Denar pa papir. Denar, kakor ga imamo naše dni v rokah, ni vreden tega, kar stoji na njem. Zlati denar šteje sedaj za vec, srebrni pa za manj in denar iz papirja — ta pa že nima skorej nobene vrednosti. Papir in tisek na njem, to je pri njem vse in to je pri tolikem številu, kar se tega denarja klati po svetu, pičlo malo. To je denar, ako gledamo na robo, iz katere je. Vse kaj druga pa je, ako gleda človek na to; zakaj da ga jemlje ali pa daje. Ako v tem pustimo denar, kar ga imamo iz zlata. srebra ali iz bakra, iz misli — pri teh je vsaj roba, iz katere so, kolikor, toliko vredna —, tako ima deuar, tedaj le-ta iz papirja, svojo ceno le bolj v domišljiji. Njej daje pa se ve, da postava, po kateri se nareja, svoje meje. V oziru tega imamo pa dvoje postav. Ena duvoljuje nacijonalni banki, t. j. necemu društvu, da nareja denar. to pa do gotovega števila, in druga dopušča, da nareja država sama denar in se ve, da tudi do gotove meje. Vsled tega imamo dvoje vrst denarja, državni — njega nareja država ¦— in pa društveni. tega izdaja una baaka. Zato se pravi temu tudi nbauknote", unemu pa ,,staatsnote". Ali je med tema denarjema razlika? — Je, med njima je razlika. Nacijonalna banka ima namreč za svoj denar gotovo podlago, to pa v svojih kletčh, saj ji leži v njib toliko zlata in srebra, kolikor izdaia denarja v pa pirju. Nekaj pa je pri njej tudi pod age v dolžnih pismih in meajicab. take gospode, kateri bauka zaupa ter ji izposoja denarja na njih posestva ali tudi drugo premoženje. Manj pa tudi leta dolžna pisma in menjice niso vredne. kakor je zlato ali srebro. Kdor ima torej ,,banknote", njemu se ni bati, da mu banka kedaj ne izplača v zlatu ali srebru kar ima on denarja v njenem papirju. Nje denar se tedaj vzprejme povsodi za to, kar sioji na papirju, tudi v drugih, tujih državah ne brani se ga nihee. Dokler stoji torej banka ua trdnih nogab, t. j. dokler ne izda več denarjja v papirju, kakor glešta blaga v svojih klet^h, dotlej ji gre po takem vse dobro. Ona ima v tem sedaj le dvoje zaprek. Ena je to, ker se rajta v drugih državah, v Nemčiji, v Franoiji, v Angliji iu sedaj že tudi v Italiji vse v zlatu, pri njej pa le v srebrn. Zlato pa se šteje za več, kakor pa srebro. Vsled tega se mora na Bbanknote" pridejati uekaj več denarja, za toliko, kolikor se rajta, da je zlato več vredno, kakor pa srebro. To se pravi ragio" ali po naše nadavek, tega pa je ravno sedaj 24 °/n ali na vsak goldinar 24 krajcarjev. To je že precej veliko za nj, ki mora kaj denarja poslati v tujo državo. Na mestu n. pr. 100 gld. mora plačati 124 gld. Sitnoba, huda sitnoba pa je za banko potlej to, da je — sedaj teoe od tega že blizu, da dvajseto leto — država vzela pri tej banki 80 milj. gold. na posodo, to pa brez obresti. Banka je vsled tega izdala za 80 milj. gold. več denarja v papirju. Za ta denar ni nikjer podlage. Te ^bankuote" vise tako prav v zraku. Ako se izreoe banka daes, da ne more več za papir dati zlata ali srebra, ostane cHovek, ki ima take ,,bauknoteu v rokab, na cedilu. Zanje mii ne da nihče beliča Človek pa iz tega lehko sodi, da Ijudje, posebno v tujih državah, tega niso bili veseli in to je tudi pouzročilo. da vam v drugib državah ne jemljo našega denarja. kar ga izdaja bauka. vee tako radi. Vsaj izgovor da ne vedo, je-li jim ga kedaj tudi kdo izplača, jim je čisto lehko na jeziku. Resnica, država še tega dolga. ki ga je tako pri banki naredila. doslej ni izplačala. Za-nj še torej tudi ni trdne podlage in to ni brez škode za banko. Dotlej je imela povsodi popolnem zaupanje, od onih mal pa jijedržava vrgla, ako smemo tako reči, poleno pod noge. Se vč, da zoper njeno voljo. (Konec prih.)