voda 199 'uaSa 'ya:špsrca u 'Ra:lnax voda Gašperca v Ralnah 200 Sapat'ni:ca Sopotnica 201 U pa'tuo:ksx V potokih hudournik 202 U 'Tma:jnk V Tmanjki zdravilna 203 U pa'tuo:ku V potoku potok 204 'Msr:zslca Mrzlica zdravilna voda 205 U sts'5ie:nc9x V studencih 206 'Ča:žaua 'uaSa Cažova voda 207 PaS 'Žie:fčsb3m ss'ni:kam Pod Žefčevim senikom 208 U 'muo:kalcax V mokalcah 209 Na 'Stisn Na Steni 210 Na 'mla:čsx Na mlačih 211 U 'Re:jcab Sa'li:n V Rejcovi dolini 212 Na 'la:zu Na lazu 213 Na Ua'Si:cax Na Vodicah 214 Na 'špa:nsx Na španih 215 Na 'kuclu Na kuclu 216 PaS 'ska:la u 'La:ška 'sis:č Pod skalo v Laška seč zdravilna 217 'ua:Sa na Pl. 'Mie:Ssrje Voda na Pl. Medrje 218 Za'sti3:narju'Pšča:k Zastenarjev Pščak potok 219 'Jauarsk 'Pšča:k Javorski Pščak potok 220 Štrafa'ta:la Strofotala Narečni zapis ledinskega imena Poknjiženi zapis ledinskega imena Opombe 221 U 'psču V peču 222 'ua:Sa Na ka'mus:lc voda Na komolci Deli vasi l.Ledinska imena v vasi Zatolmin 223 Na 'kusdss Na koles začetek vasi 224 Psr mta'ka:rsnc Pri mlekarnici 225 Na 'sreS ua'si Na sredi vasi 226 U 'usrxu V vrhu 227 Pa 'puojnksrt Po ponjkrat 2.Ledinska imena na domačiji pri Bleku 228 Psr ya'rejnsm ss'ni:ku Pri gorenjem seniku pašnik 229 Psr Ss'lejnsm ss'ni:ku Pri dolenjem seniku pašnik 230 U za'yuo:nu V zagonu pašnik 231 U 'žljs:bu V žlebu pašnik 232 'Usrx 'Ja:uarcs Vrh Javorce planina, zdaj pašnik 3.Ledinska imena na domačiji pri Zastenarju 233 U 'ru:tu V rutu senožet 234 Psr 'ma:lnu Pri mlinu v zaraščanju 235 'Suya 'bsrSa Dolgo brdo v zaraščanju 236 Psr 'Pšča:ku Pri pščaku v zaraščanju 237 U 'Pšča:ku V Pščaku v zaraščanju 238 U A'me:rik V Ameriki pašnik 239 PaS 'Stis:na Pod Steno pašnik Priloga 3: Seznam ledinskih imen Št. Ledinsko ime 1 Zabric 2 V bregu 3 Na Čelih 4 Dušce 5 Drče 6 V dragi 7 Fščenkuk 8 Guna 9 Pod gradom 10 Na goricah 11 Na gomilah 12 Na grivi 13 Na hribih 14 Za kukom 15 V kuku 16 V kosteničju Št. Ledinsko ime 17 Na krogu 18 Pod krogom 19 Na kaštelutih 20 V krasu 21 V kapezniku 22 V lazu 23 Na laborju 24 Ledine 25 Lopatnica 26 Na Ločih 27 Ogranjca 28 V polju 29 Na peril 30 V potoku 31 V planjavah 32 Na pereticah Št. Ledinsko ime 33 Počivalec 34 Podkev 35 Na presil 36 Na prelogu 37 Na pologu 38 Ročišče 39 V rutu 40 Ralne 41 Rahovnce 42 Pri sv. Petru 43 V travniku 44 Na travniku 45 Na tmanjki 46 Zakrasje 47 V zaklu 48 Na zadu Št. Ledinsko ime 49 Na zlavnici 50 Zagomil 51 Laz 52 Skočidol 53 Zagače 54 Na Steni 55 V črtu 56 Na greben 57 Zagreben 58 Podoreh 59 Počivalo 60 Zaslap 61 Na vrhu 62 V Rejcovi dolini 63 Gače 64 V glavi 65 Na rončicah 66 Zavodelje 67 V Vodelu 68 V dobju 69 Za kotlom 70 Na stenic 71 Kratče 72 Na vodicah 73 Na selivcu 74 Pod selivcem 75 Pod atričem 76 Podvodelje 77 Na španih 78 Na kuclu 79 V utrih 80 Pod utrmi 81 V globokem 82 Podčelom 83 Vrh Čel 84 Osredek 85 Na robeh 86 V debenejah 87 Pod Sevcem 88 Pod bovtom 89 Na dolenjih Sevcih 90 Na mlačih 91 V školju Št. Ledinsko ime 92 V hudi dragi 93 Pod Steno 94 Pri špikasti skali 95 Na Maklavovici 96 Pod Skočidolom 97 Vleščah 98 V krasu 99 Zarobom 100 Na ovinkih 101 Mokrice 102 Pri koritu 103 V lazih 104 Na stenici 105 Zlomljenica 106 V zalih 107 Na greben 108 Zagrebenom 109 V hudi dragi 110 Na aufcugu 111 Pri križu 112 V usrani grapi 113 V farskem 114 Globočina 115 Pod Steno 116 Na griču 117 Črče 118 Dolge Črče 119 Pod belim robom 120 Na glavah 121 V zeleni glavi 122 Pri gorenjem seniku 123 Pri dolenjem seniku 124 V zagonu 125 V žlebu 126 Zavrhom 127 Vrh Javorce 128 V rutu 129 Pri mlinu 130 Dolgo brdo 131 Pri Pščaku 132 V Ameriki 133 V Pščaku 134 Pod Steno Št. Ledinsko ime 135 Za kopitnim brdom 136 Sopot 137 Dolina 138 V kamenju 139 Komolca 140 Pretovč 141 Za Blarcovim 142 Poloje 143 V klancu 144 Podčelom 145 Na opoki 146 Pod planjo 147 Na planji 148 Za planjo 149 Pod visokim vrhom 150 Debelo brdo 151 V žlebu 152 Na robu 153 Pri Čelu 154 V žlebičih 155 Pri skalah 156 V svinjski dolini 157 Pod lašto 158 V Strmoleh 159 V klincu 160 Pri frnaži 161 Na brdu 162 V Stodorju 163 V Lužnici 164 Na senožeti 165 Pod potočno 166 Za škrbino 167 Zagošče 168 Na močilih 169 V stenici 170 V dolini 171 V grivah 172 Za planjo 173 V črtu 174 Za planjo 175 Po vrhu tja 176 Pelinovec 177 Telečik Št. Ledinsko ime 178 Dolenji in gorenji jaričk 179 Pod Rdečim robčem 180 Srednji vrh 181 V stazeh 182 Za bukovjem 183 V brešnici 184 Vjesenku 185 V lipniku 186 Na kopi 187 Nad snegom 188 Črnela 189 Zagrmuč 190 Planina Žaga 191 Na lazu 192 Planina Pretovč 193 Na Skolju 194 V grmuču 195 Dolina, Na platiščih 196 V brezici 197 Zaplatišče Št. Ledinsko ime 198 V krascah 199 Na skali 200 Repina 201 Utre 202 Rupa 203 Planja 204 V kamnem brdu 205 V globočini 206 Strklepce 207 Na rončicah 208 Vrh Javorce 209 Na Dragi 210 Voda v Aredovem Zavrhu 211 Na laborju 212 Gašperca 213 Sopotnica 214 V potokih 215 V Tmanjki 216 V potoku 217 Mrzlica Št. Ledinsko ime 218 V studencih 219 Čažova voda 220 Pod Žefčevim senikom 221 V mokalcah 222 Na planini Stena 223 Planina Laška seč 224 Pod skalo 225 Mederje 226 Pščak 227 Javorski Pščak 228 Štrofotala 229 V peču 230 V klinih 231 Pajštvo 232 Ovčje police 233 Ostrica 234 V peču 235 V gradu 236 Astrica priloga 4: LEDINSKA IMENA V KATASTRSKI OBČINI ZATOLMIN Osnova digitalni ortofoto 1 : 5000 (DOF 5, 1998), Geodetska uprava Republike Slovenije Avtor vsebine: Helena Ana Čujec Stres Zemljevid izdelal: Matija Klanjšček Legenda: Meja K.O Zatolmin '"1 l.cdmsko ime • Izvir Merilo ! : 35 000 DEVELOPMENT OF CHORONYMS IN THE REGION OF ZATOLMIN WITH HIGH-MOUNTAIN PASTURES We introduce the village Zatolmin and its people, who in the past have only been living from land. Today there are only three families who continue to live from agriculture. Due to changed manners of treating land and different land valuation, choronyms are becoming less known and are dissapearing. There are two approaches with which we can fight this tendency: by collecting and publishing choronyms to prevent loss of communication richness and secondly, by encouraging people to use choronyms and enable them to develop further in the modern world. Both approaches have been used in the region of village Zatolmin with high-mountain pastures. We describe and analyse these approaches and explain results of our investigation. For the first time a complete overview of choronyms in the region of village Zatolmin by Tolmin with high-mountain pasture is given. We demonstrate how choronyms have been changing, understood and used in different cadasters, from fosephinian military map from the 18th century through different Municipality cadaster maps of the 19th and20th centuries to latest topographic maps of the 1980's. The number of choronyms written in these maps has been increasing until the beginning of the 20th century, however a decrease is detected in maps dating from the end of the 20th century. Collecting choronyms has begun in 1996 and was sistematized in 2004, using knowledge of several informers living in the region. Note that among older population (30-80 years old) the names are well established: 239 names have been gathered, coveringgeographycally 25 % more places than in all other sources together. However, younger generations (13-30years old) exhibit a six times smaller knowledge. Collected choronyms show geographycal characteristics of the region, position, way of usage of the land, flora, fauna, typical architecture objects in the region, color and, rarely, proper names. Analysing some phonetic, morphological and syntactic features enables us to give some notes on how choronyms are formed in live speach. We explain the origin of some choronyms by people's tales and etimology. Collected choronymes are put in a list. They are written in dialect form and in a more standardized language form. They are divided according to importance of a land region for a peasents life and according to distance from the village. The fact that parts of land are changing function, show geographycal changes due to diminishing agricultural activities. This fact is also reflected in choronyms. Choronyms have been inserted in a digital orto photo image. The result clearly shows the richness of choronymes which is especcially surprising in the high-mountain pasture regions. While transcribing choronyms, an orthographic issue needed to be resolved: wether to use upper or lower case lettes in multiword choronyms. The first part of the name is here written with a capital letter, whereas the second part is written so only if local inhabitants feel it as a common name. Due to life style and value changes choronymes are becoming less known and are dissapearing. We introduce an example of reviving their use and make them interesting for younger generations. In the year 2006twelve (12) different name boards have been put on the road Zatolmin - Pasture Sleme, bearing choronyms of particular land parts besides the road. The purpose of putting the name boards was to make local people remember these names if forgotten or not known to them (particularly to the younger generations) and to inform turists about where they currently are. With this arose a question of how choronyms should be recorded: in a fully literary language, dialectologicaly with characters common only to dialectologists or in a mixed manner. We defined this mixed manner for further usage in the region of Zatolmin with high-mountain pastures and applied it on the choronyms chosen for usage on the name boards. Since the usage of choronyms with prepositions, we decided to write the names in locative. Only when suffix changes appear, names have been written in nominative. To keep the choronyms alive, wovel change was taken into account, dialectal suffix „-eh" was used instead of literary „-ih", metatesis of j and vowel „v" instead of „l". After analysing data, gathered by questionnaring two different age sets of local inhabitants, we have concluded that the mixed manner of recording is most suitable for the purpose of reviving the usage of choronyms. It will however be necessary to do a follow-up report of influence of literary language on usage and developement of choronyms. Helena Ana Čujec Stres, Zatolmin 43a, 5220 Tolmin dr. Špela Stres, Institut »Jožef Stefan«, Jamova 39, 1000 Ljubljana; Spela.Stres@ijs.si