312
Poučni in zabavni del.
Delovanje možkih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda sosebno v preteklem 1.1893.
Lepa je slovenska zemlja; divne pokrajine se raz prostirajo od bregov bistre Soče tja do vinorodnih goric na zelenem Štirskem. Bogate so slovenske dežele; v zemskem osrčji hranijo zaklade in se razprostirajo do adrijanskega morja. Slavna je slovenska domovina; naši pradedje so odbijali napade krutih Turkov in so varovali evropske narode, da so se mirno razvijali in napredovali v omiki. Tcda — mnogo lepih krajev ob Soči in Dravi je skoro potujčenih; naša zemlja, naša obrt bogati tujca, in da bi si utrdil, kar si je po krivici prisvojil, lotil se je naše dece, upa in nade prihodnjosti, in jo hoče z dvojnim, dobro uravnanim in bogatim društvom iztrgati slovenski materi, vzeti jej milo materinščino in ž njo vred sv. vero. Krvaveti mora srce pravemu rodoljubu, premišljajočemu vse to. In kateri rodoljub bi o tem ne razmišijeval, koga bi to ne bolelo? Da, razmišlje-vali so rodoljubi o tem in ustanovili — družbo sv. Cirila in Metoda, — da bi vsaj nekoliko zajezila tuji naval. Pod pokroviteljstvom sv. bratov naj bi požrtvovalni rodoljubi vzdrževali v obmejnih krajih šole kot zavetišča potujčevanju izpostavljene dece.
V družbi sv. Cirila in Metoda združeni rodoljubi vrše že deveto leto to domovinsko dolžnost. Blizu 130 hčerk — možkih in ženskih podružnic — pomaga materij glavni družbi, vzgajati zapuščeno slovensko deco. Ženske podružnice so mlajše, a vrlo tekmujejo z možkimi, ki so starejše in številnejše. Vsaka izmej
njih je bila zasnovana z velikim nauđušenjera. Zanimalo pa bo vse rodoljube, kako možke podružnice napredujejo, in vsakega domorodca gotovo mika zvedeti, kako bi lahko še bolj vspešno delovale.
Bela  Ljubljana je  naravno središče slovenskim pokrajinam;  v Ljubljano  z  zaupanjem   gledajo   tudi obmejni Slovenci, ki so v skrbeh za svojo deco. Ljubljana  mora  torej   največ  naudušenja  imeti za vsako narodno stvar.   Družba sv.   Cirila  in  Metoda ima tri možke podružnice v stolnem   mestu.   Vse   tri  so   živahno delavne. Šentpeterska (prvomestnik vč. g. župnik   M.   Malenšek)    prireja   zanimiva   zborovanja   in shode, kjer nabere mnogo novcev za družbine namene; „Prva  ljubljanska"   (prvomestnik g. notar  I.   Gogola) podpira z bogatimi prispevki glavno družbo,   ker pobira odkupnino od novoletnih  voščil v korist   družbi pri udih, zbira Ciril-Metodijski  dar, i. t. d.;   živahno deluje zlasti zadnji čas Št. jakobsko - trnovska  (prvomestnik  dr.  Fr.   Papež)   in   vrlo   tekmuje s svojima sestrama. Vrlo dobro vspeva tudi podružnica v Šiški pod prvomestništvom g. J. Matjana. Sicer je na Kranjskem    najbolj    delavna    litijska    podružnica   (prvomestnik vč. g.  Jernej   Zupančič),  ki je  središče   duševnega gibanja v prijaznem tamošnjem trgu in glede prispevkov sorazmerno nadkriljuje vse druge. Z bogatimi prispevki se nadalje ponašajo neutrudno delavno podružnice: Idrijska (prvomestnik g. učitelj A.Novak), kameniška  (prvomestnik g. mestni župan J. Močnik; kranjska (prvomestnik g. veletržec V. Majdič); loško-potoška (prvomestnik   vč. g. župn.  uprav.  A.  More); novomeška (prvomestnik  g. tiskar J. Krajec); pivška (prvomestnik vč. g. kurat J. Zupan); poljanska (prvomestnik vč. g. župnik J.   Ramoveš);   postojinska (prvomestnik g. nadžupan M.  Vičič);   staro-tržka   (prvomestnik   g.   trgovec Fr. Peče);   zatičiško-višnjegorska (prvomestnik vč. g. župnik  Jakob Razpotnik) i. t. d., ki so nam marsikatero leto  doposlale  nad 100 gold, letnine.  Vedno jednako  živahno   delavne  so   nadalje podružnice: Brdska (prvomestnik vč. g. župnik L Vrhovnik) ;   cerkljanska   na   Gorenjskem   (prvomestnik g. nadučitelj A.   Vavken);   črnomeljska   (prvomestnik g. učitelj Fr.   Šetina);   kostanjeviška   (prvomestnik g. notar A. Hudovernik);   krška  (prvomestnik  g.   dr. J. Mencinger); metliška (prvomestnik  preč. g. dekan  A. Aleš); mokronoška (prvomestnik vč. g. župnik   J. Vi-rant);    radovljiška   (prvomestnik   g.   nadučitelj   And. Gerčar); premska (prvomestnik vč. g. župnik N. Križaj); ribniška;  selška  na  Gorenjskem  (prvomestnik g. Fr. Šlibar);    senožeška    (prvomestnik   vč.   g.   župnik   I. Okorn);   škofjeloška  (prvomestnik   g. B. Mohar);   trnovska   (prvomestnik   preč.   g.   dekan  J.   Vesel);   vipavska   (prvomestnik   preč.   g.   dekan    M.   Erjavec); vrhniška; zagorska (prvomestnik g.   veleposestnik M. Medved);   železniška   (prvomestnik  vč.  g.  župnik J. Mrak); žužemberška  (prvomestnik  g.  sodnik Štucelj) i. t. d.  — Mnoge podružnice so postale pokroviteljice kot kranjska, loško-potoška, pivška,   šišenska, i. t. d., druge so vpisale   domače  župnije  kot   pokroviteljice, n. pr. podružnica v Zagorji, v Cerkljah na Gorenjskem, v Višnji gori i. t. d.   Veliko število   že dosedaj  navedenih podružnic kaže, da je zanimanje za družbo sv. Cirila in Metoda na Kranjskem vsesplošno.   Zlasti je na Gorenjskem mnogo podružnic,  tako  n.   pr.  v radovljiškem okraji 4,  namreč   raz ven   uže   imenovane radovljiške so še na Bledu pod prvomestništvom preč. g. dekana  J. Razboršeka,   v Gorenji   Dolini in jedna za   Kropo - Kameno - Gorico - Dobravo   pod   prvomestništvom vč. g. župnika V. Aljančiča.
313
Tako je na Kranjskem. Kako pa delujejo podružnice na Primorskem, ki imajo vedno pred očmi lepe sadove naše družbe? Najbolj obsežen delokrog ima tržaška možka mestna podružnica pod prvomest-ništvom vč. g. poslanca M. Mandida. Podružnica vzorno skrbi za naše družbine zavode, za otroški vrtec pri sv. Jakobu in za peterorazrednico pri sv. Jakobu. Blizu jednega tisučaka nabere skoro vsako leto za družbine namene; tudi je prva jela zbirati Ciril-Meto dijski dar. Vrla sotrudnica jej je podružnica na Greti pod prvomestništvom g. J. Piščanca, ki skrbi za otroška vrtca v Rojanu in na Greti. Prav delavna je še tretja tržaška podružnica pri sv. Ivanu v Vrdeli pod prvomestništvom g. trgovca J. M. Vatovca.
Sicer pa mora primorske podružnice k neutrudnemu, živahnemu delovanju vzpodbujevati neumorno delovanje tujega društva, ki nam hoče iz naročja iztrgati drago deco. Zato z veseljem javljamo, da naše ondotne podružnice vrlo delujejo. Poglejmo le goriško podružnico ! Kako požrtvovalno deluje tu načelništvo! Prvo-mestnik preč. g. dr. A. Gregorčič sam osebno nadzoruje in obiskuje naša vrtca v Pevmi in Ločniku. Ogromno posla ima ta č. prvomestnik, ker podružnica posreduje med glavnim družbinim vodstvom v Ljubljani in podgorsko občino z ozirom na vrtec v Podgori, in mej vodstvom in društvom „Sloga" z ozirom na Slo-gine, po družbi sv. Cirila in Metoda podpirane zavode. G. blagajnik nabira doneske sam, osebno prosi prispevkov, rodoljubi in rodoljubkinje jih nabirajo o raznih prilikah.
Kot je vrla goriška, tako so vrle druge primorske podružnice. Imenujemo le: Ajdovsko pod prvomestništvom vč. g. župnika I. Dugolina, bolško pod prvomestništvom preč. g. dekana Fr. Ilovarja, bricko pod prvomestništvom vč. g. župnika L. Juvančiča, cerkljanska, dornberško pod prvomestništvom velč. g. župnika I. Kramarja, kanalsko pod prvomestništvom g. nadučitelja M. Zega, kobaridsko pod prvomestništvom vč. g. vikarja J. Fona, komensko pod predsedništvom vč. g. dekana A. Harmela, sežansko pod prvomestništvom g. dr. Ot. fiybafa, šempasko pod prvomestništvom vč. g. župnika B. Grča, tolminsko pod prvomestništvom preč. g. dekana J. Kragelja, i. t. d. — Prav pohvalno moramo še omenjati jedino istersko podružnico v Podgradu, ki jej prvomestuje preč, g. dekan A. Rogač.
In zelena Štirska, domovina veliko požrtvovalnih, značajnih domoljubov, ponaša se tudi z lepo vrsto delavnih podružnic. Bogate prispevke nam pošiljajo zlasti podružnice: Breška (prvomestnik g. A. Levak); celjska, (prvomestnik dr. L Dečko); Št. jurijska (prvomestnik g. veleposestnik Fr. Pisanec); v Laškem Trgu (prvomestnik g. I. Drobnič); ormožka (prvomestnik g. dr. J. Omulec); ptujska (prvomestnik vč. O. Konrad Stazinski); slovenjigraška (prvomestnik vč. g. župnik A. Ostrožnik); trbovljska (prvomestnik vč. g. župnik P. Erjavec); žalska (prvomestnik g. D. Žuža) in obe graški: akademiška (prvomestnik g. drd. med. Oroslav Kristan) in izvan-akademiška (prvomestnik g. dr. Fr. Žižek.) Dolgo let že vrlo delujejo braslovška pod prvomestništvom g. Fr. Prislana, gornje graška pod prvomestništvom. preč. g. dekana Fr. Dovnika, konjiška pod prvomestništvom g. dr. I. Rudolfa, lehenska pod prvomestništvom gosp. J. Pavlica, ljutomerska pod prvomestništvom gosp. dr. J Rakeža, v Ponikvi pod prvomestništvom gosp. Fr. Podgorška, v Rečici pod prvomestništvom vč. gosp. župnika M. Krtna, sev-niška pod prvomestništvom gosp. notarja Fr. Vršeča,
šaleška pod prvomestništvom vč. g. župnika L Gove-diča, škofje-veška, šmarije-slatinska, v Veliki Pirešici pod prvomestništvom vč. g. župnika L Košarja, v Vu-hredu pod prvomestništvom g. c. kr. beležnika M. Kocbeka, i. t. d. Mlajše, a vrlodelavne so teharska pod prvomestništvom vč. g. J. Potovška, vranska pod prvomestništvom g. notarja A. Svetina in slovenje-bistriška podružnica pod prvomestništvom g. dr. V. Lemeža. Zadnja imenovanih je imela 27. majnika 1.1. jako živahno zborovanje. Došlo je obilo gostov od blizu in daleč, tako da so bili vsi stanovi prav dobro zastopani. Mnogo govornikov je opisovalo pomen in namen družbe. Taki shodi jako veliko pripomorejo podružnicam k živahnemu delovanju.
Nazadnje naj pridejo na vrsto podružnice, ki zaslužijo glede na delavnost prvo mesto. To so podružnice v staroslavnem Korotanu! Sedemnajst jih je, pa vzgajajo v vrle narodnjake tudi priprosto ljudstvo po vsem slovenskem delu Korotana. Lani so napravile nad 20 shodov, letos jih utegne biti še več. Shodi so se ponesli jako povoljno, nekateri prav sijajno. Prevažni so ti shodi za narodni napredek. Po njih se ljudstvo budi in vabi na katoliško-narodno delo, rojaki se vnemajo z živo besedo za domačo stvar in svare pred nakanami nasprotnikov. Prvenstvo v delovanji pristaja pač podružnici za Beljak in okolico (prvomestnik g. M. Wutti), a delavne, jako delavne so vse druge, ki so: v Apačah (prvomestnik g. A. Božič); v Celovci (prvomestnik vč. g. župnik Wie-ser); v Črni (prvomestnik g. I. Miiller); v Habru pri Medgorjah (prvomestnik g. M. Drobivnik); v Št. Janži (prvomestnik g. M. Štih); v Št. Kancijanu (prvomestnik g. I. Silan); v Kotmari Vesi (prvomestnik g. M. Prosekar); v Libeličah (prvomestnik vč. g. K. Kirsch-mayer); v Pliberku (prvomestnik g. J. Res); v Pribli Vesi (prvomestnik g. J. Lipuš); v Rožaku (prvomestnik g. Jožef Paul); v Štebnu (prvomestnik g. J. Leks); v Tolstem Vrhu (prvomestnik g. D. Kotnik); v Ziljski Dolini (prvomestnik g. J. Kotnik) in v Ve-likovci (prvomestnik g. J. Pušl).
Tako je torej delovanje naših podružnic. V obče smemo biti s tem zadovoljni. Nekaj podružnic je vendar, ki jedno ali drugo leto ne pošljejo nič prispevkov, druge zopet — prav malo jih je sicer — ne sklicujejo shodov, da niti vsakoletnega rednega občnega zbora nimajo. Umevno je, da na ta način nekaj krajev hira gledš delovanja v korist našej družbi, v rešitev zapuščene slovenske dece. Kako naj se to zboljša?
V nekaterih krajih so pred leti službovali domorodci, vsi vneti za versko - narodno delo. Ustanovili so podružnice naše družbe. Požrtvovalni gospodje so odšli, in podružnice so zgubile glavne opore. Naj bi se sedež takih podružnic prenesel v kak bližnji kraj, kjer je več požrtvovalnih narodnjakov. Iz skušnje vemo, da se to tu in tam izvrstno obnese. Jedna najstarejših podružnic je bila „Zidani most in okolica", a vsled raznih neprilik zadnji čas ni več tako vspešno delovala. Vrli domorodci so prenesli sedež v Trbovlje in sedaj je podružnica za „Trbovlje in okolico" pod prvomestništvom vč. g. župnika Fr. Erjavca jedna najbolj delavnih Istotako se je zgodilo letos s turi-jaško podružnico. V to skoro zaspalo postojanko je poslalo vodstvo uda glavnega odbora vč. g. arhivarja Koblarja, ki je vodil občni zbor. Sklenilo se je, da se prvomestništvo preseli v Lašče. In sedaj podružrlica „Turijak-Lašče" pod prvomestništvom vč. g. župnika L. Gerjola vrlo vspeva in nam je  Že naklonila prav
314
izdatno vsoto. Rodoljubi! Kar se je obneslo tu, utegne koristiti i drugod.
Pri nekaterih podružnicah so se člani prvotnega prvomestništva deloma drugam preselili, deloma jih razni nujni posli zadržujejo, da ne morejo vršiti svoje domovinske dolžnosti, ki jo imajo kot voditelji podružnic. Naj bi si v takih krajih drugi rodoljubi obremenili svoja ramena s tem versko-narodnim delom. Rojaki! Časi so resni, in sovražnik nam utegne vzeti še marsikatero postojanko. Kjer torej vidijo rodoljubi, da podružnično prvomestništvo zanemarja svoje dolžnosti, naj poskrbe, da se skliče občni zbor, ki naj poživi delovanje, če ne drugače pa s tem, da si izvoli nov odbor.
Klasičen dokaz takega prerojenja nam je v zadnjem času mariborska podružnica. O tej izprva delavni hčerki glavne družbe smo dobili zadnji čas le malo poročil. Letošnjo pomlad pa so jo vrli mariborski rodoljubi „ prerodih " in so volili nov odbor pod prvomestništvom preč. g. kanonika Križaniča. In kako vrlo sedaj deluje! Nad 200 gld. je poslala že letos glavni družbi, vsako leto namerava prirediti veselico v družbino korist in že nato dela, da se kmalu ustanovi še ženska podružnica, s kojo hoče tekmovati. Ne veseli li vsakega rodoljuba toliko požrtvovalno delovanje? — Podoben vzgled iz zadnjih dnij nam je podružnica v Cerknjem na Goriškem, ki je imela 4. rožnika t. 1. zares obilo obiskovan občni zbor, volila nov odbor pod prvomestništvom preč. g. dekana in s čilimi močmi jela delovati za našo družbo in precej pri občnem zboru nabrala 51 gld. 40 kr.
Večinoma vendar so pa kraji, kjer so sedeži podružnic dobro izbrani, in p. n. slavna prvomestništva vrlo izpolnujejo svoje dolžnosti, za kar jim je hvaležen ves slovenski narod. — Dovoljujemo si vendar navesti še nekaj pripomočkov, kako naj bi se zanimanje za podružnice tu in tam povečalo, kako bi se dobilo še več dohodkov. Najbolj se poživi naudušenje za podružnice po podružničnih shodih. Slovenji-Graška podružnica pod prvomestništvom vč. g, župnika A. Ostrožnika je imela jedno leto 11 shodov na raznih krajih svojega delokroga in je s tem toliko dosegla, da šteje 575 udov. Koroške podružnice vrlo vrše svojo nalogo, ker prirejajo shode. Naj bi pa na takih shodih ne prišlo na vrsto samo poročilo prvomestništva, ampak naj bi se krajevnim razmeram in potrebam primerno poživili. Zanimiv govor o pomenu družbe; o drftžbinem delovanji vsakega navdušuje, poučen govor o obrtniji, narodnem gospodarstvu, kmetijstvu, živinoreji, i. t. d. koristi podružnicam na deželi; govori, kojim je predmet leposlovje, povestnica i. t. d. ugajajo podružnicam v mestih; šaljiv govor, predstava ali kaj podobnega privabi več udov, kakor jih navadno prihaja k zborovanju.
Podružnične blagajnice bi se jako pomnožile z izrednimi dohodki. Zato prirejajo delavne podružnice veselice v korist glavni družbi, kot vsako leto idrijska (prvomestnik g. nadučitelj A. Novak); pobirajo odkupnine od novoletnih voščil, kot se odlikujete v tem oziru kranjska (prvomestnik g. V. Majdič), in postojinska (prvomestnik g. nadžupan M. Vičič); nabirajo „prve krone", Ciril-Metodijski dar, kot zlasti mestna tržaška (prvomestnik vč. g. M. Mandič); imajo na raznih krajih nabiralnice, kot n. pr. vuhred-marenberška (prvomestnik g. beležnik M. Kocbek); prirejajo kegljanje na dobitke, šaljive loterije, tombole, i. t. d. i. t. d. Sploh rea naudušeni domorodci že najdejo pota, po katerih jim je mogoče podpirati našo družbo in slo-
vensko šolstvo. — Navedli smo te pripomočke, da podružnice rabijo jeden ali drug, da si vse pridobe čast „jako delavnih" podružnic. Zahvala jim ne izostane. Deca, ki se šola na naših zavodih, moli in prosi, naj jim Bog povrne, kar store njim v korist, in v domo-ljubji osiveli rojaki z zadovoljnostjo zro na nje, ker so jim zastava boljše bodočnosti.