N^iszv. Szrca Jezusovoga veliki KALENDAR za 1904. leto. HAJSZVBTEJSBM VELTKI endar Za Lids ll)04-to Presztopno Leto. Szombotelsske visesnye cšrkvene oblasiiL ^ I. LETNI TECSAj. o VSZA PRAVICA ZADRZSANA, Cena 60 filerov. (30 kr.) Na szvetlo dan od szombotelszke cerkvene stamparije. SZOMBOTEL CERKVENA STAMPARIJA. 1-voga '}(' en 8 v. ino 27 ii) dugi: do konca ineseca zraszte z; 0 v. 58 r. 21-gaob 7 . 31 m. predpoldne sztopi szuncft vznmenve M, vodara. Den 1 Petek 2 '• Szobota Katolicsanszki i protesztanszki Novo leto Makar aptil (D Hod Szunca Szunca izhod : zabod v. in. ; v. iii. 7 34 4 34 Meszeca 'Meszeci izhod I zabod popold. prcd] 3 45 6 10 1. Po Herodesovoj sznirti ovo ange! Goszpodnov. Mataj II. 3 Nedela 4 Pondelek 5 Tork 6 Szreda 7 Csetrtek 8 Petek 9 Szobota C. Genoveva devica Titusz puspek Telesztbr mantrnik Szv. 3. Krali Kajnmnd szpovednik Szeverin apat Julian mantrnik 7 33 4 2 33 Q m 33 4 m 33 6 & 32 7 32: 8 32 9 4 52 6 4 7 20 8 3(5 9 51 11 4 7 8 8 44 9 23 9 57 10 29 predp. ,11 0 2. Gda bi Jezus bil dvanajszet let sztar. Luk. II. 42—52. 10 Nedela 11 | Pondelek 12;Tork 13 ; Szreda 14 Csetrtek 15 Petek 16 Szobota C. 1. Vilmos piispek Higiu pk. inantrnik Fadjan Mantrnik 40 Vojakov Hilar piispek Pavel piiscsavnik Marcei pk. mantrnik fr fr 7 32 4 10 3J 11 31 13 30: 14 30 29 29 16 17 18 0 15 11 31 1 23 ;popold 28 3 31 4 29 5 22 (> 10 0 38 1 16 1 59 2 46 3 37 3. Szvadba je vcsinyeDa vu galileanszkoj Kani. Jan. II. 1—11. 17 Nedela 18 Pondelek 19 Tork 20 | Szreda 21 | Csetrtek Petek 23 Szobota C. 2. Szladko Ime Jez. # Priszka devica luantr. Kanut krdl mantniik Fabijtin i Szebastjan Agnes devica lnantrnica \'incencij matrnik j-Zarocsejije B. D. Marije 7 28^4 19 27! 20 26 22 25 25 24 24 23 24 26 28 6 52 ; 4 32 7 29 5 29 8 2 6 27 8 31 7 27 8 58 8 27 9 25 9 28 9 50,10 28 24 Nedela 25 Pondelek 26 Tork 27 Szreda 28 ('setrtck 29 Petek 30 Szobota 4. Kda bi dol so Jezus z gore. Mataj VIII. 1—13. C. 3. Szveta familija .^t* 7 23 4 29 10 16! 11 30 Szpreobrnitev L'a\ia 3 tpf 21 31 10 45!predp. Polykarp pk. niatrnik $*f 20 32 11 16 0 33 Janos Zlatuviiszt $# 20 34 11 52 1 38 Apolonija devica mantr. f^i 18 35 popold.1 2 43 Frajiciskus szaleski f atl3.S.B!salacb. Meszecsni szprtmeni. ig) Pun 3-ga (i v. 47 m. predpoldne. (Q Zadnvi krajee 9-ga 10 v. 10 ra.popoldne. H Mlad 17-ga 4 v. 4(5 m. popoldne. 2) Prvi kra.jee 25-ga 9 v. 41 m. popaldne. Vremen Po Herscheli: • od 1-ga do 9-ga dezs, csi szever. ali gornyi veter pise; csi pa zdolc vlecse, ^zneg pride ¦ ud 9-ga do 17-ga lepo mrzlo vrenien : )d 17-ga do 25-ga dezs ali pa szneg. poleg toga steri veter ma niocs, naimre zdolc, ali gornyiveter; od 25-ga do 31-ga szrednya zima, lepo vrenien; na konci, sze zaoblarsi i szc kazso, dabi slo. O Pravilo sztAroga Umota xa jannar: Vedrno novo leto Pavlov voter Csi je toplo v janutiri J)a nam dobro zsetvo. -lc imj dobcr. " Szprotoletje sze pokvari. Sziisec 1 -ga je d(»n 9 v. 28 m. dugi; do- konea nieszeca zra- .szte 1 v. 28 m. 20-ga 2 v. 25 ra. predpoldne sziniot vrib ^ znainenjf. Den Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Katolicsanszki i protesztanszki Iguacij pk. mantrnik Szvecsnica Balazs pk. mantrnik Yeronika Agota dev. mantr. Doroteja dev. mantr. hod Szunca izhod v. m. 7 13 13 11 0 8 7 Szunca zahod v. m. 4 41 9 27 43 58 9 Meszeea izbod v. m. 4 41 6 9 7 27 8 43 9 58 11 9 Meszec zahoii v. m. 6 34 7 6 7 54 8 28 9 0 9 25 6. Gda bi sze vnozsina velika vkiip szpravila. Luk. VIII. 4—15. 7 Nedela 8 Pondelek 9 Tork 10 Szreda 11 Csetrtek 12 Petek 13 Szobota C Predpepelnicov 2. Mot. Janos szpovednik Ciril. Alex. piispek Scolasztica deviea Deziderii pk. mantr. Eulalia dt;v. niantr. Katarina Ric. devica 7 5 4 51 predp. 4 52 0 18 3 54 1 23 1 56 2 23 & 0 57 3 18 6 58 58 4 & 56 5 0 4 51 10 5 10 29 11 17 11 58 popold 1 34 2 27 7. Vzel je Jezus z szebom dvanajszet vucsenikov. Luk. XVIII. 31—44. 14 Nedela 15 Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 Csetrtek 16 Petek 20 Szobota C. Predpepelnicov 3. Fausztuszi Jovita raantr. Juliana dev. mantr. |§) Pepelnica ff Siracon mantrnik ff Trnjava korona Jezusa ff Eleuterij pk. mantr. ff 4A 6 55 5 1 5 29 53 3 6 4 51 5 6 35 >=$&>¦ 50 6 7 3 48 8 7 29 46 10 7 55 45 11 8 21 3 22 4 21 5 20 6 19 7 20 8 20 9 21 8. Pelanje Jezus vu piisztino od diiha. Mataj IV. 1—11. 21 Nedeta 22 Pondelek 28 Tork 24 Szreda 25 Osetrtek 26 Petek 27 Szobota C 1. Posztna (1). Sztol. Petra v Ant. ff Peter Damijanszki szp. ff Presztopni den ^Kvatreff Matjas Apostol tt Szv. Szpiea Jezusova ff Aleiander ft 6 43 42 40 38 36 34 5 13 14 15 17 19 21 22 8 48 10 23 9 17 11 26 9 52 predp 10 31 0 29 11 16 1 32 oopold, 2 32 1 12 3 28 9. Vzelje Jezus z szebom Petra, Jakopa i Janosa. Mataj XVII. 1—9. 28 29 Nedela Pondelek B. 2. Posztna (2). Roman apat ff m 6 30 5 54 2 22 m 29 25 3 37 4 19 Izraelszki kalendar -")664. leto. Febr. 1. SHiebnt lfi. Fik iinnepe. Felir. i). Scliebat. 20. S. Jitliro. Febr. 13. Scbeliat 27. S. Mispatim. Febr. 16. Sohebat 30. Ros Chodes. Febr. 17. Adar 1. B. Ch. Febr. 20. Adar 4. S. The- ruma. Febr. 27. Adar 11. S. Tlio-zave. Febr. 29. Adar 13. Tlman. Eszt. bj. Mecseszii szpremeni. ^ Pun 1-ga 5 v. 33 ra. popoldne. ([} Zadnyi krajec 8-ga 10 v. 56 lii. pred- poldne. g) Mlad 16-ga 0 v. 5 m: odpoldne. 2) Prvi krajec 24-ga 0 v. 9 m. popoldne. Vremen Po Pei^scbeli : Od 1-ga do 8-ga ublacsno mlacsno dezsdzsevno vre- men ; 8—16-ga jug i gornyi eter nagosztei bo pihaoi narn prineszet a dezs, z mes/. escse szneg; 16—24-ga vet- ¦ovje i trda zhna ; na koner neszeca velikn ve1.rovje i nensi mraz pride. Den Z a p i s z n i k Dobodek kor. fill. Sztroski kor. fill. Praiilo s%tai*oga kiueta xa febrnar: TopJa Szvecsiiica Mrzla szvecsnica Matjas csi ue najde leda iSzneg, mraz prinesze. Uba odzsene. Ga napravi, telko gleda. Malitravon. 1-ii-a jc ilrn 10 v. 59 in. dugi; do konca nicszeca ziaszte 1 v. 44 m. 21-,ua I v. 58 ni. predpoldne sztopi szunc^ v ziiamenye rpf ovna. Zacsetck szprotoletja. Den Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Katolicsanszki i protesztantszki Albiji pk. szpovednik ff Szimpliczij szpovedn.(g)tt Kuuigiuida caszarica tt Szv. Prt .Jezusov tt Eusebij mantrnik ff € hod 5a sh, Szunca Szunca izhod zalmd v. m. v. ni. 6 Zt 24 23 21 20 26 28 29 31 33 Meszeca Meszeca izliorl J zahod v. in. v. ni. 00 14 42 47 59 45 22 56 28 10. Zganyal je Jezus vraga i on. je bil nemi. Luk. XI. 14—28. Nedela Tork Szreda Csetrtek Petek Szubota B. 3. Posztna (3) Toinas A({iiit. szpov. ff •lanos od Hoga szpov. ff Francisciis R. szpov 40 Mautrnicje 5 sz. lian Jezusovili (iivgor I. piipa ft tt 6 17 15 13 11 9 7 6 34 11 8 35 uredp. 37 '() 12 39 1 10 40 2 2 42 2 49 43 3 30 8 37 9 14 9 55 10 40 11 30 popold 1 17 11. Oilisel je Jezus prek morjn galileanszkoga. -lan. VI. 1—15. Nedela Pondo.szt. Apr. 28. Ijar 13. Cbanuisi poszt. Apr. 30. Ijar 15. S. Ernor. 4. Per. Meszecsni szpremeni. (Q Zadnyi krajec 23-ga 0 v. 53 m. popolduc. (§D Mlad 15-ga 10 v. 53 m. popoldne. O^ Prvi krajec 23-ga 5 v. 55 m. predpoldno. (D Pun 29-ga 11 v. 36 111. popoldne. Vremen. Po Herscheli : od 1-ga do 7-ga vcl.rcno, oblacsno vremen ncgil^ z dezstun blagoszlovleno ; 7 — 15-ga dezs ; 15 —23-ga mraz; od 23 -ga do konca dezs ; csi je prle jug ladan. 1)011 Z a p i s z n i k J)ohodek kor. fill. Sztroski ktir. ! lill. 1'rnvilo szinroga liimcta % Sziihsa v aprili A vlazsen april Skodi rasztliui. Da szada obil V april: April szhine ne trpi, Csi ednok zse v- nyem grmi. Majus l-gajeden 14v. 25 111. dugi: do konca nieszeca zraszte 1 v. 14 iniiiut. 21-ga 1 v. 29 iii. popoldne sztopi szunce v ziianionv^ if4 dvojcsotili. Katoliesanszki i protesztantszlri liod Szunca Szunca izhod , zahod V. 111. I V. 111. Meszeca Meszeca izhod zahod v. m. v. ni. 18. Idein k onomi, ki me je poszlal. Jan. XVI. 5—14. 1 Nedela B. 4. Po viizmi 4. Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Athanaz piispek Najdenje szv. Krizsa Florijan lnantrnik V. Piusz papa Janos pred. lat. vratami t Sztaniszhiv piispek (^ 4 29 6 54 8 41 5 39 27 25' 55 56 24: 58 22; 59 21 7 1 19 2 9 41 10 86 11 22 predp. 0 3 6 23 7 10 8 2 8 57 9 53 0 39 ilO 52 19. Csi kaj bodete proszili od ocse mojega. Jan. XVI. 23—30. Nedela Pondelek Tork 11 ! Szroda 12 Csetrtek 13 i Petek 14 Szobota B. 5 Po viizmi 5. Gregor Naz. | Antonin pk. Mamertusz | Malo-Tel., Vn. zaszt. Jez. Szervacij szpovednik t Bonifacij mantrnik 18 7 3 17 5 15 6 13 8 11 9 11 10 9 11 1 10 jll 51 1 38 popold 2 5 II 51 2 31 2 57 3 24 4 4 2 52 3 54 4 58 6 2 20. Gda pride oveszelilel. Janos XV. 26 -XVI. 4. 15 Nedela Pondelek Tork Szrcda 19 ; Osetrtek 20 Petek 21 Szobota B. 6. Po viizmi 6. @ -lanos Nep. mantrnik Paszkal szpovednik Vonancius niantrnik Ivo .szpovednik Benmrdin Szien t Timotej mantrriik tt 9 7 12 7 13 6 15 4 \6 4 18 2 19 1 20 4 29 7 8 21. Csi sto liibi inene. Jano.s XIV. 23—31. 22 Nedela 23 Pondel. 24 Tork 25 Szreda 26 Csctrtek 27 Petek 28 Szobota B. Riszalszka 3 Riszalszki pondelek 1). Marija poiuoes. Krscs. Vrban p. Kvatre ff Filip Nerejszki szp. tt Magdalcna Pac. ft Emilija mantrniea 58 57 56 56 55 55 29 Nedela 30 ¦¦ Poiidelek 31 Tork 22. Dana je nieni v.sza oblaszt. Mataj XVII. 18-20. B.I.PoRisz.l.Szv.Troj® Perdiiuiiul knil Pctronella devica 3 54 7 29 &¦ 54 30 53 32 5 8 8 12 5 53 9 12 6 47 ilO 7 7 47 110 5ii 8 53 jll 38 10 3 i predp. 0 17 0 51 1 23 1 54 2 26 2 58 3 35 4 15 5 0 5 49 1 21 11 14 22 popold. 23 1 40 24 2 53 26 4 5 27 5 2^ 28 6 24 7 28 8 25 Izraelszki kalendar. MWl. Ieto. Majus 2. Ijar 17. Seni poszl. Majus 3. ljar 18. Lsig Iteomer. Majus 7. Ijar 22. S. lleliar, Becli. 5 Per. Majus 14. Ijar 29. S. Bamidlmr, 6. P. Majas 15. Szivnn 1. ]\. C,\\. Majus 17. Szivan 3. \-rA Majus 18. Szivan 4. -J|c Majus 19. Szivan 5. i n ~ Mujus 20. Szivan 0. Sabuoth. x\Iajus 21. Szivan 7. Sab. 2. den. Majus 28. Szivan 14. S. Nassza. Meszecsni szpremeni. ([} Zadtiji krajec- 7-ga 0 v. 50 ni. popoldnc. © Mlad J5-ga 11 v. 58 m. predpoldne. Q)Prvi krajac22-gall v. 19 m. predpoldne. ® Pun 29-ga 9 v. 55 m. predpoldne. Vremen l'o Hersclieli: od 1-ga do 7-ya lcjn> vremen; 7—15zniiroin lepo; 15—22 letno vremen ; ]>o 22-toni liladno. oblacsnn. na szlednve dezsdzs. DlMl Z a p i s z n i k Dohodek kor. ! fill. Sztroski kor. i fill. Fravilo s/>fj'eroj»a knieta xa maj : ])nevi Szervae, Pongrac, Bonifac'ja lepi Za vul' mraza lioj bojeesi Szladkhn vinesekom nam napunijo kleti Koinaj Vrban pride zpecsi. Junius 30 (liiii ma Iv&nscsek. 1 -ga je deii 15 v. 40 m. dugi; do 20-ga zraszteza 17 m.; potom je kra-csisi z 4 m. 21-ga9 v. 51 in. po- poldnnsztopi szimce vziiaiiieriyeodo Szvetki Vr sztikom szadi vszein liidem. Augusztus 31 dnij l.-gu je den 14 v. 50 m. dugi ; (lo konca rneszfca je 21 v. 32 ni. kracsisi. 23-ga 3 v. 58 m. popoldne Szunce sztopi vznamenye &• device. Den Pondebk Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Katolicsanszki i protesztantszki Voriga sv. Petra ap. Alphonz lig. pk. Najdba szv. Stevana Dominik szpovednik (Q Marija Dev. Sznezsna f Goszpodova Szpremenitev. hod Szunca Sznnca izhod ztihod v. ia. v. m. 22 23 24 25 27 7 18 16 14 13 12 10 Meszeca izhod v. rn. 9 31 9 58 10 26 10 56 11 31 predp. Meszeci zahod v. ni. 32. Vo idocs Jezus z Tirusa. Marko VII. 31—37. 7 Nedela 8 Pondelek 9 Tork 10 Szreda 11 Osetrlek 12 Petek 13 Szobota B. II.PoRisz. 11. Kajetan Cirijek mantrnik Eoman mautrnik Lovrenc mantrnik Zsuzsanna div. mantr. (§jjl Klara devica t Janos Berchinanns ff 4 29 7 9 0 14 31 7 1 3 32 6 2 1 33 4 2 57 34 2 4 20 35 0 5 37 37 6 59 6 56 9 15 10 16 11 16 popold 1 21 2 24 3 25 4 24 5 18 6 6 6 49 7 27 33. Od szinilenoga Szamaritanusa. Luk. X. 23 -37. 14 Nedela 15 Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 Csetrtek 19 Petek 20 Szobota B. 12.PoRisz. 12. Eusebij Velika mesa Eok szpovednik Liberat aput Jelena easzariea 3 Ludovik Tol. pk. f Stevan kral 34. Gda bi so Jezus v .leruzs;'ilem. Luk. XVIII. 11—19. 21 Nedela B. 13. PoRisz. 13. Joakim 4 47 6 45 3 50 0 25 22 Pondelek Timotheus raantr. 49 43 4 34 1 17 23 Tork Filip Ben. i % 50, 41 5 13 2 12 24 Szreda Brtalan apostol i & 51 39 5 46 3 10 25 Csetrtek Ludovik kral i % 53 | 38 6 17 4 8 26 Petek Zephirin papa (J) f >t m 55 36 6 45 5 8 27 Szobota Jozsef Kalaz. 56 33 7 11 6 8 36. Niscse neraore dvema Goszpodoma szliizsiti. Matoj VI. 23—33. 28 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Szreda B. 14.PoRisz. 14 August. Glavoszek Sv. Ivana Eoza Lim. devica Kajnmnd szpov. 4 57 9 32 7 36 59 30 8 1 ~) 0 28 8 29 2 26 8 58 7 8 9 10 Izraelszki kalendar. 5664. leto. Aug. (>. Ab. 25. S. Reoh. Aug. 11. Ab. 30. Ros Cho- des. Aug. 12. Elul 1. R. Gh. Aug. 13. Elul 2. S. Softim. Aug. 20. Elul. 9. S. Ki Theze. Aug. 27. Elul 10. S. Ki Tboua. Meszecsni szpremeni. (L) Zadnji krdjee 4-ga 3 v. 3 m. popoldne. #Mladll-ga 1 v. 58 m. popoldne. 3 Prvi krajec 18-ga 5 v. 27 m. popoldne. (^Pun 26-ga 2 v. 2 m. predpoldne. Vremen. Po Herscheli : od 1-ga do 4-ga lepo rnen i velika vrocsina 11 viben ; 11—18 menljivo ; od 18-ga do ca dezsevno. kon- Pravilo sztaroga kmeta xa s Lovrenc dezsc.ven nam vino szlahi: Ksiksi jcLovrene-Bvtalanov den Velika Mesa. lepai vroosa, Bfpa, hajdina mocs ponyem dobi! Taksa po navadi bo nam i jeszen. ri'i szi za vince mo kndeszl vn nebcs-zko k trslovcki krali. M;'i';ij XXII. 1—14 2 Nedela 3 Poiidelnk 4 Tork 5 Szreda 6 Csetrtek 7 Petek 8 Szobota Po Ri8Z. 19. Rozsn. V. (L Ivaudid mantrnik Franeiscu.s visiski Placid mantniik Bruno šzpovcdnik Augustus szpovednik f Brigita devica eaBf 5 45 5 21 10 88 4e 46 H« 1 1 86 48 17 predp. 49 15 0 45 50 13 1 58 51 11 3 15 sh 53 9 4 34 1 46 2 32 3 11 3 48 4 23 4 57 41. Bil je niki kralics steroga szin je betezseo. -lan. IV. 45—53. Nedela Pondelpk Po Risz. 20. V. Goszp. © Franciscus Forg. szpov. Tork Placidija dcvica Szreda Maksziniilijan pk. Csetrtek kalman Didokus Petek Kallisztns papa Szobota Terezija deviea 42. Kraleszki eslovek racsuu vcsini z szvojhni sh 5 55 5 7 56 5 57 8 $• 50 1 6 1 4 59 2 58 3 55 5 52 7 10 8 25 9 36 10 40 11 39 popold, 5 31 6 6 6 45 7 27 8 14 9 4 9 58 szlugi. Mataj. XVIII. 23—35. Nedela Pondelel Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota PoRisz.21. (-iallusap.3 Hedvig deviea Liikaes evangelista Peter Alkantarszki szpov. Vendelin lirsiila deviea, mantr. t Kordula dev. lnantrniea 6 5 4 53 6 52 8 50 9 48 10 4t5 12 44 14 42 1 12 1 50 2 22 2 51 3 \S 3 44 4 9 |1O 54 11 56 predp. 0 53 1 53 2 53 3 52 ldocsi farizeusje tanaes szo drzsali. Mataj XXII. 15—21. Po Risz. 22. .hinos Kal. Rafael iiadangel. Margeta Alacotjuo de\^) Demetrij mantrnik Szabina nmiitr. Simoii i Judas apostola f Narcisz [tiispHk 44. Gda bi gucsal Jezus vnozsini. Mataj. IX. 18—26. 6 15 4 40 4 36 trf 17 39 5 4 .rf 18 37 5 34 19 35 0 8 # 21 34 6 48 23 32 7 34 24 30 8 27 4 53 5 5i 6 56 7 58 8 59 9 58 10 53 30 Nedeta 31 Pond.M.-k Po RJ8Z. 23. Alphonz Rod. \Voirgaiig piispek +¦)• 28 4 28 26 9 27 10 31 11 44 popold, Izraelszki kalendar. ."»(>(>">. IHo. Okl. 1. Tliisri ±2. Scm. azrroUi. Okl. 2 Tliisri L>.'J. Sziin- Ciilh Ihn. Okt, H. Thisri 2!>. S. llorosilli. Okt. il. Tliisri 30. liits Clio- des. Okt. 10. Miircli. 1. W. Ch. Okt. 15. Marcli. li. S. Noadi. Okt. 17. Marcli. 8. Soiii puszt. Okt. 20. March.il. Cliniilisi poszt. Okt, 22. Marcli. 13. S. Loeh- Lecha. Okt.24. Marcli.15.Seni [m^. Okt.29. Mar<-li.2O. S.Vajcro. Meszecsni szpremeni. i kj-ajec 2-ga 2 v. 52 m. popold. Mlatl 9-ga 6 v. 25 m. predpoldne. Prvi krajec 16-ga 6 v. 54 m. pred- poldne. Pim 24-ga 11 v. 56 ra. predpoldnt'. Vremen l'<> 1'erscheli : 1—9-ii';i dozsovmi. lilad-no : 9—ltJ ya na ^oszci dezs : 1G —24 lepo : na uiM mcszoca mrzlo. l)en Z a p i s z n i k Dohodek kor. fill. Sztroski kor. fill. :.•'.¦•¦ > ¦•»"'. IVavilo sy,tai*oj»a kmvta tn oklobei* ALokcr Diojiiz. iuukro zimo il;i Gallus esi je sziih, lepo leto da. November 30 dnij A ndrejscsek. 1-ga je den 9 v. 45 m. dugi; do kon-ea meszeca je z 1 v. 14 m. kracsisi. 22-ga6v. ISm.po- poldne Szunce vzna- menye ffi sztre- Jeea sztopi. 1 Tork 2 Szreda 3 i (jsetrtek 4 ! Petek 5 ¦ Szobota Katholicsanszki i protesztantszki Vszeh Szvetnikov den kSzpoinin Vszehf Vernih Malachijas piispek Karol Horoinejszki Imrij vojvoda \v:d X Szuaca Szunca izhod zabod v. m. 6 29 4 25 30 32 | 33' 35 24 22 21 20 Meszeca' Meszeca izhod v. m. zahod 11 41 1 20 predp. 0 55 2 9 3 26 1 47 2 21 2 54 3 26 45. Od dobroga szemena i kokola. Mataj XIII. 24—30. 6 Nedela 7 Pouddek 8 Tork 9 Szreda 10 Usetrtek 11 Petek \t Szobota Po Riszalih 24. Engolbert piispek © (.¦tottfried piispek Bozsidar mantniik Andras Avel. szpov. iMartin piispek f JozafVit piispek 6 36 4 18 4 42 XJULf* 38 17 5 58 :-J9 16 7 12 40 14 8 22 42 13 9 25 44 12 10 21 46 10 11 8 3 59 4 36 5 16 6 1 6 50 7 45 8 43 46. Szpodobno je kralesztvo nebeszko k mustaiszkorai zrni. M;Uaj XIII. JJl— 13 Nedela 14 1'ondelek 15 Tork 16 Szieda 17 (.'setrtek 18 Petok 19 Szobota Po Ri8Z. 25. Staniszlav K. •lukund piispek Leopold szpovednik Q) Edmund pfispek Gregor Thaumat. Odon apsit t Elizabet.a 6 47 4 9 11 49 48 8 popold. tik 50 7 0 44 b2 6 1 53 5 1 48 55 3 2 13 5(j 2 2 38 9 41 10 42 11 41 predp. 0 41 1 42 3 42 47. Gda bodete vidili odiirnodzt opiiscsenva. Mataj. XXIV. 15—35. 20 Nedela 21 Pondelek 22 Tork 23 Szreda 24 Csetrtek 25 Petek 26 Szobota Po Risz. 26. Feliksz szp. .Dariivanvft B. D. Marije Ceeilija deviea mantr. Klemcii papa mantr. ® Janos od krizsa szpov. Katharina dev. inaiitr. t Konrad 6 57 4 1 3 5 59 0 3 24 7 l 3 59 4 i 2 58 4 46 3 58 5 30 5 57 6 22 6 56 7 20 3 43 4 45 5 48 6 51 7 51 8 49 9 43 48. Bodo znamenva vu szunci. Luk. XXI. 25—53. 27 Nedela lAdv. 28 i Poiulolekl Jlufnsz 1. Virgil. szpov. maiitniik 29 30 Tork Szivda Szaturnin piispek Andras apostol Q tt 7|3 56 9 55 10 55 12 54 8 24 ilO 40 9 32 ,11 13 10 43 il 50 11 56 popold Izraelszki kaiendar. 5665. leto. Nnv. 5. March. 27. S. Chaje Sza. Nov. 8. March. 30. Hu* Chodes. Nov. 9. Kiszlev 1. R. Ui. Nov. 12. Kiszlev 4. S. Tol doth. Nov. 19. Kiszlev 11. S. Va- jeze. Nov. 26, Kiszlev 18. S. Va- jislach. Meszecsni szpremeni. (^ Zadnyi krajec 1-ga 0 v. 13 m. popoldne. # Mlad 7-ga 4 v. 37 lii. popoldne. 3 Prvi krajec 15 ga 1 v. 35 in. predpoldne. ® Pun 23-ga 4 v. 12 m. popoldne. (^ Zadnvi krajecz 30-ga 8 v. 38 m. predpold. Vremen. To Herscbeli : 1—7-ga lepo vrenie ; 7—15 vetrovno, mrzlo; 15 — 23-ga lepo, mlacsno vre-men; potom mrzlo, vetrovno, naszlednye dezs z sznegoru. Den Zapisznik Dohodek kor. fill. Sztroski kor. fill. P.avil« Mraz Vszehszvetcov to poineni Ka Martina den bo lepi. kmel« Csi je .negleni, i zim0 ohimo dobimo. 1-ga je den 8 v. 41 m. dugi; do 20-ga raeszec-a je za 19 lii. kracsisi; potuin rasztc 5 m. 27-ga 7 v. 13 m. predpoldne Szunce vzriameiiye ..j^koz-la sztopi. Zacsetek zhne. Den 1 i Csetrtek 2 I Petek 3 i Szobota Katolicsdnszki i protesztantszki Eligij piispek Bibijana devica Franciseus Xav. n hod SzuncaSzunca izhod zahod v. m. v. m. 13 3 54 14! 53 15 53 Meszecai Meszeca izhod i zahod v. m. i v. m. predp. i 0 56 1 08 1 27 2 22 1 58 49. Gda hi csiio Ivan vu vozi dela Krisztusova. Mataj. XI. 2—10. A \ Nedela 5 Pondelek 15 Tork 7 Szreda 8 Csetrtel 9 Petek 10 Szobota Adv. II.Barbara Szaba apat Miklos piispek Ambrozij ptis^ek Brezgr. Popnj. D. Leokadija deviea Melchiades papa 7 16 HE 17 18 # tf & 19 Marije 20 tt 21 ¦^ 22 51 51 51 51 51 51 3 2 31 4 49 3 8 6 13 50 7 7 4 37 8 7 5 30 9 0 9 44 6 27 7 26 50. Poszlali szo z.sidovje z Jeruzsalenia Duliovne i Levite k lvani. Jan. I. 19—28 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Csetrtek 16 Petek 17 Szobota Adv. III. Damazus Szine/ij mantrnik Lucija dev. inantrn. Szpirid. piisp. 3)Kvatr.ff Valerijan piispek Albina dev. mantr. ft Laz.ir piispek t1 7 23 3 51 24 51 25 51 26 51 27 52 28 52 28 52 10 23 ! 8 27 10 55 | 9 27 11 25 jlO 28 11 51 11 28 popold. predp 0 41 1 7 0 28 1 28 51. Vu petnaj.sztom leti ladanya Tiberius caszaia. Luk. III. 1—6. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Osetrtek 23 Putek 34 Szobota Adv. IV.Graeijan Naniezius mantr. Aiiim. i Theof. Toinas apostol Zeno maiitniik Viktorija dev. mantr, Adam i Eva ff ft tt 7 29 30 31 31 32 32 52 52 53 53 54 54 55 1 35 2 6 2 41 3 22 4 11 5 8 6 12 52. Vu zacsetki je bila recs. Janos I. 1—14. 25 Nedela 26 Pondel. 27 Tork 28 Szreda 29 Csctrlek 30 Petek 31 Szobota Bozsics.Rojsz Jez. Kriszt Stevan, prvi mantrnik Janos apostol evang. Drobna l)(;tca. Toiini/.s pilspek (Q Anisz piispek f Szilveszter piispek 7 33 3 56 7 21 33 56 8 32 ^/ 33 57 9 45 "& 33 58 10 59 sh 34 50 predp. sh 34 4 0 0 12 34 1 1 25 2 29 3 32 4 35 5 38 6 39 7 35 8 27 9 13 9 53 10 28 11 0 11 31 popold, 0 34 Izraelszki kalendar. 5665. loto. Decz. 3. Kiszlev 25. S Vajesev. Decz. 4. Kiszlev 26. Decz. 5. Kiszlev 27. Decz. 6. Kiszlev 2d szvel.i trej kralov tlo fasenszkoga torka, 1. Steri szc z-zciinesnjov szlovesznosztjor obszluzsdrajo. t,, je ()(] (;.^a januara "25> 2. Na csehszkom : Szv. Ivan Nepomucenszki (maj. Den obrambe szvetoga Joz.efa . . apr. 24. . ^ ^^ (gzept ^ Szvetek preszladkoga Szrcza Jezusa jun. 10. ;J Vu zg()).anjoj Ausztrjjl. Szv F(,rjin ^ ^ Szvetek preszvete krvi Jezusa . . . jul. 3. 4> v.Halicsi. Szv. Szaniszlav (maj. 7.). bzvetek bozsega Zvehesara . . . . jul. 17. 5. NaKoroskooi : Szv. Jozsef iszv.Edzsit(szept. 1.;. Den obrambe szvetotm Joakima . . mig. 21. ,, AT ,. ¦ , o T ,. • t- • / «o \ b g 6. Na Krajnszkom : Szv. Jozset l szv. Jun (apr. 23.). Szvetek angelov csuvarov .... szept. 4. ._ ^ Ludomirszkom . Szv. Mih,(ly ( „. a«,.)p Preszladko ime Marije ...... szept. 11. y Na MorAvszkum . Szv. Czinl j Method (jul. 5.}. Kozsnovenszka nedela......«kt. 2. () Vu Szalzbm.gi. Szv, Rupertug (szept< 24). Velka goszpa vogrszkoga drzsanja . okt. 9. 10 Vu g^. . &v_ ^,^ (okt< 17>)_ Obraniba 1)1. D. Marije.....nov. 6. ,, „ ^. ¦ , .. t t- / ¦ i Kvdtrni- 14. Vu Trszti : Szv. Jusztin (nov. 2.). Szprotoletni..........febr. 24, 26, 27. Letni............nuij. 25, 27, 28. Jeszenszki..........szept. 21, 23, 24. V* PotemneiUe i»niif «a i meueeca. Ziraszki...........»-lecz. 14, 16, 17. Vu 1904 om leti szuncze dvakrat. potemnej, «ili l,\ Vinilszki. prinasz sze 1o ne bode vidilo. Potemnenje nieszecza v etoin leti ne bode. 1. \-szoboto pred riszalszkov nedelov . . . uvaj. 21. 2. Pred Petrovim ...........jun. 28. 1# Obrocsno potemnenje szuncza bode marcziusa „„,.,, ' 1%. 17-t;a. Prinasz .sze ne bode vidilo. Zacsne sze vgojdno 3. Pred velkov niesov.........aug. 13. ° B , o , ., c ., ., , . .}1 ob 3 ioj vori 53 ih minutaj ino sze dokoncsa ol» 10 4. Pred vszennh Szvetcib........okt.31. JJ J r n i u ¦ , j. v. 1 min. — Vidilo de sze v izbodnoj Afnki, v-jiizsno- 5. Pred Bozsicsom...........decz. 24. , . . "*. J . izhodaoj Azsii. na indszkom Oczeani ino na zabodnoj c) Drntji zapovedcmi poszti. sztrani velkoga Oczeana. 1. Velki por-zt, (>d p.>pelnicze do viizeniszke Dedele 2. Popuno potemnenje szuncza: Prinasz ga ne vszaki b 1-oj ori i 8 mm' lue^ poldnevom. Vu toni vremeni szta jen i nocs vednako dugiva. Zeta zacsetek : junin.~a 21 -ga ob 9 v. 51 rnin. odvecsara. Na naseni tali zenile je deo zdaj najdugsi. Jeszeni zacsetek : szept. 23-ga ob 9 i 51 niin. vecser. Den je vtoni vrenieni znova vednaki z nocsjov. Zirne zaosetek : decz. 22-ga ob 7 i 13 min. pivd poldnevoin. Na nasein lali zernle najdug.sa nocs i naj-krajsi den. VII* >aturne dol»c leta pod iiamim podiiLl»joiu. 1. Zima : od decz. 24-ga do febr. 24-ga, lipi 62 dni. 2. Sziisecni csasz: od febr. 24-ga do marcz. 19-ga, trpi 24 dni. 3. Szprotoletje: od lnarcz. 19-ga do unij. 16-ga, trpi 58 dni. 4. Predletje : od maj. 16-ga do jun. H-ga. trpi 2.'5 dni. 5. Xeto : od jim. S-ga do aug. 20-ga, trpi 7."5 dni. 6. Zorilo: od aug. 20-ga do szept. 21-ga, trpi 32 dni. 7. Jessen: od szept. 21-ga do nov. 11-ga, trpi 51 dni. 8. Predzimjc : od nov. 11-ga, do decz. 21-ga, trpi 43 dni. VIII. Xel>eszka %iiaiu^iija. (ff^ oven, jtf liik, vojimi zvezdami. 1. Na szredi szvojili planet je nase szuneze. 2. Prednje planete szo : Merkur szkoro 8 niillion niil od szuncza; edno leto na njoj trpi 88 dni. Venmz, 15 niillion mil od szunca ; leto ua ujoj 225 dni trpi. Zemla, 20 milJion mil od szuncza ; leto na njuj trpi 365 dni. Marsz, 32 million uiil ud szuncza ; leto na njoj i>87 dni trpi. 472 vidlih planet do 1901-ga lela ; liki zvezdo znanczi vszako letn Diijdejo na tisztoni tali podnebja druge nove escse. Jupiter, 107 millinn mil od szuncza ; 12 let pride ednok okoli szuncza, zato leto na njoj 12 nasili let trpi. Szaturnusz, 194 million mil dalecs od szunt-za ; okoli szuncza ednok vu 29 letaj i 116 dnevaj pot opravi, zato je to prinjoj edno leto. Uranusz, 396% rnjllion mil od szuncza, pot okuli szuncza 84 let opravi; — to je prinjoj edno leto. Neptun, (521 million mil dalecs od szuncza, okoli pride ednok vu 164 letali i 216 dnevab. Planet planete — stere sze naimre okoli veksi jtlanet. vrtijo ino z-veksimi vred okoli szimcza. Ovarsi sze za rneszecze zovejo. Zenila nia 1-ga, Mars 2, .Jupiter 5, Szaturnusz 8, Uranusz 4 i Nej)-tun 1-ga. X. Vladajoosa planota j« Marsz. XI. Prciiiiii.jjivanjo sze inhid, Q) prvi frtao, ® pun, (^ zadnyi iVtao. dol»e ino vcki. Za 1004-to presztopno leto. To leto je : 7775-O od sztvorjenja csloveka. 7635-o puleg racsuna szederndeszeterili egy|»tonii?zkih modrili. 75O2-t> poleg racsuna. grcske cerkvi. 7412-o poley bizantinszkoga (carigradszkoga) racsuna. 7406-O poleg antiochonszkoga racsiina. 6617-0 poleg racsuna Juliuskoga. 5910-O poleg racsuaa szvetti reda. 5894o poleg popravlenoga racsuna Petaviusovoga. 5888 o poleg navadnoga racsuna Petaviusovoga. 5853-e poleg racsuna Kalvisiusa i Skaligera. 5664 65-o poleg racsuna zsidovov. 5629-0 od koneza zlatih vekov. 5351-0 od koncza obcsinszkoga potopa. 3771-o od izhoda zsidovszkoga naroda z-Egyptoiua. 3483-e od koacza szrebrnoga veka. 3433-0 od zacsetka grcskoga areopaga. 2893-e od zidanja prve Jeruzsalemszke ezerkve. 2683-e od zacsetka o]yrnpiadov — t. j. grcskoga let racsuna. 2654-0 od zacsetka zidanja Rima. 1904-o od rojsztva Krisztusovoga. 1773-e od poriisenja tretje Jeruzsaleuirfzke cerkve. 1669-0 od raztepenjii zsidovov. 1593-e od j)rve prepovidi preganjanja krscsenikov. 1322-0 od bega Mohammedovoga. 1316-o od koncza medovoga veka. 1204-0 od zacsetka nemsko nmsjikoga czaszarriztva. 1009-0 od dohoda vogrov na vogrszko. OlO-o od krszta vojvoda Gejze. 907-o od zaosetka kraluvanja sv. Stevana. 904-O od csasza, ka sze vogrszko drzsanje nied szamosztalna drzsanja racsuna. 723 o od zaszpoznanja compassa v Europi. 663-e, ka .szo peszjanje vogrszki uarod pobili. 631-o, ka .szo vladarje z-Habsburgszke hizse na riniszko-czas?arszki tron prisli. 547-0, ka je 1. velki Ludovik Kral Dalmatio obladao. 522-0 od szmvti velkoga Ludovika. 508-O od bitja poleg Nikapolva. 467-0 od obladanja torkov poleg Belgrada po Hu-nyadi Janosi vcsinjenoga. 466-o od zmislenja stamparie. 462-O od bojne zgiibe vogrszke poleg Varne. 451-o od obladanja Konstantinapolya (Czarigrada). 446-O od leta, stero je Korvin Mafjas na vogrszki tronus prisel. 412-0 od najdenja Amerike. 379-o od leta, ka szo torki vogrszke vojszke pol)ili pri Mohacsi. 376->>, ka ausztrianszki rojfiki kralujo na vogrszkoni. 338 o, ka Zrinyi Miklos vu boji szpadno. 319-0, ka szo krumpli szpoznani v Europi. 240-o, k;i je MonU.vucmli LorKe pobio v Modincib, pri Monosteri. 207-o, ka je Sa.voyauszki Eutren lurke zbio jiri Zenli. 205-O, ka .szo szopotni inasin zmiszlili. lOl-o, ka szo szopotno ladjo zmiszJili. 98-o, ka je prva zseleznica sla. 74-o, od rojsztva 1. Ferencz Jozsefa. 5(>o, ka jc 1. Fereucz Jozsof na tron szlopo. 37:o, ka jc za vogrszkoga krala konmani. l*i*av«Ie |M l 1. 1'olug 18(')H-L!'a lela t. po.szl.ave lll-ga i l\'-ga poglavja sze Discse neszini pred szodnijo pozvali na szvnje vori- szvel.ke zviin iiNlurni zviinredno szilni pol.relx.-sin. 7. decz. 24., uinuzsena v Becsi 1854. aprila 2f). Za vnyrszko kralico koroniivana 18(i7. jnn. 8-a. Vmiia 18D8. .szept. 10-ira v Genii. l>eca: 1. Szofija (Frideiika, Dorolbea. Maria, Jo.sepba) i-oj. 1855. niarc. 5. Vmrla 1857. maj. 21). 2. Gizela (Ludovika, Maria) roj. 185ij. julia 12. Z(lauazLoo|H)ldom, bavarszkiin vojvodoiu 187o. apr. 20. 0. Rudolf (Ferencz. Karol, Jozsef) rojen v Luxeu-l)iiryi 1858. aug. 21. Oz.scnjen z Stetanijov, cserjov Leopolda, krala Belgiurnszkoga v Becsi 1881. niaja 10. Mrlev 1889. jan. 30. JJete : Elisabetha (Mai-ia, Henriolla, SLolaiiija. (Jizela) c. i kr. nadvojvodica ; rojciia v Luxeiuburgi 1883. szcpt. 2. Zdana z \Vindiila. Zviin tuga najdeuio reesi od te pobozs- — 38 — Vreli rsa^ztilci Szrca Jezusovoga. (Sztari \oyrszki kep). 39 noszti vu predgah Pazmany Petra (roj. 1570, + 1637.) esztergomszkoga eardinal-erseka, pa tiidi vu ednoj knigi Nadasi Janosa, diihovnika Jezusovoga reda, stero je 1659-ga vozdao. Vsze to je pred prikaznimi bl. Margete bilo na peldo nam, ka naj lni tiidi tak Jiibimo to preszveto Szrce, kak szo je nasi preddedovje vonio ltibili i nje csasztili. Nega racsiina vnogim Szpoiuinom, steri szo osztali na nasz za szvedoesansztvo, kak je ta pobozsnoszt razsirjena bila prinasz. Vnoge cerkvi ino kapele, sztebri i kepi nam szvedocsi-jo pobozsnoszt vornih ocsakov, ki szo pri tom szv. Szrci /szkali vszigdar pomocs ino obrambo. Preszvetoga Szrca driizstvo je tiidi ne bilo nepozmino med nami vu preminoesih sztoletjah. Tak znarao, ka je v Pozsoni Vivarica, ro-jena NigTay Barbara, z szvojov vrelosztjov na- pravila druzstvo vu cerkvi nun, stere sze ime-niivajo od szv. Orsole. Na prvi petek po telovoj oszmini szo vszigdar rneli tii od toga raao predgo ino obcsinszko molbo. V Kassi pagrofBarkoczj Miroszlav egerszki piispek potrdo edno driizstvo, Bnaj sze z njim csaszti liibezen Jezusova, naj sze pomiri njegovo razzsaljeno szrce naj sze pomensajo grehote liidi ino sze siri ta pobozsnoszt med vszemih". (lle.jte, to szo delali preddedovje; pa nu njnva detca bi sze szpozabili z toga preszv. Szrca? Oh nej, naj sze vkoienini vunasihSzr-cah tiidi ta pobozsnoszt, naj liibi vszaki to preszveto Szrce, pa te lehko pride peszjan pa tork pa novo pogansztvo nasih esaszov, szc li nemo bojali, ar de Jezusovo Szrce znami — ino z n.jiin obhidaino szvet i Satana vszigdar. II. Predmet ete pobozsnoszti. Ka je predniet pobozsnoszti preszvetoga Szrca Jezusovoga? Z driigov recsjov, ka esasz-timo ino molimo te, gda to pobozsnoszt obszlii-zsavamo ? Na to pitanje nani szveta Mati Cerkev, kak vucsitelica navuka Krisztuso\oga etak od-govori: Prodniet, to je sztvar, .stera sze inoli. ic iičijszvetese szrce Jezusa. Kak sze to razmi ? Eta recs ,,szree" va vszakom jeziki dvoji raziim ina. ()b prvhn pomeni recs ,,szrce" najimeiiitiiejsi tao cslo-veesega tela, tiszti tao tela, steri je najpotreb-nesi za volo toga, ar nam zsitek obderzsf ztera, ka krv goni szem-tain po vszeh kotrigah ino tak z szvojim bitjom nas teloven zsitek ohrani. Ob driigim pa pomeiii znotrasnji zsitek cslovecsi, to je djanja, stera cslovek z diihom opravi, kak je preniislaranje, vola, poszebno pa liibeznoszt. Tak nianio to recs na priliko, kda praviiuo: okornoga szrcti cslovek, ali: brezszrcsen cslovek. Ncj ka nebi nieo szrcd zato, ar te nebi mogeo zsiveti, nego liibeznoszti nema, to scsemo praviti. Ravno tak, csi pravimo : tvoj kep vu mojem szrci noszira ; kepa nemre vu szrci meti, nego to telko pomeni, kak csi bi pravo, ka sze z liibeznosztjov szpomiriam tebe. Eli csi pravimo: moje szrce je zevszim tvoje, to telko scsemo praviti, ka driigoga nikaj ne lubimo, szamo njega. Zato, csi rao zdaj oscse ednok pitali, ka je predmet nase pobozsnoszti, ka ,je tiszto, ka moliino, gda Jezusovo Szrce molimo, te nemo-remo ovacsi odgovoriti; kak v te namen, ka molimo preszvMo ssrcc Jcsusovo: 1. Njegovo ndjssvetese telovno szrce, stero vu njegovih prszib bije ino njegovo szvoto krv goni od kotrige do kotrige, stero je njegov naturni zsitek obderzsavalo na zemli — ob 2. pa molimo Njegovo obcrnaturno szrce, to je njegovo najszvetese premislavanje, volo, poszebno pa liibezen. Nego neszmimo pozabiti, ka to dvoje naednok vkiipprikapcseno more biti vu nasih mfszlih, esi scsemo z rednim taloin to pobozs-noszt opravlati. Ar csi bi szamo njegovo telovno szree molili, brezi toga, ka bi na nezmemo liibeznoszt toga Szrca miszlili — ali, csi bi szamo njegovo liibeznoszt prernislavali ino v pameti premetavali brezi toga, ka bi na njegovo teJovno szrce miszlili, stero je zdaj odieseno v nebeszih, te bi zato nasa pobozsnoszt dobra bfla, liki nebi bila pobozsnoszt ta od stere szi guesimo. Zato, esi scsemo to pobozsnoszt pupunoina dobro opravlati, te moremo obodvoji razum recsi ,,szrce" vklip prikapcsiti i na ednok misz-liti na telovno szrce ravno tak, kak na nesz-koncsano liibeznoszt onoga, ki to telovno szrce vu prszih noszi. Ka sze to zaisztino tak niore razmiti, to ocs:veszno vidimo iz recsih ino djanja Zveli-esitela. Gda sze je Jezus blazsenoj Margeti Ala-coque szkazao, je odpro pred njov szvoje szvete prszi ino njoj je isztinszko telovno szvoje Szrce szkazao ino na to telovno szrce kazajocsi z prsztom je pravo: ,,(.Tlej, to Szrce, stero je tak prevecs lubilo liidi!" Zvelicsiteo tii obadvoji razum szrca naprej prinesze: Szvoje telovno Szrce ino szvojo nezkoncsano liibeznoszt. Vte nacsin je delala to pobozsnoszt bla-zsena "JMargotii Alacoquo ino z tem naesinoni jo je potrdila szveta Mati (jerkev, pa z tem ndesiilom jo je obdelila z odpiisztkami, ka ojii, ki jo opravlajo, naj tak opravlajo. Pa za isztino : Gde je szrce, stero bi tak vredno bilo nase liibeznoszti, postiivdnja ino molbe, kak je najszldjse szrce Jezusovo ? To szree je zsivelo orio ndjszvetese telo Zvelicsara, stero je 33 let za nasz trpelo jned vnogim pregdnjanjoin. To je to najszvetese szrce, stero je nigda szveta eti na zemli bilo, stero sze je nej poleg reda nature, nego z niiloscse bozsn poleg csfide szvetoga Diiha poprijalo vu de-viskoj utrobi blazsene Divice Marije; to je szrce, stero je ne melo na zemli niti poprijetja, niti djdnja greha, nego je vszigddr za ona navdii-seno bilo, stera szo ndjszvetesa, uajiinenitriesa. Tera bole moremo csasztiti nio lfibiti -le- zusovo preszveto ISzrce. csi szi tia liibeznoszt toga bozsdnszkoga Szrca zmiszlinio. Nema td lubeznoszt dazsine, niti sirjave, nema viszo-csine, niti globocsine, nej zacsetka, niti konea. Njegov zenielszki zsitok od Bethlehema do (-Jolgoto je ne bio dnlgo, kak nepresztano szve-docsdnsztvo te njegovo liibeznoszti. Pa zdaisnjo ujegovo zsivlenje vn nebi ka jo dnigo, kak gorecsa liibeznoszt z sterov na szvoje szvute rane, poszebno pa na rano szvojega Ijiibecsega szrca kdzse na pomirenje szvojega nebeszkoga Ocse. Zato postiijmo mi tiidi, ino liibimo to naj-Iiibeznivse szrce, naj nasz vszigdar njega liibez-tioszt vodi. III. Namen pobozsnoszti ete. Ka je namen ali cio pobozsnoszti k prcszl. Szrci Jezusovomi, to nam najbolo ona zna po-vedati, stero je Jezus za razsirjavanje ete po-bozsnoszti odebrao. Blnzsena Margeta Alacoque pa ocsiveszno pise, ka jo liainen, ali cio te pobozsnoszti nikaj driigo ne, kak to, ka bi szo szrca eslovecsa na goreeso Jiibezen zvuzsgala proti Szrci Jezusovomi. Bl. Margeta je z vszov szvojov moesjov zselela, naj bi vszi liidje esasztili, lubiJi ino dicsili preszveto szrce Jezusa ; to je notri vu vszeh ujeiiih piszmah - - pa kak ona pravi — to je zselenje Zvelicsitola. Pa kak ona pravi, ta nasa liibeznoszt mure troje dobro sztrani rneti, stere szo naszledii-vajoese: 1. Nasa liibezen k Szrci Jezusovomi raore zahvdlna biti. Goszpod sze je vu ednoj prikazni tozso bl. Margeti rekoes : ,,Nezahviiluoszt luclih mene bole boli, kak vsze ono, ka szam vu mojoj bridkoj lnantri pretrpo. Osi bi szaino malo liibezni pri njih. najseo, bi vsze za nikaj racsunao, ka szara za nje vcsino, pa csi bi mo-goese bilo, bi escse vp.cs rad prctpro za nje". Pa blazsena Margeta scse k czoj dcne: ,,Nega na szveti csloveka, ki nebi vszega blagoszlova bozsega talnik posztano, csi z zahvdlnov lubez-nosztjov lubi preszlatko Szrce Jezusovo. 2. Pomirenje zselej od nasz Jezus. Poini-renje za nemirovnoszt njegovoga Szrea. Zato je pravo na dale: ,.Zselenje luoje ju, ka bi sze prvi petek po oszmini Telovoga za poszebeu szvetek mojcga Szrcd nasztavo, liaj bi meni liidje na te den z szv. ubhajiloni ino szlovesz-Jiim poniirenjoui zadoszta vcsinoli za vnoga zbantuvdnja, stera trpini poszebno te, gda sze v Oltdrszkom Szves/ivi na raolbo voposztavim". Preszveto Szrce naj bode nase poniirajocse daritvi oltar'; dr je to bozsanszko szrec zadoszta zmozsno, ka je mogocse pomiriti szrditoszt bozse pravicsnoszti, stera sze je za volo vnogih nasih grohov ober nasz zburkala". 3. Popuno lubezen scso viditi vu nasih szreaj Jezus. — Bl. Margeta etak pise od tč' reesi: BNaznanjo nii je dao Goszpod, ka ga je driigo nikaj nej genolo na to, ka bi odpro szvojega Szrca szkrivnoszti za nasz, kak zsele, da bi ga liidje popunoma lubili. To hrepenenje za popuno liibav liidsztva ga je nagnolo na to, ka nam je pokazau vsze kincse,, vsze dragoce-uoszti szvoje liibeznoszti, milosztiviioszti, nasega poszvecsenjd i zvelicsanja, stera eto najszvetese Szrce v szeb raa, ka bi z obilnosztjov dalo vszem oiiini, ki proti njetni pupiuio liibav zka-zsiijejo". ,,Oh liibimo je, prdvi szv. Margeta, pa dajmo vsza nasa toj liibavi. naj nasz ocsiszti i popune vcsini vu goreesem plameni szvoje ncszkonesano vclke liibeznoszti". IV7. Obecsanja Szvetoga Szrca Jezusovoga. Kak dobrotivni zsdrki szunca vsze poho- razveszljava i toplocso ddva; pa esi li vcsaszi dijo: kucsu sziroraaskoga zsalara, ino palacso megia ali esarni oblaki zakrijejo njega szvetlobo, bogatca, hizso kraeta ino grdd zniozsnoga vJd- ono je z szvojimi zsarki pa razzsene ino novi dara: kak trdk szunca vszigdi szveti, ozsivava, blagoszlov deli liidem, poldm ino vszemi sztvar- — 41 — jenji; — riivno tak szo kazse proti iiam ne.sz-koncsana liibeznoszt nasega ZveJicsara: Dokecs je on na etoj zemli z liidmi sztanjiivao, teesasz je szvojo liibeznoszt, brezi razlocska, vszem liidern zadoszta szkazao: Sziromake ino bogatce, nezvues&ne Ino inodre, zavrzsene ino v esaszti sztojeese jo z ednakim talom vcsio iuo na pot zvelicsanja szpravlao; dobro je csinio brozi razlocska z vszemi, stori szo njegovih dobrot potrebni bili: Zbiido jo zmrtvi bogatoga Jai-rusa hcser ravno tak, kak szina sziromaske dovicze; z vracso je bogatea, liki zvnicso jo Oh, vcsino je tisztu, ka najliibeznfvsa mati deJa. (.'si jo ednok vsze opominanje, csi szo vsze prosnje, vsza protiivanja ino vsze kastige dobre matere zaman zse pri liibeznivom deteti; csi ednok dete zablodi in sze ogiba szvoje dob-rovoke rodifceJice, te sze ztrszne od globocsiue trplenja njono materinszko szrce ino vcsini, kak je szveta Monika vcsinila: bezsi za deto-tom, steru sze boji njeno liibeznoszti : bozsi za njiin, csi do niorja ino prckricsi ziuozsno sii-liienje zbnrkanoga morja z szvojim zsalosztnim glasznom. Pa te, csi scse je kaplica liibeznoszti Marija z maliin Jezusom i sz. Ivanom,*poleg pa tiidi sziruraaka. — Pa escse dendenesnji nivno tak sztopi notri po rok;ij diihovuika podkrfihs-iiiin kepom vu sziroinasko kucsu nevolnoga sziromaka, kak vu szvetlo palaeso najveksega bogatca, ka bi njemi dao niocs mirovno mreti ino pokazao pot, po steroj more vu nebesza pridti. Pa csi li 011 tak nezmerno luboznoszt ka-zse vszerni liidsztvi, csi li, ka vszaki eslovek more szpoznati vu globocsini szvojega szrca, ka Jezns ne isese driigo, kak Jfibeznoszt naso, 1: szo szrca cslovecsa proti njenii mrzla ino ledena ino ,sze nescso na lubeznoszfc zvuzsgati. Ka je vcsino zato, naj bi jiasa szrca obladao V vu szrci deteta, esi njeini vu prszah eslovecse szrce I)ije, te gda vidi szkuze liibecse matere, gda esiije njeni trepetajocsi glasz ino bridko iokanio te sze more genoti, te sze raore sztaviti na poti, stera je vu szkvarjenje pola. Kavno tak je vcsino znami nas Zvelicsiteo. Gda szo krscsenicje pomali od dneva do dneva bole rarzli gratali, szo zse vees ne inisz-!ili na volo dobroga Zvelicsara, nej szo vecs doszta diili na njegove recsi, prosnje, opominanja i protiivanja; vnogi szo bezsali zraven vu szvoje szkvarjenjc. To je JiibozMos/i Zvelicsitela duzse nej mogla gledati; zato je On vu zsaloszti szvojega Szrra, kak dobra mati,za naini pri-bezsao, je odpro pred nami liibeznoszt szvojega preszvetoga Szrca, ka kda vidimo jije goreti v plameni liibeznoszti, sze naj szpokorimo, naj zacsnemo znova mogocsno liibiti Njega ino sze naj zvelicsamo. — Glejte, to je zrok, zakaj sze je Jezus z szvojira Szrcom nazveszto ednoj pobozsnoj devici, pa zakaj njoj je zapovedao, naj gleda, ka sze ta Jiova pobozsnoszt vu celoj Materi Cerkvi razsiri. To je ta szlednja podpora, ta szlednja sker, z sterov imsz On na novo liibiiznoszt scse zbiiditi. Csi nasz videnjo lubeznoszti bozsega Szrea tiidi ne mogoese na liibeznoszt Boga zbiiditi — te szrao zse tak zgiibleui. To bi zse zadoszta zroka bilo, ka bi mocsno esasztili vszi preszveto Szrce Jeznsa. l.)a pa Jezus vu szvojoj Irbeznoszti ne pozna niere, niti koncza; to pa ttidi dobro zna On, ki csloveeso naturu dobro pozna, ka mijvecs liidi szarno szvoj haszek iscse vu vszem, pa pozabi, ka jo Boga nc za szvojo, nego za ujega volo duzsen liibfti — zato nam Jezus zviin szvoje luboznoszti vnoga driiga tiidi obecsao, stera do nam dana, csi mo poleg njegovc vole liibili njegovo preszladko Szrce. Ta obecsanja vani nakanim popiszati, ka csi bi bio sto, koioi jc liibeznoszt Jezusova nc zadoszta. tisztoga naj koucsi njegova obecsanja nagnojo :ia pravo liibeznoszt toga nezinerno Jiibeznivoga Szrca. De.szetero, ali dvajiajszetero dobrot je obeesao Jezus oniin, ki njegovo szveto iSzrce csasztijo. Tu pa no szmemo pozabiti, ka ka je Jezus obeesao, ka je to szain ]^og ob^csao, ka pa Bog obeesa, to je szveta isztina, to sze vszakojacski tiidi szpiuiiti more. Obeesanja Jezu.sova sze na tri tale Ifhko razdelijo : I. V7elka obecsai)j;i naiii je thio Jezus, csi 1110 csasztili iijegovo szveto SSzrce, za nase zomelszko potrebcsine. II. Poszebno tolazsno gvu-si od vekiveesnoga zvulicsanya »-sasztileov njegovoga Szrca; i ob III. ne obeesa szamo vszakomi poszarnez-nouii csloveki vnoga. nego tiidi vszein rodovinam i vsziikoj hiz,si, vu aterih sze esaszti njegovo bozsari3zko Szrce. 1. Pi'\o obecsaijje, stero naiii je Jezus dao, csi mo csasztili njegovo szv. iSzrce, je naszledti-vajocse : nJaaz njim ddm vsze miloscse, stere szo njim vu njuvom sztdlisi potrebne". — To znamo vszi, ka je tera bogse vszakomi esloveki, kera lezsi prenasa nadloge szvojega sztalisa, kem lezsi opravla szvoje duzsnoszti, i kem vecs taksi zaszliizskov szi je mogocsi szpraviti na etom szveii, za stere zaszliizske od Boga vu vekivecsnoszti lehko placsilo csaka. Da pa, moj dragi, Bog szatno tisr/ta dobra dola placsa, stera obernaturno vrednoscso majo, to je : Stera szmo vu sztalisi miloscsR bozse esinili, j a stera szo ravno Za toga volo Bogi prijetna. — Vszaki dobro csiiti med nami szvoje nevole; vszaki nasz dobro zna, kak tezsko nam je vcsaszi duzsnoszti ino opravila uasega sztalisa opraviti; vszaki zna, kak tezsavna szo njegova brernena, stera je Bog z szvoje szvete vole na njega polozso, kelko triida nam da szkrb za potrebcsino vszakdenesnje, kelko truda dosztakrat szkrb za dusevno zvelicsanje ; pa na, szlednje nancs to nevemo, jeli sze nasa djanja Bogi dopadnejo, ali ne. Zato, csi szi to vsze zniiszlimo, te zarazrnimo poleg pravice, kak doszta nam je -Jezus obecsao ztern, ka on esasztilczom szvojega Szrcii vsze milosese da, stere szo njitn vu njuvom sztalisi potrobne — ar te railoscso, stere navadno za miloscse sztalisa zovemo — nam pomagajo pronasati brempna, jalo je naimre za tolovne i zeinelszke vroinenszke potrebe.siue pomocs, pa nam je obecsalo sziguren zalog za vekivccsno zveliesanje. — Zdaj prido tretje vrszte obecsanja. stera szo ne szamo za poszainezuoga csloveka vcsinjena, nego za cele hizse i rodovine. Obecsao je nahnre ob prvira : nZa rodo-vine mir szprdvim ino ga v njih ohderzsim." Pa ka je rodovina brezi niira? Grivi pekeo. Vu nemiroviioszti zsivocsoj rodovini oesa prek-linja nieszto toga, ka bi koga na dobro vcsio : mati kono meszto blagoszlova, decza szo ne bogavna, drzsina nezadovolna i z szoszedmi je vekivecsen boj: pri taksi rodovinaj szin razsi-pava iinanje, hcsf sze klantiva po veoseraj, mati pri szoszedieah glaszo noszi ino szvajo r ne zadoszla, ka bi vszaki oesa, vszaka mati gledala za to, ka bi sze pri ujonoj hizsi podoba Szrca Jezusovoga zaisztino najsla ? Vszakojacski, zse za toga volo, ar je to driigo obecsanje vcsinjeno za cele rodovine szpodobno prvomi ino sze etak glaszilo: Ob driigim: ,,Blagosdovim tiszto hizso, vu steroj jc mojega szrcd liep, ino sse vorno asaszti." — Oh, ka nebi vnogi cslovek vcsino, naj bi szi szamo mogocsi bio kaj szpraviti, ka bi premocsen gratao? Kelko jih jeszte, ki brezi pocsitka delajo ino sze triidijo escse po nede-lah — i szvetkab tiidi, pa szi terejo glave, kak bi szi vszigdar vees mogli zaszliizsiti — pa nika ne pridejo naprej. Pa zakaj ? Ar je brezi blagoszlova bozsega zasztonj vsze nase dclo ino brezi szada vszi nasi tnidi. Vnogi vorjejo coraper i satringo, vorjejo, ka c-si edno eli dnigo na szenji kiipleno zlato mulitev, ali jasz nevem ka, zmolijo, eli pa kaksi čomper priszebi noszijo, ali okoli stale ino njiv delajo, ka do te vcsaszi bogati pa blazseni. Na szveti vsze probajo, szamo Jeza-soviin recsam nescso vorvati ino nje nescso bogati. — Dnigi csitateo, csi szi zlehka scses blagoszlov bozsi zagviisati za szvojo hizso ino celo rodovino ino vsze tvoje sztvari, csi vsza szvoja scses obniniti od neszrecse ino nagle novanioszti, hajdi, vesini, ka ti szrce Jezusovo velf — Drzsi vu szvojera hrami podobo szrca -lozusovaga ino jo osaszti szan ino daj csasz-titi z vszemi tvojirai vorno ino szrcsno. Lehko bi tii popiszao imena vszeh oni francovski raeszt, vu sterili, gda bi negda velka kiiga narod klala, szo szp vszi resili betega, ki szo preszvotoga szrca kep pri szebi noszili. Lehko bi pripovidavao od jezero i jezero hva-lodavanja, stera sze od vnogih let vu ,,(llasz-nik"-i preszvetoga Szrca Jezusa zandnlgim dajo esteti; stera hvalodavanja nam szvedocsijo, ka jo ne prazon gnes vsze tiszto, ka szmo tu popiszali. Francoszki narod zacsne to zse szpoz-nati poszebno zdaj, ka jp v jievoli, zato je zozi-(lao fak velko eerkov Szrci Jezusa na csaszt, zato szo pri njem tak glaszovitne szlovesznoszti, store na U\ lniesiii opravla, stere ga tiidi szi-gnrno resijo (lenosnjega trplenja ino nevol. V. Podoba szv. Szrca. Za csasza franczoszke reberije sze je zgo-dilo, ka szo eden den stiri persone sztale pred gilotinom — to je pred prilikov, z sterov tam na sznirt obszojenim glavo vzemejo : Edna niati z szvojima dvema hcserama ino glava rodo-vinfe niale: njih ocsa. Na zapoved krvoloes-nih szodcov je najobprvira ocsa prigno glavo pod oszter nozs gilotina ino je batrivno pre-porocso szvojo diiso szvojemi Bogi, to znajoesi, ka dobi od njega obilno placsilo. Ka je pa te meo za greh? Driigo nikaj ne, szaino ed-nomi diihovniki je podvoro vu szvojoj hizsi tisztoga hipa, gda szo razdivjani franr-osje vsze diihovnike ztirali z drzsanja ino vsze — 47 — eerkvf zaprli ino vszo bozso szliizsbo prcpo-vedali. Ka je pa zsena kriva bila pa deteaV Proti tem trem szo driigo ne znali szvedocje, kak to velko greboto, ka szo vu grddi szvojega raozsa ino po okolici podobice preszvetoga Szrcd Jezusovoga delile. Za to szo mogle pre-lejati szvojo krv ino aldiivati szvoje zemelszko zsivlenje. Pa esi szo one podobo preszvetoga Szrca za vredno drzsale, ka bi za njo krv prelejale, te tak miszliin, ka je za nasz tfidi dosztojno, csi ino koncsi vredno esasztili te kep, uaj dobro zarazjiiimo, ka pomeni. Vu vrelo molitev potoplena je klucsala blazsena Margeta pred oltarom bozsiin ; z po-iiiznim csiitenjom ino vorno szi je zdihavala szveta dovica, gda sze njoj na ednok szkaz.se ZveJiesiteo vu szvojoj cslovccsoj podobi. Ne-beszka bliscsoba ga obda, dokecs odpre szvoje prszi ino z prdvov rokov na szvoje szveto szrce kazse. Blazsona JMargeta zaisztino vidi njegovo telovno szrce vu orszah : ali ka je to ? Gleda, ino vidi, ka je okoli szrca trnava korona, ka na szredi njega kriz.s sztoji od zgoraj, ka na ednoj sztnini odpreta rana zeva, pa ka okoli krizsa irio z odprete rane plamen vogori, steri sze okoli szrea sziicse ino ober njega zraven gori proti nebi gorf. .Jezus je zapovedao blazsenoj jMargeti, ka sze njegovo szveto Szrce od szega mao naj v to podobo m(\\i\. Vjiogo taksi podob je zdaj zse razsirjonih. med krscsanszkini liidsztvom PoJeg bozse vole szo v to formo narejene — ali znate zakaj ravno v to podobo ? — Naj vidimo ! 1. Trnava kurona je okoli preszvetoga Szrca J(^zusovoga. Trnje vszigdar to znamoniiva, ka boli, ka boda, ka rano dela. Osi nasz kaksa szkrb mantra, esi szi miszlimo, ka nasz je sto uevredne razzsalo, csi miszlirao, ka nasz sto brezi zaszluzska preganja, pa szino sze razd-reszelili vu nasem szrei: te tak prdvimo, ka nasz szi'co boli, ka nara je szree ranjeno. (JJedajmo na Jezusa! On bi szi zaszliizso od misz, ka bi njemi z vszov mocsjov veszelje szpnivlali, ka bi njemi z scsipka nase liibez-noszti, z violic nase poniznoszti, z lelije nase iiediizsnoszti vence pleli ino okincsali z njinn njegovo razzsaljeno liibeznivo Szrce. ()b, uii pa meszto toga z trnjom greha osziplemo nje — pa sze nam zdaj te esiida vfdi, csi je tmavi venec okoli njega, pa szmo zdaj te mo-gocsi zseleti, naj 011 no csiiti szinicaiije toga grehsnoga trnja? On nivno tiszto csiitlivo szrce ma izda vu szvojih szvetih prszih, stero je meo, gda je ozdalees (Jledao Jeruzsalem, stero je meo na oljszkoj gori ino na kalvarii; te sze je szku- zio ino szi je zdihavao premislavajoesi nezah-vnlnoszt szvojega Iiidsztva — pa povej mi, ki to cstos, jeli zdaj kaj driigo vidi nied liidrai? Za volo sterih sze jc jokao, stere je na pot zvelicsanja steo szpraviti, za stere je trpo. za stere je vsze szvoje nebeszkc kincse td dao; tiszti njemi z odilrnov nezahvalnosztjov povr-nejo njegove dobrote, tiszti ga z.salijo z szvo-jimi grdirai greliami ino prebodjdvajo njegovo imenitno Szrce. (>h zaisztino je dosztojno na szvojem lueszti t;i trnava korona okoli tvojega prosz-vetoga Szrca, moj Jftzus: na szvojem niHSzti je, na zuamenjfi tvnjega bolecsega trplenja! Zniiszli szi, nioj dragi esitdtfo, edno mater, stera zaszton.j razszipava na szvojega szina vsze s/.vojo szkrbi, opoinmanja ino dobrovolne kas-tige : stora za vsze njene trudo szamo nozah-vdlnoszt. za vszo liibezen szamo odurjdvanja Augelje nuilijd -lczusa. zstMija — csi ta mati razzsaljena vu szrditoszti szvojog.i szrcd odvrzse szvoje deto za volo njega hiidobije, jeli, ka zato ma liibczen vu szrci, ka sze zdto ne.seso locsiti od njega, nego moli za nje, naj jo Bog povrne, pa meszto szrdi- — 48 — toszti proti szvojemi deteti szamo krvavo zsa-ioszt noszi vu szvojem szrci. Ziito, csi Jezus szvoje szveto Szrce tak kazse, ka je z trnjom ovencsano, z tem nani to scse szvedoesiti, ka ga Szroe boli za nasih grehov volo, nego zato nasz escse nescse od szebe odvrzsti, nego nasz k szebi nazaj scse zavrnoti ino nasz meszto zsaloszti z veszeljojn liibiti. (Jlej, Jiibi csitateo, to znameniije ternava korona okoli preszvetoga Szrca Jezusovoga. 2. Ka pa krizs znameniiva tam Jia tom szvetom Szrei ? Krizs oberSzrea .lezusovoga — miszlini — vszaki leliko zarazmi, ka pomeni. Gda na te krfzs gledani ino szi premislavam toga iSzrca liibeznoszt, te sze mi tak vidi, kak csi bi c.suo ujegove reesi govorecse: Glej szin moj, gledaj hcsi moja, na krizs szo nio pribili tvoji grehi, na krizsi szain te odkiipo, na krizsi szara molo za tebe zdihavajocs k mojenii nebeszkomi Ocsi: ,,Ocsa moj, odpiiszti njim, ar nevejo, ka csi-nijo." Na krizsi szarn pozvao razbojnfka, kije szvo.je grelie pozsaliivao, vu nebeszki raj; na krizsi szain ti diio blazseno devico ]\Iarijo tebi za mater, na krizsi szani dokoncsao vnoga moja trplenja za tvoje zvelicsanje. — Vidis, kak te liibim nied vszem trplenjom, kelko trpim z liibeznoszti do tvoje nemertelne diise! Vidis, liibi krsztsenik, ki to cste-s, ka je liibezen vkiipzvezana z trplenjom, ka sze z liibeznoszti szrea more podignoti krizs trplonja — to je zrok, ka je te krizs tam naszredi Szrca. Zato csi te objema morje zsaloszti, csi szi tiizsen vu globocsini tvojega szrca ino ne-zadovolen zevszim, ka okoli tebe je, csi te diisna veszt mantra eli te zemelszke zgiibe ino telovna trplenja vu dvojnoszt tirajn, z ednov recsjov, kajkoli te tezsi na tom szveti, zgledni sze na te krizs preszvetoga Szrca, ino sze ti olejsa tvoje nevolno szree, naj de vidilo, ka je bozse szree tiidi z tezskim krizsora obterse-no szamo zato, ar tebe nezgriintano liibi. Krizs ober Szrea Jezusovoga je zato zna-menje njegovoga trplenja ino zalog njegove liibeznoszti. 3. Ka pa pomeni velka rana na njegovom szvetom Szrci ? Szpica vojaka je odprla to szveto Szrce, ino sze je ne vecs zaprlo nigddr. Zdaj je Jezus szam odpreto kazse pa zakaj ? Zato naj vu njem najdemo vszigdar zavitje; zato, ka bi lidsz vsze mogocsi bio vu nje vzeti. Prszi ino Szree odpreto ma pred naini, naj szpoznamo, ka je vszigdar pripraven poszliih-noti nase prosnje, ka nasz je vszigdar pripra-ven z njega obilno obdeliti z szvojimi milos-rsami. Odpreto je nihao to preszveto szree, naj szpoznas, ka te izda tak liibi, kak te je liibo te, gda sze njemi je odprlo*to"preszveto szree. Pitajmo szanio tiszte, ki szo szkusali te pravice, ino mo prisziljeni szpoznati, ka Jezus ne zove zasztonj liidi k szvojemi Szrci rekocs: „ \'szi, kf szte zsedni, hodte na vodine; i ki noinate denara, pascsite sze", ka dobito dob-rote raoje milosztivnoszti. Naj bo sto bogat, ali sziromak, veJikas, ali szpodnjega sztana, vueseni, ali nezvucseni — vsza ki dobi od preszvotoga Hzrca tanaes vu szvojoj dvojnoszti, tolazsbo vu zsaloszti, niocs vu szkiisnjiivi, liibeznoszt za lilbav szvojo, nav-diisenoszt vu szvojoj vreloszti. »Ilodte k meni vszi, ki sze triidite ino szte obterseni, ino jasz vasz oJejsam ino ok-repcsam", tak pravi nas Zvelicsitoo, ino odpre pred nami velko rano szvojega Szrca, ka bi uain dao moes vu szlaboszti diisevnoj ino jiam olejsao trplenja nasa. Ali je Jehko zapro Jezus szvoje Szrce pred plantavimi, szlepimi, nemimi ino dnigimi, ki szo trpeli? JeJi je ne najsla v njem meszta szamaritanszka grelisua zsena, pokoro csinecsa Magdalena, pa cilo scse velka grehsnica, stero szo farizeusje kameniivati steli za volo njenih velkih grehov ? Kak pa te on nebi odpro szvoje milosztivno szree pred onimi, ki pravo naka-nenje lnajo njega lubiti. Zato, hodino vszi vu vszeli nasih nevolaj k toiui odpretomi szrci, sfcero liibezen do nasz odpreto derzsi do konea szveta. 4. Na szlednje vidimo [na tom szvetorn Szrci, ka z njega plarnen vo gori. Te plamen je znamenje nevgasnjene liibeznoszti nasega Zvelicsara. ,,Bog je liibeznoszt" pravi szv. piszmo. Jezus je Bog ; zato : Jezus je liibeznoszt. Ar je pa Szrce ravno sztolec ino vrctina liibez-noszti, zato moremo praviti, ka je Szree Jezusa szama lubeznoszt. Pa scse kaksa ! Kem veksi je ogenj, tem dale dava toplocso szvojo - • Ogenj .lezusove liibeznoszti je takvolki, njegov plainen tak siroki, ka sze je razlejao po eelom szveti. To je brezkoncsna liibuzuoszt. Tak je Jezus dopuno, ka je cslovecsemi rodi po proroki glaszo: ,,Z vekiveesnov liibez-nosztjov liibiin tebe." Liibeznoszt preszvetoga Szrca Jezusovoga je ona, od stere sze pise vu sztarora zakoni: ,,Obilnoszt vodine neinre poga-sziti to liibeznoszt." Obilnoszt vodine szo pa nasi grehi, steri tiidi nemro pogasziti te liibezni visziko plahotajocsi plamen ! Glej, Jiibi esitateo, Szrce Jezusovo, kak nemirovno plahocse njega plainen ! Tvoje szrco iscse, vu nje scse prekvdariti, nje bi rad na liibezen zvuzsgao. To znameniiva plainon okoli szrca Jezu-sovoga. 49 - Priblizsavaj szo zato, gda szi szamo mogo-csi, z globokov pobozsnosztjov k otomi szv. Szrei vu szvetom obhajili, naj dobis t.i tiidi iz gorecsnoszti njegovoga ognja, ka sze ti szrce na vszigdar vekso lubcznoszt zvuzsge. (ida pa to Szree j)od kruhsnim keponi k szebi vzeti nemve.s, gledaj koncsi na kep njegove liibez-noszti. Szv. Bonaventura nain v ednoj dogodbi posztavi prnd ocsi 0110 liibeznoszt, stero .Jezus proti niiiii ma. — Armonszk; kral, po imeni Tigninosz. je z szvojov zsfnov, Beivnicov, vrod vu szuz.snoszti bio pri ('yruszi, , persijskoni krali. Cyi'u.sz je dobro znao, kak preveos lubi Tigrane.sz szvojo zseno. zdto gaje ednok etak pitao: ,,Tigranesz, ka bi mi ti dao, <\si bi jasz tvojoj zseni nazajdao szlobosesino ? (io.szpodne, odgovori Tigranesz, nioje drzsanje, krv inn zsitek bi prfpraven )>io ta dati." ,,To je lepa ino vvlka liiboznoszt, pravi na to Oyrnsz, pa sze mi vfdi tvoja velikoszrcsnoszt.* — Tigra-nesz je mogao liibiti inoesno szvojo zseno, nego ka je to poleg liibežnoszti nasega Zveliesitela, z sterov on nasz lubi ? Nas Zveliesiteo je ne szaino steo mreti za nasz, ka bi nasz od szuzs-noszti pekla odkfipo, nego je zaiszti.no niro. Zato szino mi bole duzsni nazaj povrnoti Jezu-sovo liibczen, kak je Bereniee jiovrnola Tigra-nftszovo. Gda szo naimre bpj dokoncsali ino inir szklenoli, te je Tygranesz nazaj so z zsenov vred vii szvoje drzsanje ino je te pitao zseno, kak sze njoj je dopadnolo vn perzsi.szkom drzsanji, pa poszebno lopota, stora je pri Oyrus knili iiio njegovo bngasztvo? Berenioe je pa odgovorila: ,,Udpii.szti ini, inoj Goszpod, nieni sze tak vidi, ka szani z te vnoge lepote nikaj noj vidla, ar szam tam vszigdar szamo tisztoga gledala, ki je za mene szvoj zsitek steo ta dati." — Oh krscsenik, pa ti gledas lepote szveta, pa pozabis gledati tisztoga, ki je zaisz-tino ta dao szvoj zsitek za tebe? (iK'daj na nj^gov kep ino sze szpominaj njcgove neszkoncsane lubeznoszti. . . Rimszke kafakombe. atakombe! Csiidovitno csii-tenje oblada cslovecse szrce, csi csiije to recs. Iz tem- nih katakomb sze je naimre razsirila szvetloszt krscsanszke na celi szvet. Krv szixa tisztih szlavnih junakov man-ternikov, ki eti pocsivajo, je ^>^ bila szemen, z steroga je siro-ko drevo krscsansztva pognalo ino z stere je ono szvojo mocs zalo, ka bi velko zrasztecse szvoj blagoszlov noszecsi szad poniivalo vszem liidem na okrepcsanje i veszelje cslovecsega roda. Okoli Rima je do petdeszet katakomb. Najimenitnesa je med temi katakolnba szve-toga Kalliszta. Ta je tak velka, pa v njoj najdenih grobov ino osztankov szvetcov ra-cstin tak imeniten, ka je ne mogocse den-denčsnji, ka bi sto v Rim so ino to nebi pogledno. Ali ob prvim povemo, ka szo katakombe ? To szo dugi hodi, ali folasje odszpodi pod zemlov, steri tri-stiri, vnogokrat escse pdt-seszt vrszt globoko pod zemlov lezsecsi eden ober ovoga sze szem-tam sziicsejo ino szo vszi vkuper tak dugi, ka csi bi je mogao vsze vkiiper ednoga k driigomi dostiikati, te bi eden triszto mil dugi hod nasztano — ka je telko, kak bliizi 500 kilometrov. Vu teh hodaj szkoro tri pa pol million pokojnih pocsiva csakajocs na gorisztanenje. Ino med temih vnogimih szo na millijone pokopani prvi vojacje szvete matere cčrkve; tii szo cvetecse korine Krisztusove vore, szvete de-vice; tii szo szveti szpovednicje; tii sze naj-dejo nediizsni bateki dolivrtgani iz lepoga ogradca prvoga krscsansztva: vnoga neduzs-na detca; tii szo pobozsni sztarci, stere je sztaroszt nagnola na pocsitek. Vszi-vszi csa-kajo tii na den blazseno vsztajenje Onoga, koga ime ino lubeznoszt je nje eti vkiip szpravlalo dosztakrat po kmicsnoj nocsi na bozso szliizsbo okoli grobov szvojih liibldnih ; ki szo pred njimih prelejali krv szvojo za liiblenoga Zvelicsitela Jezusa Krisztusa. Ali hodmo malo med njč, ino pogled-nimo, ka nam pripovedavajo te dvejezero-letne votline. Nikse szveto csiitenje obzeme ober nasz mocs, kak po leszenih sztubaj doli — 50 — pridemo vu temno votlino naj zgoranjega hoda. Zdaj szmo doli sztopili vu drzsanje szmrti, ali bojati sze nemamo, ve znamo, ka je tii od jakosztih szvetcov diisecsi zrak, ve sze nam tak vidi, kak csi bi njihove diise szprejemale nasz, njihove vniike. Tmica vszig-dar veksa gracsiiva, szamo drobna voszkena szvecsicza, stero moremo vu roki drzsati, razsirjava okoli nasz szvojo medlo szvetlobo, kak csi bi sze vojiivala z dvejezero letnov tmicov, stera je tii szvoje sztaniivanje zebrala. AH, kak idemo, doli sztapajocsi po sztu-bah szvetoga Damazusa vu pokopaliscse rimszkih papov pridemo, gde je szv. Zephi- Poganje szo etak navadno napiszali na jamo szvojihliibldnih : »Thalusa vuetom grobi pocsiva poropana szvoje szvetloszti;« krs-csanszki napiszi szo paetak: »Vu vori krisz-tosovoj zsivocsi, veszelja szvetloszti vzsiva.« Ali: »Marcianus, nebesza szo ti odpreta, vu miri bodes zsivo.« Kelko lubezni gucsi z etih napiszov! Najliibeznivsoj zseni Pudicissimi i. t. d. — liibeznivoj dusi, nepozablivomi szini i. t. d. — tak szo piszali od szvojih pokojnih nasi ocsacje. Kde pa vecs recsi nega, kde glasz od zsa-loszti zamukne, tam nam podobe gucsjo. Hodmo szamo malo nizse doli z ednim v. Cecilije yrob vu katakornbi szv. Kiilliszta. rin, szv. Kalliszt ino scse 14 driigih papov pokopanih. Poleg oltara vu kripti papov na levoj sztrani je kripta szvete Cecilije, ono meszto, na sterom je 821-ga leta I. Paschalis papa ete device i manternice szveto telo najseo ravno tak lezsecse, kak je po njenom krvi prelejanji sze notri polozseno. Na den te device ino manternice (nov. 22-ga) je ta katakomba vszigdar razsvetljena ino sze celo predpoldne tii na tiszti den szvete mese szluzsijo. Csi dale idemo, nam naj obprvim v ocsi szpadnejo napiszi sztarih pokopaliscs. Kak velki je razlocsek med temih ino pogansz-kimih napiszih! hodom, tam najdemo Kapelo Szvesztv tak zvano : »Gleria dei Sacramenti.« l'ak sze zove to meszto, ar nasz vszaka malovina, stere szo vu njoj, na stero Szvesztvo opomina. Tam jeszte riba, stera poleg navade vszigdar Krisztusa znameniivala. Pa na hrbti etih rib vidimo male korblece malane, vu sterih je kriih nariszani. Teh kriihi znameniivajo, ka nam je Jezus nebeszki kriih prineszeo. Naj-demo tii malovine, na sterih edna cslovecsa podoba blagoszlovi kruhe vu kosarico polo-zsene. Jeli, ka nasz to na szveto meso opo-mina. Vidimo tii podobo Mojzesovo, kak na szkalino vdari z stere voda tecse, vu steroj vodi sze liidjč ocsiscsavajo. To je znamčnje szvetoga krszta. Szo tii podobe, na sterih — 51 — Jezus nesze nazaj zgiibleno ovco k csredi — to je szveta pokora. Najdemo podobe, na sterih je szv. Krizs, bl. Devica Marija z malim Jezusom vu naro-csaj, pred njov pa trije modri. Pa scse vnoge druge, stere vsze popiszati bi prevecs bilo. Pa zdaj csi mo pitali, odked szhajajo katakbmbe, sto je zkopao pod zemlov te vnoge hode, na to modri denesnjega csasza vszi to odgovorijo, ka szo katakombe prvi krscsenicje zkopali za pokopaliscsa szvojih pokojnih ino za bozso szliizsbo vu vremeni preganjanja. Ar szo krscsenicje pokopaliscse ne za meszto vekivecsnoga pokoja derzsali, nego za meszto pocsitka do szodnjega dneva ; rekocs szo li tii bili najlezsi brezi nevarnos-cse vkiipszpravleni, ar csi je caszar szam pravicsen bio, te szo sze na caszarszke posz-tave zezavali, stere pokopaliscsa mir branijo. Gda je Konstantin caszar, szvete Jelene szin, nazaj dso mir preganjanoj szv. materi cerkvi, te szo krscsenicje zandriigim zacsin-jali tii notri cerkvi posztavlati. Takse szo na priliko vu pokopaliscsi szv. KalHsta cerkvi szv. Sixtusa i szv. Cecilie, stere szo vu strtom sztoletji narejene. Pa vtom vremeni szo krsCvSenicje zse z velkimi processijami hodili csasztit ta meszta, ka nam szvedocsijo napiszi, steri sze vszigdi po sztenaj viditi dajo. Szv. Damasus papa je vnoge napisze Knpela szvesztv vu katakoinlii sz. Kalliszla. zato szo ta meszta za coerneterium (cintor) zvali, stera grcska recs po nasem lezsiscse znameniiva. Poganje szo pa zezsgali szvoje mrtve ino te szatno pepeo zhranili vu pisz.k-renih vedrah. Ne szi trbej miszliti, ka szo krscsenicje ta meszta vu szkrovnoszti delali ino drzsali; nancs je ne potrebno bilo, ar szo poganje briitive vszigdar vu velkoj csaszti meli, pa sze njim je tak ne potrebno bilo bojati, ka bi njim je poganje zapravili, ar je poleg po-ganszke posztave na szmrt bio oszojeni, ki je pokopaliscsa zbantiivao. Isztina, ka je zato vnogo krscsenikov tii vmorjenih bilo od poganov, gda szo je pri bozsoj szliizsbi popadnoli, nego poprek dao napraviti na grobe manternikov, stere szo zdaj vu novom vremeni vucsenjacje dali vozkopati ino ocsisztiti — zato ka vu vre-meni vnogih bojov 5 — 7—8-ga sztoletja szo sze vnoge katakombe zporiisile ino pozabile tak, ka ne dugo csasza, ka szo sze znova gorinaisle. Pa to je tiidi bozsa vola bila tak — ar csi bi katakombe vszigdar vu dobrom sztalisi bile, te bi Bog zna kama zdaj zse sztari vszpomenki, kamni ino napiszi razne-seni bili, zdaj szo pa tam na meszti najdeni, kama szo je prvi krscsenicje djali tak, ka gda szo 16-ga szloletja krivovorci zacsnoli tajiti nisterna szvesztva, ino szo gucsali, ka szo prvi krscsenicje ne tiszto vorvali, ka mi zdaj vdrjemo, te je bozsa szprevidnoszt od- krila pred szvetom te szpomine, steri giaszno szvedocsijo, ka vora katolicsanszka, stero mi derzsimo ravno taksa bila vu katakombaj, to je vu zacsetki, kak je zdaj : tej mrtvi kamni nam szvedocsijo, ka je limszki papa poglavar prave cerkvi Krisztusove, stera je te vu zacsetki tiidi njega drzsala za szvojega visisnjega pasztera. 1578-ga leta sze je naimre zgodilo, ka szo nesterni rimszki delavci peszek kopali, ino tak to prvo katakombo najsli. Geologusje, to szo ti vucsenjacje, ki szi z razvalinami poszeben triid dajo. szo vcsaszi vidili, ka tii moro biti cintorje (briitivje) prvi krsztsenikov, pa od toga leta mao szo vszigdar dale ino dale iszkali z velkim veszeljom, ar prav md De Waal, kda etak pise: Veszeli glasz, ka je szveti krizs obladao, sze csiije po vulicah etoga meszta pokojnih; zgodovina szvete cčrkve sze nam tu vu zsivocsih podobaj po-kazse ; to kamenje gucsi, ka bi nam poszve-docsiio boZvsanszko mocs krscsanszke vore. Bozsa roka vodi krscsanszke narode vu kata-kombe doli, naj sze nezajgledajocs na szvoje ocsake potrdijo vu vori, naj sze navcsijo navdiisenoszt pri grobeh manternikov, za dendenesnje boje, stere moro presztati za najdragsa imanja, za voro ino vekivecsnoszt cslovecsegfa roda. VVilfinger Jozsef vogrszki missionar na Kitajszkom. El e pobozsen ino vreli mozs, koga podoba je eti namalana, je nas rojak. Narodo sze je 1874-ga leta na szam vszeh Szvetcov den vu Kukmeri vu Zseleznoj , okrajnoj gniscvsini, kde je njegov ocsa vucsitel bio. Po 'szmrti ocse je 15 meszecov sztaro dete z szvojov ma-terjov Simon Juliannov vuNemet-Szt-Mihaly priseo, kde je kak malo dete zse rad pri bozsoj szliizsbi dvoro ino sze veszeliivao toj csaszti, stera je csaszti angelov szpodobna. Je zarazmo opominanje, ka csi je diihovnik pri oltari namesztnik Krisztusov, ka jc te dvorjenik zaisztino namesztnik angelov ne-beszkih ino poleg toga sze je oponasao. Pri prvom szvetom obhajili sze je l^ogi preporocso ino ednok, gda je pri processiji druzstva »detinsztva Jezusovoga« malogaje-zusa szteber okoli neszeo, je proszo I>oga, da bi szamo on tiidi mogocsi bio na Kitajszko idti tiszto sziromasko detco resavat. Gda szo 1885-ga l^ta missionarje prisli z reda laza-risztov. te szi je on tiidi zmiszlo ka bi naj-bogse bilo za njega vu te red sztopiti ino je materi szvojoj ovado szvoje nakanenjc. Njegovo zselenje sze njemi je tiidi szpu-nilo po pomocsi preszladkoga Szrca [ezuso-\oga. stero njemi je tiidi to miszeo moglo dati na dcn processije driizslva toga szv. Szrca, ka on diihovnik scsd biti. Vu tisztom leti szo ga notrivzeli vu Becsi v hizso miszszi onarszko lazarisztov, od kod, kda je szvoje sole dobro szpuno, je vu Gradec priseo, kde sze je scse dale vcsio za diihovniski sztan. Po pobozsnom premislavanji ino molitvi je najobprvim mater proszo za odpusztsenje ino potom szvoje prednje, naj njemi dopiisz-tijo, ka sze zcela Bogi dariije. Ka sze njemi tiidi dopiisztilo od vszeh sztranih potom, ka je 1898. juliusa 17-ga szvojo prvo szveto meso Bogi dariivao. Potom je szlobo vzeo od szvojib prijat-lov ino szkoz Ciradca in Paiisa odiseo na szvojo dugo pot. Augusztusa T4-ga szi je vu Marseille-i (na Francoskom) na ladjo szeo z szvojimi tovarisi ino szept-ra 14-ga, za eden meszec dni je szrecsno vu Schanghai priseo, od kod je te vu Csekiang poszlani, z Csekianga pa vu Ningpo, gde je pred njim tiidi eden vogrszki misszionar bio po imeni Crge Ig-nacz (mrtev 1898. jul. 5-ga.). Zavremena boja, steroga szo Europejsz-ka drzsanja proti Kitajcom mela je mogeo na zapoved szvojega piispeka odidti z szvo-jega meszta ino zdaj z Tszetjana pise vszig-dar lepa piszma vu Szombathely ino Nagy-\ arad iz sterih szpoznamo, Kak vrelo dela vu razsirjavanji Krscsanszke vore med sziro-maskim nezvucsenim poganszkim liidsztvom, csi li ka, kak znamo, kak sze tiidi preminocse dvoje leto godilo, vcsaszi kitajci z vszov mocsjov preganjajo krscsenike ino je na kiipe kolejo z njiivimi missionarami vred. Njegovo zsivlenje je zse ttidi vecskrat vu nevarnoscsi bilo, nego dozdaj ga je bozsa miloscsa escse vszigdar obderzsala. Ednok sze je zgodilo, ka je vnocsi eno Ne csiida! Bog rad obderzsi one, ki kaj velkoga, lepoga zacsinjajo. On pa zdaj zacsne poberati med nami na edno cerkev, stero scse na csaszt bl. Divice Marije gori posztaviti, naj glaszi tam dalecs na vzhodi dobrotivnoszt nase Jepe domovine, Marijinoga drzsanja, tomi poganjszkomi narodi. Csi je sto med \Vilfinger Jozsef, vogrszki missionar na Kitajszkom. 40 poganov \u njegovo hizso prislo, ki kda szoga na po mrtvoga napravili, miszlecsi, j nasimi csitatelami, ki ma krajcar eli filer na te nacsin, sze tiidi rado gori vzeme, naj sze p g ka je tak vkraj, szo ga tam povrgli. Vogerszke siri szveta Mati Cerkev ino naj dobi vsze novine szo zse vsze od njegove szmrti piszale, kda na ednok szamo njego\o piszmo pride, ka ga je bozsa miloscsa obvarvala szmrti, ino, ka szo njemi rane pomali li zacelile. narode. ka de ednok zaisztino tii csnsz, kda de edna ovcsarnica i eden paszter poleg prorokiivanja Krisztusovoga. — 54 — Nisterna recs od nase pomagajocse kasze. 1901-ga leta sz« je poleg drzsavne posztave prinasz na vogrszkom zacsnola tak zvana kmetszka po-mdgajocsa kasza za polodelavszke tezsdke ino driizsino. Nasztanola je pa zato, ar bi vszaki cslovek rad bio, csi bi mogocsi bio szebi za sztaroszt kaj prisparati, ka bi te, kda delati vecs neinre, kakso pomocs odked gde dobo. Isztina, ka ta drzsavna poszfcava nikomi ne zapovidava, ka bi bio prisziljeni sze vu to driizsbo zapiszati, nego to je tiidi isztina, ka de vszakonii zsao, ki bi zdaj meo prfliko szebi pomoes szpraviti, pa szi jo li no voscsi, naj dc vido vu szvojoj sztaroszti, kda njemi zse sker z rok szpadne, ino poinocsi nc bod^, kak driigi lepo inirno zsivejo, ki szo vu szvojih delavnih dnevaj miszlili na szvojo sztaroszt ino sze notrizapiszati dali, pa zdaj lopo vszaki esasz dobijo inalo smno, z stere lehko zsivejo. Ki szi scse zagviisati sztaroszt, on szi naj ne preinislava do.szta, nego naj precste ete rcesi, ino szo naj pascsi, ka njemi szledi nede zsao. Ar ka je ta poinagajocsa kasza? Edna kasza, stera polodelavcom i njuvoj driizsini pomocs da vu s/iaroszti ali vu betegi, ali po njuvoj szmrti zseni i detci, ka ne pridejo na sziromastvo. Kde pa koli penezo vzela tti kasza za to ? Jezero pa jnzero liidi je zse v njo notri sztopiio, pa tej vszi sesejo ednok pomocs meti z nje, szamo ka k tomi doszta penez potrebno; da sze pa ne bojte — vogrszka vlada vszako leto dti vu njo 100.000 korcn, poleg poszttive -pa to da z dacse, ali z driigih dohodkov drzsanja; zse za toga volo vam je vredno notri sztopiti, ka koncsi szvoje peneze z tala nezaj dobite. Zviin toga szo vnogi piispecjo, grofevje, velikasje i premozsni liidje djali notri velko sume za fundacije, steri szaini te poniocsi nedo potrebni ; to tiidi tiszthn osztaue, ki notri sztopijo v to driizstvo. Zvuii toga more vszaki nikelko phicsati, ki notri sztopi — to znale, ka je to rie krivica, ziito ka kf pniiiocs scse vu sztaroszti, naj szi jo koiicsi z tala zaszhlzsi vu mladoszti. Pa vszaki vert je tiidi duzsHii poleg posztave drzsavne od vszakoga szvojega zviinesnjega drzsineseta na leto 1 koroiio i 20 filerov notri placsati, brezi (oga, ka bi to szmeo z lona dolipotegnoti, ar csi to vcsini pa sze obtuzsi, te lehko dobi do 15 dni voze ino 200 korou stiofa. Takse drzsincse, za stero v to formo szamo V(M't plaesujo brezi toga, ka bi sze szamo notri dalo szpiszati vu to kaszo, je tisztili clobrot tdbnik szamo sterili to zmlnrednc lcotrige kasze. Csi pa vert scso, ka bi njoini drzsincse rrdna, nej z\uiirediia, lcotriga posztanolo, on szain pa fundacijo davajocsa kotriga, to szlo-bodno z dovoljcnjoin clrzsinsseta polovico vo-navrzsene placse drzsincseti v lon notri zraesuna, pa njemi te to 1 korono i 20 filerov ne po-trebuo placsiivati. Ncgo niscse szi naj ne iniszli, ka je ta edin korona pu dvajszti lilerov tak prevees vclki tehor, eli nova dacsa; ztito, ;ir ki to pla-csiijt^ tisztomi doktora pa patoko kasza placsa, csi njemi drzsincse kde pri versztvi v neszrecso pride - - pti za drzsincseta dctteo i zseno de sze to tiidi kasza szkrbela. Za drz.sincse je [>a zaisztino velka tolazsba, csi zna, ka v neszrecsi nede zavrzsejio od vszeh sztranih. Kotrige etu kaszn szo trojo nainire : rrdne, sr/iiirrdiie ino saldddnc. licdnc Jcotrigc kasze szo vszi oni, ki zato nutri sztopijo, ka sc?ejo t.?, gda tiszti csasz pride, putnocs dobiti. Te rcdne kotrige szo dvujo-vrsztne. Oui, ki vszako letu 10 horon pa 40 fillcrov notri placsajo (csi te zse na cdnok, ali pa vszakcga pol Inta 5 K. 20 f., ali pa vszaki tjeden 20 jilorov, kak njim je vola). dobijo z tein jus na celo 2>otnocs ino sze zovcjo prcovrastnc redna kotrige. Kem sze pa to prcvecs vidi, tiszti pa lehko tak notri sztopijo, ka vu sztaroszti eli betegi szamo polovico pomocsi dobijo, pa tiszti te vszako leto szamo 5 koron 72 ftlcra placsajo (esi te zse na ednok, ali pa vszakoga pol leta polovieo, ali vszaki tjedeu 11 iilerov), i tej sze zoveio za driigovrsztne rcdne kotrige. Sto szo pa zviinredne kotrige kasze ? To szo vszi oni, kf vszako leto szamo edno korono placsajo. Ki to placsiiva, on szaiuo te dobi pomoes, esi ga pri deli kaksa neszrecsa po-padne ; te tecsasz dobi pomocs na vnisztvo ino doktora, dokecs je znova ne mogocsi delati. Na sztaroszt taksi ne dobijo nikaj. ali za szmrt. Zvunredna kotriga je szamo tiszta szlobodno, ki nia (csi je mozski, ali zsenszka) szvedo-csan.sztvo, ka jo on delavocz. Zaklddne kotrige kasze szo pa vszi tiszti, kf iiajinenje 50 koron zaklada eli fundacije diijo vu lo kaszo ne zato, ka bi szanii radi po-mocs dobili nego ziito, ka scsejo kaszi pomagati, ka lezsi sziromake podpcva. Sto pa szlobodno kotriga tv pomdgajocse knsze posztdne? Vszaki mozski, ali zsenszka, ki ma szvedocsansztvo, ka je polszki delavecz, — 55 — ka z polodelavsztva zsive, ali pa ma drzsinszko knigo, kak drzsinese — zviin toga pa vszaki polodelavec kmet szdm tildi i njegova zsena i detca, stera doma pri versztvi pomagajo. — Pa to naj vszaki dubro zarazini, ka vszaki kinct szlobodno notri sztopi ino tiidi dobf poinocs, csi kak redna kotriga plaesiije, esi bi li szto pliigov zemle nieo. Pa zsrnetno je tiidi ne to celo delo. Ki redna kotriga toga driizstva scse biti, naj sze glaszi pri obcsinszkom poglavdrsztvi, ali pa pri mesztnoj zavupanoszti (komissiji), csi je zse taksa zaviipanoszt vu njegovoj obcsini. Kda szo sto scse notriszpiszati, naj nesze z szebom krsztni Jiszt, ali szliizsbono, ali vojasko knigo, ka z tein poszvedocsi, keiko jo sztar. Csi krsztni liszt more ti'iszti, ar drugoga piszmenoga szve-docsansztva nema, na tak.si knsztni lfszt stemplna ne potrebno kupiti. Nego edno neszmiino pozabiti: ka redna kotriga te kasze szamo tiszti szlobodno posz-tane, ki je stirindjszd let sztar zse, pa esese no vecs ud pettrcszdi. Zdaj vu zacsetki do leta 1905-ga 31-ga decembni sze escse vszi gori vzemejo, kf szo 50 let ne vosztari, nego potoin szamo tiszti, ki szo scse pod 35-im letoin. Zato ki je vise 35-ga leta sztar, tiszti sze naj po-szebno popascsi zdaj, ka njemi ne bode pre-keszno zsao. Csi eden taksi, ki je notri szpiszani, vojak posztane, te tecsasz, ka je pri vojszki, 110 placsa nikaj, pa zato ne zgiibi szvoj jus, csi sze pri poglavarsztvi eli pri mesztnoj zavHpanoszti ogla-szi kda ide ta pa te tiidi, kda nazaj prfde. Nego to sze tiidi niogocse zgoditi, ka sto gori henja kotriga biti. Nairnre: Csi sto ne placsa redno szvoje nite. Takse pa, stere j(i szodnija za volo kakse grehotp obszodila, eli za volo toga, ka je med delavcami zburkanje, reberijo steo napraviti ino je obszojeni. ali ki je te proszo od kasze po-mocs, gda je k njoj jusa ne meo, pa je zteni znoro kaszo, ali kf sze je z drzsanja vogrszkoga vOodszelo, takse vozaprejo z druzstva in zgiibijo szvojo pravico do pomocsi. Csi bi steri mod temi nazaj stoo sztopiti vu druzsbo szledkar, te sze more znova riivno tak glasziti, ino notrivpelanje placsati, kak ob prvim. Csi je pa steri vozapreti z druzstva, od njega centralszko ravnitelsztvo odlocsi, jeli sze szlobodno znova gori vzeme, ali rie. To eent-ralszko ravnitelsztvo tiidi szlobodno dopiiszti tisztim, ki znova notri sztopijo, ka sze njiin ova leta, vu sterih szo redno placsiivali szvoje rate, tiidi znova lehko notriraesunajo. Ki sese kotriga posztanoti, on more, csi je escse ne 35 let sztar, 2 lcoroni placsati za notriszpiszanje, csi je pa 35 let zse vo sztar, te 4 korone tam, kde sze je notri zplszao — pa te sze njegovo ime odpfse v Budapest, pa njemi tani odnet eentralszko ravnitelsztvo knigo posle. Vli to.j knigi je notri zapiszano njegovo i 1116, prebivanja ineszto ino leta. Zvun toga pa dvajszeti nindiih paperov, tak zvano cheque (csekk)-karte, Jia stero je gori zapiszana suiua, stero kotriga na pol leta placsiiva. Tak, ka tii kniga l.e na deszct let dojde za placsiivanje. Ztov knigov mort; naiinre na posto idti, ino tani penrze brezi kiiksega steniplna gori dati, pa te posta eden paper z knige na szredi vov-rezse, kda ga jc tiszti podpiszao, ki peneze posilja tak, ka vovrezani tao za posto osztane z sterim sze pcnezi gori poslejo v Budapest, ov tao pa v knigi osztane za kvitingo tisztomi, ki je plaesao. Zatu sze naj nisp.se ne zoszaga, csi njeiiii z knige vo rezsejo, ar to tak more biti. Zviin toga szi pa vszaki nnj zapornni, ka vto knigo nikaj nc?z-mi szcbi piszatl ali niprkati, ka esisztaosztane. Pa to knigo szi vszaki naj dobro szhnini, csi pa kama inan ide na delo, te szi jo naj z sze-bom nesze, ka csi bi ga kaksa neszrecsa po-padnoia, to lehko vcsaszi po.szved'icsi znjov, ka sze ma jn.s k senki vrdcsiti. Pa za to je tiidi dobro knigo z szeboin nieti, ka to znjov lehko gde stcsčs Jia posto bezsf, csi njemi tenniri pride, zato, ka notriplacsanje sze lehko pri steroj stecs posti zvrsi, szaino to neszmi niscse pozdbiti. ka sze rato vszigdar naprcj morejo placsati pred prvim januarom i pred prvim juliusom — raj naprej nisteren den, kak szamo eden den zaosztati. Najbogse je zsenis-teren tjeden naprej, gdo je doszta kotrig, ar ovacsi posta ne zadulej delo zvrsiti. Za prvo pol leta sze placsa more vosaszi zvrsiti, gda kniga pride, ar szamo te posztane vszaki kotfiga, gda je prvo rato placsao. Pol leta sze vszigdar od 1-ga januara do 30-ga juniusa, ali od 1-ga jaliusa do 31-ga decembra racsuna tak, ka csi sto na priliko 15-ga marca notri sztopi, on more od januara rate placsiivati zacsnoti, csi pa notri sztopi na pr. v oktobri, te je prva rata zse od juliusa za placsati. Prva rata sze more cela naednok placsati, driiga nita tiidi vszigdar na pol leta — nego ka do delali tiszti, ki na ednok rie zmorejo vszakoga pol leta 5 koron pa 20 filerov? Tej naj proszijo edno karto od poglavarsztva, na steroj je ravno telko meszta^ ka vszaki tjeden lehko eden stemplin po 20 filerov gori prike- ^ lijo, pa gda je ta karta v to formo za pol \ leta puna, te naj to neszejo z knigov vred na posto, pa te to karto, na steroj szo stemplinje ravno 5 koron 20 filcrov vredni, posta ravno tak vzeme, kak gotove peneze. Csi bi sto szvojo knigo zgubo, te sze more zglasziti pri obesinszkoni poglavarsztvi eli zaviipanoszti ino te za 1 korono novo knigo dobi, sztara sze pa za nevalano vopove tak, — 56 ka csi bi te sto steo z sztarov knigov noriti, bi ga zgrabili iuo pokastigali. Osi sze sto v dnigo vesz odszeli, te sze tain more zghlsziti z knigov, ka ga te ta notri vpelajo. I)ve knigi tiidi szlobodno ma eden, esi scso ednok diiplisko pomocs vzsivati, nego te more tiidi diiplisko placsiivati pol letue rate. — Gda sto pomocs vzsiva, teesasz ujetni ne potrebno plaesiivati, szamo tecsasz, dokecs jo zdrav iuo scse pomocs ne dana. To, ka szmo dozdaj popiszali vala za redue kotrige. Ka szo pa zvunredne kotrige ? Zviinrodno kotrige szo vszi oni, ki vszako leto szamo edno korono placsajo. Taksa kotriga je szaino tiszti szlobodno, ki szvedocsansztvo ina, ka je delavecz. Kak na priliko tiszti, ki sze kama na :&setvo pogodijo. To korono more tam plaesati, kde redne kotrige, pa zviin te korone driigo nika, nancs za notripiszanje ne. Gda je korono sto placsao, te dobi od centralszkoga ravnitnlsztva szvedocsansztvo, ka je placsao, pa to naj z szebom ma pa naj pazi na nje. Takse zvunredne kotrige szo szamo na edno leto v dnizstvi, pa te na driigo leto pa tak niorejo notri sztopiti, csi scsejo; zato, ar tej szamo te dobijo poniocs, csi szo sze pri deli po-kvarili. Csi je steri medtemi pod.kaksov kastigov za volo grehote eli burkanja delaveov, ravno tak zgiibi szvoj jus, kak redne kotrige. Dozdaj szmo vain to popiszali, ka raatc placsiivati, pa kde sze morete glasziti, csi scsete pomocs ednok vzsfvati — nego zdaj bi zse radi znali, ka za pomocs dobite v potreb-csini ? Dobro szte szi ziniu zapomnili, ka szo redne kotrige dvoje vrszte. Pira vrszta placsa na celo ieto 10 koron pa 40 filerov, driiga vrszta pa 5 koron i 72 filera. Zdaj oni, ki 10 koron pa 40 filerov, to je edno celo rato na leto placsiivajo, dobijo naszleduvajocso poiuocs: Obprvim csi je med delom kaksa ncssrecsa popadno na zdravje gledocs, te sze vesaszi lehko k senki vracsijo, Jcak szo prvo rdto dolipldcsali. Cfii beteg duzse trpi, kak eden tjeden, te do 60 dncvov na vszaki deu edno lcorono dobi, pa csi beteg escse duzse trpi, kda szo tej sesztdeszeteri duevi tiidi minoli, te dobi na vszaki nieszec 10 koron, dokees sze zcela ne zvrticsi, eli pa ne merje. Csi pa kotriga stera za volo kakse med delom presztdne nevarnoscse merje, te njegova detca i zsena 400 koron dubijo, esi bi pa ledics^n bio te kasza dii na njegov szprevod 100 koron. Ta pomocs sze da vcsaszi, kak je sto notri sztopo vli driizstvo. Ob driigim: Osi je sto zse 10 let plaesuvao szvuje rate, pa te od mucsi pride — betezsen, ali szlab grata za steroc/a stecs zrolni volo, to je ne szamo pri deli, nego gde stecs — tak, ka nza szpozna, ka je on z szvojov szlabov moesjov ne mogocsi polovico tisztoga zaszliizsiti, ka eden reden delavec v njegovoj veszi zasz-liizsi, te dobi do szmrti, ali tecsasz, dokecs szvoje niocsi nezaj dobi, vszaki meszec 10 koron na pomocs. Csi pa sto te pomocsi do szvojega 65-ga leta tie potreben bio nikdar, te vu szvojem 65-oiu leti, csi je li zdrav, dobi 100 koron, pa csi potom szlab posztane, tc z;ito tiidi dobi ravno tak szvojih 10 koron na meszec, kak csi teli 100 koron nebi dobo. Ob trčtjim csi edna taksa kotriga inerje (csi je Ji ne v kaksoj nevarnoscsi mrla. nego yu naturnoii) betegi), te csi je zse pet let placsiivala, te dobi rodovina 200 koron poniocsi po njegovoj, ali Jijenoj szinrti. ('si jc 10 let sto placsiivao, te rodovina 250 koron, Osi je 15 let sto plaesuvao, te rodovina 270 koron dobi po takse kotrige szrnrti. Csi pa rodovine sto taksi nebi meo, te bi na njegov szprevod kasza dala 100 koron. To vala za prve vrszte kotrige. Te dnige vrszte kotrige, stere szamo 5 kor. i 72 lilera placsajo na leto, tiidi vszigdar te dobijo poinocs, gda kotrige prve vrszte, nego vszigdar szamo polovico tiszte sume, kak je tiidi prav, ka csi sto polovieo plaesiiva, ka tiidi szaino polovico dobi. Z vunredne kotrige, stere na Juto szaino edno korono placsiivajo, zasztaroszt, ali szlaboszt ne dobijo nika, szamo te es'\ }e pri deli popddue neszrcesa, to rtiviio tak dobijo, kak rrthit: kotrige naimre: 60 dni edno korono na den, potoni pa 10 koron na meszec, pa csi bi mro, te rodovina 400 koron, ali csi takse zse neina, to na szprovod 100 koron. Drzsinese, za stero szamo vert placsiiva, I K pa 20 lilerov, brezi toga, ka bi sze drzsiiicse szaiuo dalo notri zpiszati, csi v neszrecso pride, sze da na teher kasze vracsiti od verta, pa vert njemi je tiidi duzsen frtao leta vecs placsati, kak je zaszliizsilo, stcro .siinio te vert nazaj dobi, csi je m on kriv, ka njenii je drzsincse v neszreeso prislo. Znamo vszi, ka polodelavca, kmetszkoga cslovoka dosztaknit naglo kaj iloide. Z oszlice szpadne, kobile sze ujemi szmetejo pa podkola pride, v Diasin njemi roka oli noga piiluti i t. d., kak jo te dobro za njega, csi liiii kakso pomocs. Nego, ki sese te poiuocsi vzsivati, on more vcsaszi doktora zvati, ar ki sze z doktorom pregledooti i vracsiti nescse dati, on ne dobi nikaj. Sto pa placsa te to pomoes? Osi edeu delavee, kije ne pogojejio drzsinese, eli pa drzsincse ne pri szvojem, nego pri liidszkom verti pride vu neszrecso, te naj vcsaszi zove — 57 - doktora, ki ga pogledue, pa vcsaszi naznaiije dii kaszi, tak ka t<' na konci vszakoga tjedna pride po posti njegovili 7 kuron, dokecs doktor znova ne odpise, ka je zse zdrav. Pa v tom vrenieni njemi te ne potrobno notri placsiivati rate niksc. Cni jo }>a koga prl szvojcm verti ueszrcesa doisla, te iijemi jc vert duzsen doktora, pateko ino edrio korono tia den dati — ali csi je pogojeno drzsincse bilo, tc meszto korone njeini frtiio leta voplacsati, ;ir csi to ne vesim, te iszaino naj drzsincse tozsi pri obcsiiiszkoiu poglavarsztvi, pa de te kastigani. Sto pa te verti placsa sztroske ? (Jsi jc ne on kriv, ka sze je neszrecsa zgodila, te uii naj racsun napravi od szvojih sztroskov, k tomi naj k coj dene doktorov ino patekc raesun, pa piszmo, vu sterom delavcc, ali drzsincsi.1 szpozna, ka jo verfc ne kriv neszroese, pa ka je vert korono na den, ali csi pogojeno drzsiucse bilo, frtao leta Jona voplaesao, pa z tein naj i((c v prvih 15-1 i dnevah k poglavarsztvi, ali k zaviipanoszti, csi tiiksa je vn obcsini, pa szr te to odposle k ravnitelsztvi kasze, ka tc kas/a verta voplacsa. Kak szmo prle piszali, esi sto vecs delati nnbi niogoo, te gda po neszrecsi 6D dnovov minc, dobi na vszaki meszec 10 koron. nego za lo szo more pri poglavarsztvi ali pri z.ivii-panuszti oglasziti, kda njeini 60 dnevi iniiu'ijo, ali frtao leta, za stnro ga je vert vopiacsao. Ta poinoes to vszaki meszec szlednjega prfde, brezi toga, ka bi koga vecs prosziti trbolo jiotoin. — Ki navszeveke betcz.sen, plantav i t. d. osztane, od tisztoga vcsaszi duktor odpise, naj njemi poslejo pomocs redno, }>a njciiii m.' pMtrebno nikani hodili. Csi pa taksi rnerje, ki je kotriga kasze bio, tisztoga duvica, dovee, ali puno letno dete ide k notarjusi, tara vovzeino szmrtelnoszt brezi stemplna, pa sze ztisztim oglaszi pri poglavarsztvi, ali zaviipanoszti. — Csi pa rodovino nebi meo, te to naj tiszti vcsiui, ki njeini je vu botegi dvoro, ka sze te vo placsa suiiia, stera j)0 szmrti ide za rodovino, ali szprevod. Osi edna redna kotriga csuti, ka je szlaba, pa delati vecs nenire, pa je zse vecs, kak 10 let placsilvala, naj ide k doktori, steri jo zvizitera ino te da szvedocsan.s/.tvu, za stero doktori more 2 koroni placsati, pa te ztem .szvedocsansztvoni sze naj glaszi. ka te szvojih 10 koron na meszec vodobi. Kl pa 65 let sztar, tiszti pa naj szamo ide opoimnat pogla^tirsztvo, ka dobi szvojih 100 korou, csi scse prle pomocsi po 10 koron na nK^szec ne vzsivao, c-si li zini s<3se delati. Liki, ki je szamo poJovico placsiivao, on szaino 50 dobi. Pa csi te taksi szlab grata. te sze naj pa gltiszi, pa te tak dobi pa 10 ali 5 koron jia ineszec, kak csi teh 1.00, ali 50 koron nebi dobo, pa po szmrti nivuo tak. Sznio piszali, ka csi sto 5 let placsiivao, td po szmrti tov;ix'is zakonszki ino detca 200 koron dobijo; od 10 let 250 ino od 15 lei 270 koron. Csi bi vecs maloletne deeo osztalo, kak troje, te sze iehko prosnja notri d;i, pa <-si j(; potrebcsina is/tins/.ka, le kasza cscse vtjcs da iin pomocs. Ncgo to szanio na ednok. iie. Jta duzse let. Osi nega sztarisov pa punoletne dcteo, te tulor inore glasziti szmrtelnuszt. Sto pa pela to kasz.o'? Ob prvim jo v Budapesti tak zvano centrdlsslzo ravnitdsztvo. \ u vesznicaj pa mezslna zavupanoszt (ali komissija). Ka pa tii iiit-sztna zaviipanos/t je? Tecsasz, dokecs iz stere veszi nega 50 kotrig, vsze poszle obcsinszko poglavarsztvo opravla. Ncgo kda jih je zse 50, te szi zeberrjo zavii-panoszt, stnra z 12 kotrig sztoji. Iz tch dvanajszeterih stiri obesinszko {loglavars/.tvo /ebere, stiri tiszti vertovje, ki za szvojo drzsiuo plaesujejo — poglavarje tiidi, esi rnajo drzsino — .stiri pa tiszti, kf szo kolrige kasze. Zvi'in toga je notri vu toj zaviijiauo.szti ubcsinszki riehtar, i notarjus, doktor irio tutor ; csi je vu obcsini mala kasza, te predszesznik te kasze tiidi. — Zeberejo szo szlobodno szaino taksi, vu sterih sze lehko zaviipa, ka szo redni liidje. Zato vu toj zavupanoszti nesznii biti taksi, ki je noro, rebero liidi proti posztavi, ki j(> zapreti, ali vu tozsbi taksoj, ka po njoj na vozo lehko obszojeni, ki je malo —¦ lcten eli pud tutorsztvom sztoji. ali pa zapra\li'vec, ali je zse ednok bio voza|.)reti v. driizslte. Vidite, to szmo vain zato napfszali, ka bi dobro zarazmili, ka to je, ino sze szkrbeli vszi za szvojo sztaroszt, ka gda vasz mocsi povrzso, nieden nede potreben z beraskov palieov od hizse do hizse szvoje nevolno nogo vleesti, nego de vszaki ineo telko, ka njeini dojde vu njegovom sztalisi pomali zsiveti. — 58 Cvet mantrnistva. Triller gabnnszki missionarz-zahod-ne Afrike naszlediivajocso lepo priliko pise. Meo szam vu skoli odno mirovno, bogabo-jec.so vucseuiczo, steroje nyeni neszmilen ocsaed-noini sztaroiui vecs zsen iinajocsemi pogaui do za zseno ali za szliizsbenico. Nikaj je ne valal joes i prosnya toga nevolnoga deteta, po vszoj szili szo je odegnali vu blizsnyo pogan.szko veszniczo^ sterc je itnt; Ezisz. mocsna posztanola vu poterplivoszti, stero je toga divjaka escse na vekse eseraere nagnolo nateliko, da je nove mantre z-miszlo. Edcn dugi Ianc je vzel, steroga oden ko-nec je na sinjek i driigoga nanogo njeno zve-zal na szredino lancapa je eden kolek pridrgno. Z-tem bremenom je szirota Noelia mogla sze za lijim vlecsti, kam koli je so te trdoga szrca pogan. Gde je sztano, tani je kolek vzemlo vdaro i szirota Noelia je tak bila dol privezana, kak nc.volni cziganszki konji. Nej vore nego dneve. dugo je tak trpela zsih i glad, vrocsino i hladnoszt, ar sze je niscse nej najso, ki bi sze nad njov szmilival, ar szo divji poganjn Grobi missionarov P. Nies i Henle-a bujti v Taljatschuangi. Kolikoknit niorejo missionarjo taksa dela viditi reztoga. ka bi pomagati inogii. Toj vrloj dekleczi je iine bilo Noelia. Ona je znala. ka vu novom sztanovanji zsmetno i dugo lnantrnistvo njo csaka, ali nej sze je zbojala i kak prava krsesanszka mladenicza je obliibila. de raj zsftek puszti, kak da bi szvojo vero zatajila. Njeni mozs znavsi to, je vsze vesino, da jo na poganszko vero preobrne i jo priszili, naj bolvanom darilov dokazse. Vu za-csetki je z-lepimi szladkimi guesami nakano nyo zapelati, gda jh to ne pomagalo, peszniczo i bics je vzeo naprej, po tom nozs in ogeo : nego vsza njegova divjaznoszt je ne raogla nagnoti to bogabojecso deklo vu njenoj sztal-noszti. Kem bole jo je mantral, tem bole njo za nepodlozsuo zsenszko stirnali, stera je vredna vszake kastige. Gda szam zvedo to neszrecso moje vucse-nice, pascso szam sze v Ezisz; ne zato da bi jo odszlobodo, ar je na to niti miszliti ne bilo raogoce vu mojem sziromastvi. Isztina szto koron | enez bi dojslo, nego gde nega szto tilerov nancs, tarn jp skoda niiszliti od vekse sume, kak stecs dobroga bi eslovek zsnjov mogo vesiniti. Kelikoknit bi missionarius z-raalov sumov vnogo dobroga mogo doprneszti, csi ne bi njemi szamomi sztradati trbelo. Eden krat je te neszmilen divjak sze na-volo Noelio z-szebom goniti i zato je djal tak zsraeten lanc na njeni sinjek i noge, ka je vecs nej mogla idti i jo zapro v-szvojo hiito - 59 - viipajocs sze da sztera potere njeno sztalnoszt. Zvedovsi to nakano szam to dobro mladeniczo pohoditi. Vu •ednoj jako tonmoj nocsi szam priso do hiite i szani njoj szo zglaszo brez toga, ka bi rne sto varal. BVi szte oesa moj liibleiii ?" Po toin szain jo z-lepimi navukami potido, szpovedal i gda bi jo moje odvezsnjo od vszo najmensi grehov cdvezalo, gorecse je zaesnola moliti za onoga, steri jo je mantrao — missio-narius sze je pa szkuzil. Na driigi den szam osztavo mesz-to brez toga, da bi na dale edno tros-tajoeso rees mogo govoriti niojoj vu-csenici. Vu notresnje Afrike vcliki logaj je viditi belo szkor-je i velikoga lisztja drevje. Z-szteble, kak edna disecsa szmola von teese, na vrehki pa je viditi veliko csarno gnezdo oni veliki i zmozsni mravleo, stere po tom drevji gor i dol nepre-sztanoma plezijo i z moesnimi zobaini vszefele jcsztvino szi noszijo. Gda sze vu kakso sztvar zmocsnimi zobami zadenejo, raj sze dajo raztrgati, kak da bi jo piisztile. Sto z-hitrimi sztopajami ne vujde, jaj njemi, csi vu njihovo oblaszt pride. Da jfi moja vucsemcza escse izda sztalna vu vezi osztala, necsemuren njeni mozs je njo kednomi taksemi drevi zvezal. Tak kastigajo tam nepokorne i nepodlozsneszliizsbenice. Stera Prva hizsa missionarov v Loniei. je mocsna i zdrava, sze je mogocsa nisterne vore od mravlel braniti. Za nisterne vore jo navadno od zvezalja odszlobodijo, nego esi li zsiva osztane z veksega dugi beteg pride na njo. Al kak dugo sze je raogla szlaba i betezsna Noclia braniti ? Kak dugo je trpela; stero je bila njena szlednja misel, njeno szlednje zdi-havanje, to niscse nevo! ftda szo prisli naj jo odvezsejo, zse je vsze bilo dokoncsa-110, z-ednovinauter-jiicov szo uebesza bogatesa posztanola. Za seszt tjed-nov po torn szam prisel v Ezisz. Na-kano szani telo mantniice dosztojno pokopati, divjakom pa njihovo neszmi-lenoszt pred ocsi vrcsti. Vu logi s/.o mi vu cdnoj jaini nis-tere bele csontb | o-kazali, z-stcri je raoszodolzgrizseno. To je osztalo z-tela raoje inantrnicze. Vn ednoj razdrotoj i szkrivnoj kuesi szo mi pokazali edno szploj vkiip szpadnjeno telo, puno necsemurni gob i vonjecsi meherov, to je bil on poganszki divjak. Gda je mene varal, jocsies tne je proszo, naj ga navcsim navuk prave vere, naj ga okrsztim i zproszirn od Boga za ujega miloscso pravoga povrnenja. To je isztinszka zgodba. Sztalnoszt dobre mantrnice je bil zacsetek povrnenja najveksega nepriatela i hudobnika. Karmelszka Bl. D. Maria! Moli za nasz! Prava zgoilba. Szpisziil : P. Soos St. redovnik kannelitanszki. L( eta 1901. szani bio vu toplicaj Eeichenhall na Bavarszkom. Ka ednoin lepom brezsnoni »zprelia-janji sze je pcbiido vu meni szpomenek edne moje mJadi let prijatelkinje, z steve szain sze zse davno z-pozabila. In ona je bila naBavarszkom, nego dalees od mene vu brezsnoj krajini. Szkoro nevem, kak sze je njeni szpomeii(3k vu meni [jonovo ; ali gda ga ne szam mogla z paineti piisztiti, pri dokoncsaiiji mojega toplicsnoga csasza szela szani szi na kola, naj njo pohodim. Helena je bilo njeno ime ino je pred dviMna letoma vu sztaroszti 35 let mozsa vzela; hizsni zakon njuj je ne bil szrecsen, ar na dva meszeca po zsenitbi je diihoven beteg, gioboka zsaloszt obszedla szrce te zsenszke. Pridocsa vu. ono lepo meszto zvedavala szam za njeno sztanovanje i pokazana je meni - 60 — edna lopa viszoka hizsa zvfin veszi na szredi lepoga ograda. Vrata szo bila odprta i na prvi pogled szani szreesala Heleno, stera je neszla edno kosaro szada. Varajocsa meiie sze je zburkala, ali gda bi mo .szpoznala, z-vrelosztjov sztare prijatelszke liibeznoszti me je gorprijola. Pohodjenjo inoje szain njoj v-piszmi nazuauila, nego te je escso ne dobila te v roke. (ula jo liicni z-velikov szkrblivos:7.ljov Ijiz^o je bolo hlapieza vu hizsi, kak goszpodinja. Nej szam znala, joli bi sae bole csemerila nad szirovnosztjov toga mozsa, al bi sze bol csiidivala nad angelszkoj poterpezslivoszti te dobre tova-risiee. Nej szam mogla zatrpeti dugo, da jo jiebi opitala, kak more tak mirovno te vnoge szirovnoszti brezi recsi zatrpeti. Z-ponizniin szrconi jc szamo toliko odgovoj'ila : ,,Niliaj, clraga moja, znain, da po toj Karmelszka Bl. D. Marija ! Moli za uasz! ino vecserjo pripravlala, dobro szam jo opazila i szam sze cslidivala nad onov velikov tnirov-nosztjov, stera je eelo kakti napunila, teni bole, ar szam znala, da je njeni zakouszki zsitek nej te najbolsi. JSTa driigi den poldne je priso iijcni mozs, steri kak vracsitel je k betezsniki hodo dalees. Eada bi opazila, kak raed szebom zsiveta i szam zsalosztno mogla z-poznati, da Helena poti mi jh mogoese.vu nebesza pridti. Znas, da bi zopszton proti sztala, to bi oli bio na ogen. Nemam driige volitve, ali noszi^i mirovno krizs, ali pa osztaviti mozsa, stero Bog ne daj". Z-niirovnitn liczom, ncgo z-zsalosztnini glaszom j(! escse pridjala: ,,I)obra moja pri-jatelkinja Margarita, to ti lehko povem, vredno morem trpeti". Da je mozsa ne mogia povrzsti, to szara - 61 — previdila; ali zakaj je mogla ta dobra diisa trpeti, to szam ne rnogla vcsaszi prerazumeti. Poleg sztare deczinszke navade szvc pred szpanjom obedve lauretanszko litanio z-niolilo, i szam opazila, da je Helena na konci k-Iihi-niji pridjala ,,l\arnio]szka Bl. 1). Marija, moli za nasz!" Szledi szain jo pitala, jeli jo to cti navada; odgovorila je, da nej, ali zrok drugi krat dopovej. Prisesztni tjeden je vracsitel na vocs dui mogo z-domi odhidti. Cstila szam, kak ga je Helena pred odhodom proszila, naj njoj dopiiszU, da bode zinenov v-H. viiras sla. Osi gli nej rad, dopiiszto je, i za nistero vero szve bilej vu tom prijetnoin malom meszti. Bile szo tam redovniee (niine). pri steri je Helena po szvojem betegi nisteri tjedcn bila i zato szo jo te dubre diise rade niolc, i szo naj z-veszeljoin gorpri-jVle. Pu obedi sze Helena na ednok k-meni obrne i mi pravi: ,,Li.ibIena Margareta dnesz zves, kak veliko iniloscso je meni dokazala B. D. Marija. Szpoznas, kak dobra mati je Ona i kak lagoja szam jasz i zakaj morem teliko trpeti". Szkuze szo pobile njene oesi i rae je proszila, naj edno mulo szprehajanje vcsinive vu tom lepom jeszenszkom vremeni. Pot najna je po lepom leszi pelala; Helena je malo gucsala i tak sze je vidilo, da bi sze szploj pokopala vu szpomenke preminocsi csaszov. Kakti edno vero dngo hidivse prisle szve k-ednoj prijetnoj maloj mlaki. Vcsaszi prideve k najnomi cili, pravi Helena. Cela okrogiina je na teliko szamotna i tiha bila, da ni diise szve ne szrecsale. Na ednok Helena sztane i bojazlivo pravi: nTo je meszto, gde szam krsesak i plascs nihala". Na to je prijola za roko mojo i me je kre vode pelala k fdnoj jaosi, na steroj je viszila podoba karmelszke B. D. Marije. O\ro, glej, to szam jasz obeszila es«i iz zahvahioszti, ar szam na fcom meszti prisla na breg. Na prvi pogled szam na neszrecso miszlila, nego obraz moje prijatelkinje je driigo szvedo-csil. „ Ali szi sze kaj stela szama ..." pravim z-sztrahom. ,,Ja, stela szam . . ." odgovori ona: ali hodi, szejve szi pod noge B. I). Matere, tam ti vsze dopovem, ka sze je z menom zgodilo. Dol szve szele na edno sztoliezo pod podobo B. D. Matere i moja prijatelkinja z-tihim glaszoni pripovej naszlediivajoesa: ,,Sztrasno vremen je bilo! V-dvojrioszt szam szpadnola ober szebe i szvoje prisesztnoszti; ka szam te trpela, je ne raogoese dopovnlati. Najsztrahsnese je pa bilo to premiszliti, da pred 20--30 letami moja neszrecsa ne pride k-konei. Pamet mi je bila zdrava, nego diisa mi je vu neizrecsenom betegi trpela. Vero szain ne szploh zgiibila, nego okmicsena je bila tak, da je vn njo ni eden trak bozse iniloszti ne niogo szegnoti. JMolitev, stera bi meni mocs dala, szam osztavila; zsivlenjo mi je posztanolo zsmetno, zato szain je stela od szebe liicsiti. Prerezala szam szi zsile, nego vmcsitel jti e.sese zadoszta rano priso i me je obrano. Driigi hip szani szo pred zselezni vlak vrgla, al i od tisztec szo me vo potegnoli. Ni i zdaj szam ne szpoznala szmilenoszti bozse, stera me je do te i«ao od sztrahsnogagreba szainomorsztva vkraj zadrzsala i szam iszkala vsze prilike, kak bi szi mogia zsitek zkoncsati. Poznavsa one szaiuotne nilake, stere szo vn okrogliui bile, kak na Jiitreh szam stela vu edtio sze vtopiti. Preminocsega leta llj-ga julija szam po-tegnola iz-klostra brez toga, ka bi nie sto v-pamet vzel. Napreb oden den szam dobila pi.szmo od mozsa da prisesztni tjeden pride po mene. Zdaj sze morein pasesiti z-inojini nakanenjom. „Ali ka szi ii za katolicsanke, da szi sze no bojala osztre bozse szodbe", pitala szam jo. ,,Vu mojoj zsaloszti i dvojnoszti szam szlepa bila i szam miszlila, ka i Bog bode meni pomago vu szpunjenji mojega nakanenja i za to szam tfidi moliJa". Na oprvim szam szkocsiJa vu ono malo mlako, stero szam ti na poti kazala, ali gda szam sze ne mogla dolpogroziti, miszlila szain, da je voda ne zadoszta globoka. Vo szain sla, gor szam sze oblekla i dale prisla szem ketoj mlaki. Med gosztim grniovjoin fszkala pripravno meszto, gde bi najglobse mogia notriszkocsiti. Oda szam to naisla, szkocsila szani notri, ali hitro rneje voda gorpririeszla. ,,Szi griintala vodo ?" ,,Ne, ar szam dalees notri bila vu ralaki i pod nogami szam ne csiitila zemle. Miszlila szam, da me szilknja gordrzsi i to szam dollii-csila, ali pod vodo sze pogroziti mi je ne bilo mogoesir'. Gida bi szi nad tera glavo trla, ka me drzsi ober vode, kakti eden szkriven glasz mi vu viiha pravi: ,,liiesi od szebe skapuler in vesaszi sze pogrozis". ,,Nego, kak stecs szam nakanila mreti, ne szarn sze stela odtrgnoti od Bl. I). Marije. VTsze vcsinim, naj nierjern, ali to edno neh". ,,Potom sze nii je tak vidilo, da omedlem ; zdaj szam sze viipala, da izda pride konec. (Uavo szam nagnola i szam szi zdehavala: Jezus, Marija, szv. Jozsef pomagajte i szani szo pod vodo pogrozila. Nego v-prisesztnoj ln^gnjonoszti szani zse pa na zraki bila zviiu vode." nAli povej Helena, szi escse zselela inreti? To bi izda sztrahovitna szmrt bila." ,,Szpozabila szara sze z-vszega; ta jcdina Nevem, kak sze je zgodilo, ali valovje szo me lcak liszt neszli proti bregi i tam kakti na nikso znotrasnjo vleko, szam vti z vode moja zsela je bila mreti, i vu toj minuti szam sztopila. Csemorno szam na szebe liicsila plases ob driigiin esula szkiisavajocse recsi: ,,liicsi od szebe skapuler, in vcsaszi sze pogrozis". brezi toga. ka bi zahvalila nebeszkoj materi njeno szmileno.szt nad menov, szam sze nazaj Znala szam, da tak hitro prideni k-konci, ali da szam od detinsztva mao Hl. J). Marijo poszebno csasztila, nikak szam sze ne stela od nje locsiti i vu toj velikoj nevarsesini. I to je bilo ono jedino vezalje, stero me je prikapesilo k-zemelszkomi zsivlenji i stero je meni tiidi zagviisalo zsitek vekivecsen". povmola v-kloster. Zse jp pel vora niinola, gda szam nazaj v-kloster prisla, gde szo rae celi den z velikov szkrblivosztjov iszkali. Prednjoj redovnici, stera z niojega zmesanoga obraza ne dobro cstela, szam vsze povedala, ka sze je z menov zgodilo. Brezi recsi me je poszliihnola, szamo szkuze Szo pokazale njeno notresnje esiitenje. Gdaszam moje reesi dokonesala, z milim glaszom me pitala: ,,Z)ias csih moja, kaksi szvetek je dnesz?" Ne szam znala. Na stero ona Ijiibeznivo od-govori: »Dnesz je szvetek szv. Skapulera, ali karmelszke lii. 1). Marije." Sztrsznolii szam sze, ali ne szam sze povr-nola. Tjedni szo potrobni biJi, dokees je miJoszt bozsa mene obladala. Na szlednje szam izda previdla preveliko nad menov dobroto Bl. T). Marije, i vii|janje neizmerjeno sze vnzsgalo vu mojeni szrci do nje. Zda.j tak znas, liiba Mar-garita, zakaj prideiiem k-lauretanszkoj litaniite zdihavek: ,,Karmelszka B. J). Marija, moli za nasz!" Helena je tiho gratala i njena pripovedka je globoko szegnola vu szrce moje i brez pre-mislavanja szain szegnola za moj skapuler, jeli ga esese na prszaj iiriarn. Pnjatelkiuja je v-pamet vzela to i me szmejocsa pitala: ,,Nigdar, nigdar ne deni dol, Margarita, szv. skapulir!" J)ugo szve escse szedeJe na, bregl jezera pre-mislavajocsivi od del preminocsi ino pod onov podobov szve escse edenknit zmolile litanijo lauretanszko. I jjisz szarn z ednov lepoga na-vuka punov dogodl.iov bogatejsa prisla domo ;, mojega kopauja. Nebeszki lovec. Jsasztivreden Lettera Janos Leonhard redovnik szvetoga Dominika je eden pot vido g. Jezusa Krisz-tusa vu podobi lovca, kak je z sztrelevnov sibov hodo po logi toga szveta. Ee-dovnik ga zacstidivajocs pita, ka dela, na stero Zvelicsitel odgovori: ,,Lovino bi rad drzsal ua szrea." Oh, kak ve-szeli bi bio bozsanszki Zveliesitel, csi bi mogo vloviti edno szrce, stero zse dugo isese, stero zse dugo zsele vu szvojo liibeznoszt zapreti, ali nemre je doidti, ar sze njeini nepresztanoma szkriva vu grmovji grehote. Kelko ji bezsi pred Jezusom za sterimi on zmerom hodi, je vabi k szebi! Kelikokrat posle nevole, trplenje, betege onim, ki bftzsecsi pred njiin toga szveta veszelja i radoszti iscsejo! JfoJikokrat posle i na szvoje verne szluge szkiisavanje i probanje, gda vu veri inali i vu dobri delaj mlacsni gratajo. Po neszrecsaj i nevolaj isese te nebeszki lovec ne-marne i mlacsne diibse z orozsjorn szvoje lubeznoszti, je scse za szebe pridobiti. Nepresztanomazove blodecse po znotrasnjem i zviinesnjeni prepre-sanji k-szebi i njim kricsi po diisnoj veszti: ,,Pridite k-meni vszi, ki sze triidite i szte obterseni in jasz vasz olehkotim '." Ne hojmo sze fcak od nebeszkoga lovca, ne bezsmo od njega, csi po betegi i driigoj nevoli nasz iscse ar i po dopiisztsenji trplenja scse nam szvojo ljiibeznoszt dokazati i zagviisati nase zvelicsanje. Vu velikocsi nasi trplenj sze zglednimo na kervav obraz nasega lublenoga zvelicsitela, kak njrgn kazse eta nasa podoba, stera je vzeta z onoga rol:ea svete Veronike, steri esese dnosz Ohraz Jezusa na robci Veronike. v T-Jiini gorsztoji. Zmiszlimo szi na njegovo sztrahsno trplenjo, storo je za nasz prenasal: ino gviisno lehkocso, trost najdemo ined uaj-veksimi nevoiami \n lnantrami. — 64 — Kak je eden luteranszki malar (umetnik) franciskanus grato? iichler Albert z-Danie ___ je szvoje vcsenve v-Koppenhagi zvrso i po kratkem csaszi je tak popolno, izvrsztno zacsno malati, ka je za szvoje cejpe razlicsne szrebrne 1 zlate premie dobo. Vu 1829. leti je za eden szvoj kep »jezus vracsi betezs-nike« to najvekso pocsasztilo dobo, najmre edno zlato medaljo i za edno leto po tom zadoszta penez od sole (ala-demia), ka jetri leta sze lej ko na Taljansz-kom zdrzsavo. Tal-po- na Gda bi janszko priso bozsni kejpi sztaro-dovnih talianszkih majsztrov szo nyemi to miszeldali: »Tii more biti to pravo krscsansztvo, ar brezi toga bi nej mogli takse kejpe rediti.« Szamo tiszti malar, steri pravo krscsansztvo ma, je mogo-caen to tiidi vrejdno naprejposztaviti. Ta miszel ga je na szlednye na to nakanejnye pelala, ka vu katolisko cerkev sztopi. To je bilo 1844. leta i szedem let szledi je te ime-niten malar zse novinec grato klostra fran-ciskanovoga vu Alkantari pod imenom Petra Gda bi sze stiri leta na Nemskom zdrzsavo, obrno sze je nazaj Peter brat v-Rim v-kloster szv. Bonaventure. Tu je zsivo vecs kak tre-szeti let, Boga je molo i malo je. Un je po szvojimi kejpami steo liidsztvi predgati. Te mladi luteranszki malar, steri escse poleg szvojega dobroga nakanejnya zsmetno sze je odlocso, ka bi sze ocsitno izpovedo. je vu moHtve ednoga mladoga popa, steri je zse szkoro gor poszvecsen bio, je bio priporocsen. Na steroga gda bi piispek roke gori djao i na nyega bi szvetoga Diiha zproszo, te mladi pop je z-szrca molo za priporocsenca; Kiich-lera je vtoj vori taksi pritiszk zgrabo, ka je vcsaszi k-ednomi prijatli sze pascso, kabi nyemi dopovedo szvojo nakanejnye. Za edno voro je najso szvojega prijatla i proszo ga je, naj nyega pela k-ednomi katoliskomi diihovniki, ar on zse vecs szvoj znotrejsi nemir premagati nemre. Tak je priso k-ed-nomi nemskorni duhovniki, steri je potolazso njegovo diisno veszt i nyega je nagno, naj sze da vo vcsiti od pravic krscsanszke vere. Za eden meszec sze je szpunila nyegova zsela : v-kapeli z-vere lateranszke je vu ob-csinsztvo cerkvi gori vzeti, potem je firmani bio i k-precsiscsavanyi so ; nyegov firmanszki boter je imeniten malar, Rohden Ferenc bio. Nisterne leti pred szmrtjov ga je velka neszrecsa doszegnola. Stirinajszet stacie krizs-ne poti je zmalo za edno cerkev v-Szevernoj Ameriki. Ali zsalosztno, kejpi szo nej ta mogli pridti. \-prisztaniscsi New-Yorka szo na nikoj prisli, z goreli szo. Dugo let je delo na tej kejpaj, zato ga ob prvim velka zsa-loszt obisla, ali szledi je vo zbio zsaloszt i ztemi recsmi: »To je bozsa vola bila i zato szam jasz zadovolen l« z novics je delo zacsno. Nyegov reden zsitek je nyemi dobro zdravje szpravo; escse vu 83. leti ozvojega zsitka je tak mocsno i lejko odo, kak eden moski z najboljsih let. Un pocsiva v-Rimi. na nemskom poko-paliscsi (Campo vSanto dei Tedeschi), nej da-lecs od velkoga, z-szvojov rokov napravle-noga kejpa »Gorisztanejnye Krisztusovo.« Od zapeljenoga skolnika. Saca-Cuentas Janos je skolnik bio vu ednoj veszi na Span)rolszkom. Dobro je vcsio deco racsunoti, zato je novo ime dobo : Racsu-nar. Ali ednok bi szkoro zgiibo to ime. Ple-banos pa zsupan (porgarmajszter) szta po-hodila nyegovo solo, ka bi naprej idejnye dece poglednola. Eden mali pojbarec, od steroga szo nika nej pitali i potem je nikse prilike nej meo szvojo vucsenoszt vo szka-zati, sze je nakano, ka csi nyega nika ne pitajo, on gori da edno pitanye. »Goszpon Ucsitelj«, pravi, »bodejo tak dobri, ka mi dopiiszlijo, ka edno pitanye gori dam« ! »Pi-taj, ka scses«, odgovori nyemi ucsitelj, »vej tak znas, ka szam vam zapovedo, ka vszig-dar pitajte me tiszto, ka ne razmite.« — »Moj ocsa«, zacsne te mali, »szo zdaj trikrat tak sztari, kak jasz. Pride tiszti csasz, ka do szamo dvakrat sztarejsi, kak jasz?« — »To je nikse pitanye nej«, pravo je ucsitelj, »csi bi to tak bilo, te bi vora za tvojega ocso sztati mogla, za tebe pa idti.« — »To je pa nej mogocse!« odgovoro je te mali. —- »Tiho bodi; to je pacs proti zdrave pameti«, cse-merio sze je ucsitelj i gviisno bi szegno za sibo, csi bi nej ton bila tevadva goszpoda. Nyeva szta sze tudi csiidivala, ka te mali pojbarec vecs scse znati, kak ucsitelj, ki je najbogsi racsunar bio vu cejloj krajini Bis-caje. — »Jasz vam scsem pokazati, ka je to pravica«, nadeljavao je pojbarec, »jasz szam — 65 — zdaj 12 let sztar, moj ocsa szo pa 36 let sztari. Za 12 let mo 24 let szlar i moj ocsa do 48 let sztari. Potem bodo moj ocsa, steri szo zdaj trikrat sztarejsi, te szamo dvakrat sztarejsi.« Ucsitelj je grato beli, kak sztena, teva dva goszpoda szta pa komaj nazaj drzsala szvoj szmeh. Kak v-Danii proti pijansztvi delajo? Na danszkom je policija edno poszebno priliko najsla, z-sterim bi zagatila pijancse-vanje. Vszaksoga pijanca, steroga na ulici najdejo, na kola gor szpakivajo, na sztrazso ga neszčjo, notri ga zaprejo tak dugo, ka trezen grata, potem ga pa domo pelajo z-sztra-zsov, naj bi nej pa. znovics zacsno pijancsevan-je, Potem bode — ito je poszebno — krcsmar, steri je pijanci to szlednyo kupico pive, zsga-nice ali vina dao, pod pretnjov kastige gori pozvani, naj vecskrat zadoszta velke sztroske za vozsnyo szvojega pivca dojplacsa. Csi dvakrat naszproti sztane, te sze nyemi krcs-ma zapre. ,-¦' Proszim, naj szi zemejo. Neprijeten, neugoden udarec je dobo eden trzsec juzsnoga szada v-Londoni. Najmre v-edno driigo ulico sze je zoszelo, i naj bi liidje bole pri nyem kiipiivali, lejpe piszane karte szi je dao napraviti, na sterih je gori sztalo, kak odava vo szad. Te karte je notri djao vu eden korblec ino je vo posztavo pred bauto. To je steo, naj bi szi lidje, steri szo mimo sli, edno karto vo zčli z-korbleca, zato je gor na nyega eden paperec prveszo, na sterom je sztalo: »Proszim, naj szi ze-mejo!« Ali ravrio te je mocsen veter piho i t€ je tak dugo sze pa ta majiito z paperom, ka sze je vkraj piiszto od korbleca i na edno kisto szpadno, stera je puna bila z-naran-csami. Mimo idocsi liidje szo nej steli vervati szvojim ocsam, gda szo na lejpih pomoran- csah piszmo steli: »Proszim, naj szi zemejo!« To miszlivsi, ka je to edna nova prilika kiipce k-szebi ratati, eden za driigim je blizse sztopo i edno lejpo pomarancso szi je vo poiszko. Neszrecsen trzsec je nej prvle v-pa-met vzeo szvoj kvar, kak dugo je nej priso cden pojbarec, steri je notri v-bauto so i lejpo pito, jeli bi on nej szmeo dve poma-rancsi vzeti — edno za szebe, edno pa za szvojo betezsno szesztro. Trzsec na to sze je vopascso i kisto je najso zse na polojno prazno. Edna arabszka zgodovina. V-Arabiji szojo taksi liidje, ki szvoj kriih szi tak iscsejo, ka kakse zgodovine driigim pripovedavajo. Po placaj szedijo, presz-vetim gvantom szo oblecseni. Mi scsemo edno zgodovino doj szpiszati, stero je eden popot-nik od ednoga taksega csiio. — Ednok je eden bogat goszpod k-Nasartin Hodji priso i pito ga je, kelko bi on proszo za to, ka bi nye-govoga szina vcsio. »Tri szto piasztrov«, od-govoro je Hodja. »Ka szi to miszlis«, szko-cso je gor goszpod. »To je prevecs doszta. Za triszto piasztrov, szi jasz 6 szomarov lejko kiipim.« »To je isztina«, odgovoro je Hodja«, nego csi ti za szvoji tri szto piaszt-rov seszt szomarov kiipis, meszto toga ka bi szvojega szinii vo dao vcsiti, te bodes ti tvojega szinii notri zracsunavsi szedem szomarov meo. Prebriszan. Eden lajtnant prejme ednoga szvojega prijatla. Zove szvojega hlapca: ,.Janos, eto szo penezi idi vkrcsmo i vzemi dve kavi." — Za eden csasz je nazaj priso hlapec. — ,,No", pita ga lajtnant, nszi prineszo kavo?" — ,Ja, goszpod lajtnant, nego szamo edno sa-lico, ovo jasz szamo escse viitro mo pio.« Farna cerkev B. D. iarije na Tisini. zlovenszka nasa krajina ma lepe szpo-menke onih sztarih csaszov, vu sterih je vu etoj lepoj okroglini edinoszt vere, lyiibav domovine in vreloszt kre dike bozse ravnala djanye naroda i vsze kotrige nyegove. Zsalibog, vnogo vecs bi teh szpomenkov bilo, csi divjaznoszt krivovernikov nebi nye oskodiivala in vnogi boji nebi onicsali vnozsino lepote cerkvenih dugovany. Ali osztanki teh sztarih csaszov szo vredni, da je liidsztvo vu csaszti obdrzsi i nye gledavsi sze szpomeni vrele vere szvojih predocsakov i sze gene na liibčznoszt szvoje vere, z sterov je cela zgodovina naroda szploh prepletena. Csi Bog dopiiszti pocsaszi sze ti 5 66 szpomenki popisejo vu etom kalendariji i ztem sze fundament polozsi za obilnejso z godovinszko popiszanye ete krajine. Cerkev Tisinszka je edna z teh najszta-rejsih i naj prosztornejsih szpomenkov. Zidana je vu razlocsnih csaszaj. Szrednyi tal (ladja) je zidan vu romanszkom szlogi vu n —12 sztotini po Krisztusovom rojsztvi. Szvetiscse, ono meszto, kde veliki oltar sztoji i zvo-nik (tiirem) je zidan z konec 14. sztotine po darovitnoszti Szčcsi Sare Szobocske grofice vu gotiskom szlogi. Zse vu szredini 14. sztotine szo jo turki porabili, ali naj vecs je oskodovana vu onom csaszi, kda je prisla vu oblaszt krivovernikov. Lepi oltari i podobe szo viin z Kicsane, z krasznimi glazsojnimi kepi narejeni veliki obloki zazidani i sztara szvet-loszt te cerkvi je preobrnje-na vu tmics-noszt verszko-ga mesanja. Oszemdeszet let je katoli-csanszkabozsa szliizsba bila odsztranjena 1680-ga leta szo prisli kato-licsanci nazaj vu szvojo sztaro lasztvi-no. Ludsztvo katolicsanszko je vu tom zsa-losztnom csa-szi na sta- jarszke krajine hodilo k bozsoj szliizsbi, stajarszki diihovniki szo csuvali na katoli-csansztvo kremiirszke krajine. Duga leta szo potrebna bila, dokecs szo szi farniki tisinszki pomali nazajszpravili cerkvena dela, oltare, kepe, zvone i. t. d. Leta 1756 je veliki oltar gorposztavlen ; onoga csasza je dal posztaviti oltar szv. An-tona Moravec Andras span z Krajne in eden neimeniivan oltar szv. Barbare. Cerkev tak — kak vred posztavljena je vise 130 let v tom sztani osztala zviin oltara szv. Ane steroga szo z milih darov farnikov pokojni plebanos g. Terdesi Marko gorposz-taviti dali. Leta sze nikomi ne szmilujejo niti tomi szvetomi meszti, hisi bozsoj. Sztotrideszčt letno vreme je vszo lepoto te sztarodavne romarszke Marijine cdrkvi potrosilo. Zapii-sztsena, piisztna je posztala, ino bi bila nevem Tisinszka cevkev i skola. kak dugo, csi bi G. Bog ne dal ednoga gorecsega pasztčra Dr. Ivanoczy Ferenca toj fari, ki je szvojov znanosztjov, vsze-sztranszkim triidom i z velikim vszakoletnim darom sztarinszko szlavo toj cerkvi nazaj szpravo, lehko escse poveksao na diko bozsjo i na csaszt Mariji, Patroni cerkvenoj. Pod nyegovim vodsztvom i po nyegovoj peldi je darovitnoszt krscsanszka notrsnyo lepoto szpravila. Kraszni oltari, lepe nove orgole, v sztarinszko formo nazajposztavleni obloki i driiga lepa dela zvisavajo vu toj cerkvi gorecsnoszt vere onih dobrih diis, stere szo szvoje dare obilno prinasale na oltar Goszpodnov. Sztroski szo prisli blizu 20,000 koron, z stere sume szo farniki po filerah vise t5,000 koron vkupprineszli. Preci szo dariivale v te namen nike pobozsne diise visjega sztana. Dobro naka-nenye doszta more vcsiniti. Nebogatci, ne-go sziromacje szo to bozso hiso olepsali, ar te najveksi del darov szha-jaodsziromas-kih liidih. Bili szo sziromac-je, ki szo ed-noga celoga leta zaszliizsek dariivali — i na pitanye, jeli nyim to nefali, jeli zatoga volo ne bodo mogli sztradati. szo odgovorili: Bog nasz je pri driigom blagoszlovo, ino zse vsze nazaj povrno. Po toj radodarnoszti je nasztano pre-kraszen veliki oltar iz mramora, ta radodar-noszt je prineszla podobe Szrca Jezusovoga i Marije, Lorszke i Skapulirszke Device, ta je prazne sztene naszlikala, grabaszti pod zrav-nala, szprehnyeno i podirajocse sze pobistvo z novim i lepim szpremenila. Zaszliizsila szi je hvalo pri Bogi i pri lii-dih. Szam visji Pasztir, milosztiven Dr. Istvan Vilmos szo jo pred celov puspekijov szpoznali i poszvedocsili, kda szo 1. 1902. v szvojem pasztčrszkom liszti tisinszko cčrkev za edno tih najlepsih puspekijszkih cerkvih ime-niivali. — 67 — Szlovenszki narod je vszikdar veren bio, szlovenszko szrce je gordcse za diko Gosz-podnovo. Szlovenci! Bodite vu toj szlavnoj jakoszti vasih predocsakov sztalni i Bog bode vszikdar zvami vu vszeh zsmecsaj i tezs&vaj toga zemelskoga zsivlenya. Szvetonocsna szenya. ,,Zakonszki sztan je zsaloszten sztan Ster ga ti je zvolo Jezus szam." To peszem szo goszlarje igrali, kda sze je Travinove Trezike gusztiivanje dokoncsavalo. Vnogokrat je zse to peszera csiila, vnogokrat jo je sziima popevala, kda je pri zsenitvi szvojih pajdasic szvadbica bila. Ali dnesz jo nemore popevati, escse csiiti jo sze nyoj zsmetno vidi; tak sze nvoj vidi, tak dabi lazs v teh recsah bila. Nemore szi preraiszliti, kak bi nveni za-konszki sztan, steroga je duesz szklenola, zsa-loszten kda mogo biti, da je raladozsenec Szejacsov Poldi tak prijazen, tak lepi pa tak bogat. Pri nyem driigo, kak veszelje i bla-zsensztvo, ne bode vzsivala. Szirota Trezika, ne vkanis sze ti v tvojem mislenyi ? Resz bo to vsze tak, kak szi ti zdaj zbrojavas, ali sze ti pa sznehinszki venec na trnyav venec lehko obrne'? Deszet let je po tom gosztiivanyi zse mi-nolo. Vnoge szvate, ki szo sze te pri Travino-vih tak dobro csiitili, zse grob pokriva. V hladnom grobi pocsivajo zse Trezikini sztarisi tiidi. Ocso je lani, mater pa pred petirai leti pokopala. Šzama je osztala na tom sirokom szveti z ednim detetom i z pijanim mozsom. Zakaj szam to vcsinila? Zakaj szam na telovno lepoto i na bogasztvo gledala? Ka mam zdaj ? Niti bogasztva, niti lepote. fino nyemi je vsze zelo. Bog moj, ocsa moj! ka szi zacsnem, zse sze tri dnij szteple okoli po krcsmah i zapravla triid mojih zsiilnatnih rok; csi de to escse dugo trpelo, od vszega pridemo. Nyiv zse tak neimamo; to kucsico, to szlednyo vrednoszt escse to scse zapraviti, escse to scse po guti dolipiisztiti; nemili sze nyemi nikaj, ne jaz, ne Veronika, to neduzsno detece. Tak szi je Szejacsovoga Polda zsena proti szebi z gucsavala prod szvetim posztora tiszti den. Tozsila sze je szama szebi, tozsila je szama szebe i szvojega tivarisa, toga pijanoga Polda. Inda je lezsej trpela, lehzsej szi je szrcsno zsaloszt potrla i dusevno britkocso odgnala — ar je mela edno obveszeliselco, edno trostarco. Veronika dtvet let sztara hcserka je bila ta. To neduzsno detece je dosztakrat pravilo nyoj ,,mati ne jocsite sze, ve sze to vsze na dobro obrne. Jaz szem od goszpoda kaplana v soli csiila, ka csi sto pobozsno i sztalno k Jezusovomi Szrci moli to Szrce nyegovo pros-nyo poszluhne. Zato molive lublena raati za ocso ino bodete vidli, ka sze povrnejo ino pijansztvo ta nihajo." Te recsi Veronikine ino ny6no vrlo, po-bozsno obnasanye je te zse vszikdar potolazsilo nyeno razzsaljeno szree. Ali dnesz neima toga trosta. Veronika je v poszteli. Preminocsi tje-den sze je szirocse prehladilo. Mozs je pijan priso domo i sztrahsno preklinyal. Prekuno je vsze, ka je li szvetoga na nebi i na zerali. Pijanec nikaj nepostuje, szamo grlo szvoje. Veroniko szo te hiidobne recsi prevecs razzsa-losztile ; eden csasz trpi i nikaj ne pravi, potem pa sze zdigne zposztele, rokč vkiip szklene, pred ocsora doli poklekne ino jih szrcsno proszi. Ocsa moj Itibleni ne psziijte Jezusa; on je raro za vasz na szvetom krizsi, on vam je nikaj ne kriv ! Ka! ti zsaba, ti sze viipas meni proti-posztavlati, ti sze podsztopis meni gucs kratiti-mars vu z mojega hrama, t(i szam jaz goszpod, tii jaz zapovidavam, tii jaz tiszto gucsim, ka sze meni vidi .... dveri sze zalopnejo i Ve-ronika na trdi zrarzsnyeni szneg szpadne. Te sze je prehladila. Mati je vecskrat proszla mozsa, naj jo k vracsiteli da odpelati — ali vsze zaman. Jaz neiman zato penez — ve nyoj je nikaj ne — to szo bile nyegove reesi. Pred tremi dnevi nyoj je escse ne jako bozsno bilo; te je escse gor bila. Ali zdaj sze nemore vecs na noge posztaviti. Velika vro-csina jo obide i zacsne v krizs guesati. Jezu-sovo Szrce ne zsaloszti sze, csi te moj ocao zsali, jaz bom te lubila — oh kak lepa szs nebesza — angela vidim — oh dabi jaz tak lepe peroti mela . . . Jezus lilbleni. . . vsze — 68 — vlrtip gucsi. Ka je v z dravji na srci noszila, to zdaj vsze ovadi — Oesa kje szte ? Ne bijte matere, nikaj szo ne krivi. . . . Csakaj ti zsidov ka szi nam nyive vkraj vzeo, kje szam jaz rozse trgala, vence plela — ali hise ti pa ne damo - jeli raati ka ne ? . . . Ne-ne, — moje detece — odgovori mati, ino kiisne v tamni bodocso heserko, stera sze na to prebiidi. * * * Ocse nega escse ? Ne moje detece ; nikaj sze ne boj, ve zse pridejo. Ka bode viitro za dneva? pita dale mater. Szveti poszt. Jeli mati, ka bodeino pa tak lepi betlehem meli, kak larii? JeJi ka mi Jezusek pa kaj lepoga pri-nesze ? Li boj niirovna i szpi lepo, pa viitro vecser vsze dobis, ka ti li s-rce zsele. Boga niater, i nagiie znova glavo, da bi zaszpala. Pred polnocsjov namore zaszpati. Mati verosztiijo pri nyoj celo noes. * * * Hhvala Bogi, paszrao szevcsakali ti blazse-nih bozsicsnih szvetkov. Ve ga Bog, vesakamo sze jih vecs, nli pa ne. Tak szo szi liidje v Psenicsnici, v tisztoj veszi, kje je i Szejacsova hisica bila, zgucsavali. Vszi szo sze veszelili toga szvetoga dneva, szamo Trezika, Szejacsova zsena ne. Pa kak bi sze tiidi mogla veszeliti ?! Je-dino dete, v sterom je trost mela, nyoj je na szmrtnoj poszteli. V gut je dobilo, zvracsiti sze nemore. Zdravnik je to pravo, ki je szoszedovo Maricsiko, Veronikino hodo vracsit. Goszpodne szmiluj sze mi, ka szi zacsnem zdaj ? Tak sze je mati milo zdihavala i britke szkuze na zsarecse lice Veronikino tocsila. Nikak sze je ne mogia pomiriti. Ne szi je raogla vu szvojoj parneti izpremiszliti, zakaj ona telko trpi, da je nikaj ne kriva, zakoj more teliko nevol prenasati, tak zsmeten krizs nosziti, da sze grehov esuva i verno Goszpod-nomi Bogi szliizsi. Gda nyoj te raiszli po glavi hodijo, na szteno sze zgledne, na szvoj venec, steri je v reme narejen tani viszo. I komaj ovara, v szpomin sze nyoj zoszeli ta sztarodavna peszem: Zakonszki sztan je zsaloszteu sztan Ster'ga ti je zvolo Jezus szani. Zdaj verje tem recsam. Zsaloszten je nyeni zakonszki sztan, Ali csi je glih zsaloszten, szi miszli, obviipati neszmem, Jezns ini ga je zvolo. On rai pomagao bode, on me omocsio bode, ne bodem dvojila, naj bode njegova szveta vola'. Moj venec sze je na trnavoga obmo, ali je Jezus Jehko nacsisega noszo ? Je bio on kaj kriv ? Za mene je trpo — i jaz ne bi za nyega trpela ? Jezusovo Szrce zsele od mene naj bode po nyegovoj voli. Tak szi prernislava. tak szi szrce porairuje. Diiso szi sztem omocsi, ali tela szi nemore okrepcsati. Celo noes je ne megnola i zdaj celi den pri deteti szedi; strosek je szlab verosztiivanye je mocsno. po torn driigo kak opesanye telov-nih mocsih, kak oszlablenye tela nemore priti. Zacsa jo dremota obhajati. Glavo k Vero-niki na vankis nagne dabi szi nistere minute poesivala i potem znova pri hcserki verosztiivala. Szen jo znori. Szladko zaszpi i dugo i szladko szpi. Csi nyoj obniz gledamo, zadovols csino na nyem ovaramo; csi sze nyoj na viiszta zglednemo. blazseni szmeh na nyih ii;ijdemo; lica nyoj pa liiblerio evetejo od radoszti. Niti piknyico zsaloszti ue. na nyo.j v pamet zt^ti. Szirota Trezika v szncli szi blaz.sena ! Le veszeli sze, ve esi sze prebiidis, tak ne naides nikaj dobroga, nego veliko, jako voliko zsaloszt. Oh szrce bode sze ti moglo od zsaloszti raz-pocsiti, csi sze obiidis . . . . da hcsi tvoja, Veronika jedina, zdaj duso piisesa .... Eden globoki zdihaj sze csiije z Veroniki-nih prszih — i ne ga je vecs. Mafci pa dale szpi pi nyenoj glavi i dale sze sztnfhe vu szneh. Ka sze nvo.j koli szenya ? Nebesza vidi odpita i vu nyih Jezusa miloga z milijonih i z milijonih angelov i szvetnikov. Lepoto, i kin-cse vidi, liibleno igro, nebesko pesem csiije i vzsiva — tak sze nvoj vidi, tak da bi sze nyoj vszi naszraehavali, da bi jo vszi ogleda-vali i pozdravlali. Ali kaj je to? Blizse idejo. Angelje z temi zlatiini perotami k nyoj letijo — Jezus liib-leni, ka zdaj tii bo ? Na sztreho szo zleteli, z sztrehe na okno, sz koz okna v hiso — k Veroniki, za roko jo primlejo — v belo opravo jo oblecsejo, zlate peroti nyoj dajo i jo pelajo gori — gori v nebeszko kralesztvo. Kda za nyov gleda, etak nyoj nazaj kricsi: Z Bogom mati, jaz idem z angeli k Jezusu-vomi Szrci i bom je proszila, naj povrne mo-jega Ocso. Nato sze naszmeke, na peroti sze zdigne i z pajdasi v nebeszko kralesztvo z leti. Eden ropat sze zdaj v Szejacsovoj hisi zacsiiti. Po dveraj diinkajo i kricsijo; notri nasz pilsztite. Jezus Nazarenszki, kaj je to ? zkricsi Trezika, stera sze je na to larrao pre-bildila, i vo bezsi dveri odpirat. Trije mozski szo ednoga strtoga neszli; Pold je bio. V pijanoszti szo ga noge zapiisz-tile, szpadno je i na trdom sznegi na pol z mrzsnyen lezso, dokftcs szo ga ti k polnocsni-cam idocsi moski ne naisli i dorao spravili. Jezus moj liibleni kda sze dokoncsa moj krizs ! oh ne, ne bora mrgiivala. Jezusovo Szrce povrni ga, odpiiszti nyemi! Molile ve z Ve-ronikov za nyega . . i sztem k deteti sztopi, da bi je obiidila i k molitvi szpravila . . . — 69 — Jezus Nazarenszki szmiluj sze mi i kaj je to? Ye je eelo mrzla; szveesov poglednem, lehko je szamo omedlela! I szveesa je to pokazala, koga sze je naj-bole bojala — Veroniko je szmrt pokoszila, ne je vecs mcd zsivimi. Kda to vpamet zenic, taksa zsaloszt jo zapre, ka nyoj szkuze v poto-kah tecsejo i celo posztelino namocsijo. Milosztiven piispek szo me v Psenicsnico za kaplana poszlali. Ednok szam sze z g. ple-banosom po pokopaliscsi szprehajao i na ednom grobnom szpomenki te napiszek csiteo: : , Tii poesiva Szejacs Veronika, Stera je v devetoni leti szvoje Sztaroszti z angeli v nebe.sza . o • Odletela i tam od Jezusovoga Szrea ocsi, povrnenye szpravila. Pitam goszpoda, ka te napiszek pomeni. Te mi razlozsijo Travinove Trezike i Szejacsovoga Polda zsaloszteu hisni zakon, steri sze je po szmrti edine heserke \'eronike na mirovnoga obrno. Szmrt jedinoga deteta je tak toga pi-janca sztrsznola, ka je vees prek praga ostarije ne sztopo od tistih mal. Miroven, dober mozs delaven, sparoviten i bogabojecsi farnik je gra-tao zsnyega. Osi ga pitam, ka ga je povrnolo, mi odgovori Veronikina i Trezikina molitev k Szrei Jezusovomi. -* * * Od onih nial, ka szain to zgodbo esiio nikaj mi tak na szrei ne lezsi, kak naj moja diiliovna dctca Szrce Jezusovo szpoznajo i csasztijo. Nezadovolen szvet. fabulo vain povem, stera itak veliko pravico vu szebi ma. Eden oesa ,je szomara gnao na ednoj poti zszvojim szinom. Szreesata jiva dve zseuszki. Botra, pravi ta mldjsa toj sztarejsoj — szo to no neszpamrtni liidje ? Zakaj pa mata szomara, esi szi gor na nvega ne szedeta? Prav mate botra, odgovori ta sztarejsa, jaz szein vam rdvnies to cseJa praviti, norci szo vam, znate, to. Oesa, terrfa zs^nszkoma sze ne vidi, ka midva kro .szomara peski ideva jaz szi na nyega szedemV Dobro je, odgovori ocsa. I tak sze je zgodilo. Ali komaj ideta szto sztopajov zse nyerni Kiszilakova szneha z glavov proti nyemi klumajocsa z spotlivimi recsmi odgovori. No, ti pojeb, ti tak delas tvojemi ocsi, kak moja szvakrva nieni. Jaz morem za vsze prijeti, vszako delo opraviti, oni sze po od ranoga vecsera do kesznoga jiitra jezdijo na mehkoj poszteli. — Ti sze jezdis, tvoj ocsa sze pa peski mantra za tebov. to je ne lepo. Ocsa to pa hodite, pa szi vi szedite gori, jaz bom pa peski so kre nypga. Pravi szin ocsi. Oc^a szi gori szede, ali koniaj do driige hise prideta zse nioreta ZHgliihsanye od Poldovoga Jozseka esiiti — Moj oesa pa te szta szi leh-kaj brata. Jaz nyim zaman delain, goszpodarsztva ini prek ne daju — to tiidi szaino sze mantra, za tirri szomarom peski, ali zato nikse zahvale zagotovo ne dobi od nvega. Ka szi zacsneva, szi zgncsi szin k oesi, da szo to liidem tiidi nevidi. Szediva szi gor obadva, odgovori ocsa. Gorisziszedeta, ali hitro szta doli mogla sztopiti. Gornyi vesesarje szo jih va biti steli, ka zakaj szta tak neszmiloniva, ka to nevolno paro tak mantrata. Komaj szta doli vuisla. Pitain, kda I i te ocsa i szin to zagliisa-nye rie bi mogla csiiti ? Ob prvim, csi ne bi szomara mela, ob driigim csi ne bi nevoscseni liidih bilo na szveti. Szvet je zato nezadovolen, ar sze nyemi nevidi imanye, poszesztvo driigih, tir bozsno zsele vszakoini, ki kaj ma; nezadovolen je, ar je nevoscseni; esi rnalo ma, nezadovolen je, zakaj diiigi od nvega vecs ma ; esi z dosztim ravna, ne nyeini je povoli, zakaj driigi polag nvega tiidi kaj ma, pa zakaj neima on escse vees, kak ma! Nezadovolnoszt szhaja z nevoscsenoszti. Ki nikaj neiina, neima nevoscsencov. ar neima, 70 — zakoj bi nyemi nevoscseni bili. Csi szi v sziro-mastvi, ne zseli szi zato bogasztvo, da csi szi bogasztvo zseles zadobiti, pridobis szi z nyim eden sereg nevoscsenih, ki ti z mislenyom, z gucsom, z djanyom, z kvarora scsejo razdre-szeliti i tiidi razdreszelijo tvojo diiso. Jezus je pravo ,,Blazseni szo sziromaeje vu. diihi." Nevoscseni ltidih je doszta na szveti i veliki haszek z szvoje nevoscsenoszti majo: 1. nikaj nyim ne haszni; 2. skodi nyim zdravji, zato nevoscseni tak zsuta lica majo; 3. nebeszam vuidejo, sze jih na lehci resijo; 4. pekeo za-gotovo zadobijo. To szo haszki velike nevos-csenoszti. Nevoscseni pazite, da vam sto ne odnesze teh haszkov! Zsivlejnje XIII. Leona Papo. 1810-1903. 'gaszno je ,,poszvet z nebe." Velika zsaloszt sze je raz-presztrla na szv. Matercerkev. 1903. leta julija 20. szo rarli szv. Ocsa Leon XIII. Zsaluje nji sz\\ Maticerkev kakti na-mesztnika Krisztusovga, nasz-lednika szv. Petra, poglavara apostolov, szvo-jega modroga, preszkrbnoga i dobrotivnoga najvisjega pasztira. Zsaliije nji celi szvet kakti szvetle glave, plemenitoga szrcza mozsa, ki szo vu Jetah szvoje najvisje eseszti celomi cslove-csanszkomi narodi kazali pot na zadovolno. na mirovno i szrecsno zsivlejnje. Njihovo irae de zlatirni literami szpiszanovu knigi zgodbe szveta, dokecs de eden zahvalen i razumliv eslovik zsiveo na szveti. XIII. Leon, po prvejsem szvojem imeni Pecci (csti: Pecscsi) Joakim grof, szo sze naro-dili 1810. Jeta marciusa 2. v Karpineti na Talianszkorn. Bili szo seszto dete Pecci Ludovik grofa i Prosperi Busi Anne grofice. Oesa szo bili miroven, tihi cslovik, mati bole osztri. Obadva sztarisa szta pa bila jako pobozsniva krscsenika i verniva szv. Matericerkvi i rimsz-komi papi. Pobozsnoszt sztarisov szo herbala tiidi deca. Joakima szo v oszmom leti zse v Viterbo v deacsko solo dali k jesuitom, gde szo sze vszi csiidivali nad szkrblivosztjov i csed-nosztjov maloga Peccija. V petnajsztom leti szvoje sztaroszti szo z Viterba odisli v rimszko solo i tam szo sze vcsili modroszlovje i bogo-szlovje. Tii szo veliko postenye meli pred szvo-jirni vrsztnikami, steri szo sze vu vszakom zsmetnejsem dugovanyi z viipanjom k njim obr-noli za tanacs i pomocs. Vu dvadvajsztorn szvojera leti szo posztanoli ,,doctor" bogoszlovja. Potoin szo notrisztopili vn paposko akademijo, gde szo sze esese dale vesili bogoszlov.je i pra-voszlovje. Vu toj soli szo sze szpoznali z naj-visjimi eerkveniini csasztnikatni, storo szo szi szvojov vucsenosztjov vsze priknpili. 1838. leta decembra 31. szo v. Rimi za popa poszveeseni. 1839. leta szo ji XVI. Gregor papa zse za predsztojnika posztavili vu ccrkvenoj drzseli, vu stero.j cseszti szo dve leti v Beneventi i dve loti v Perugiji bili; i tak papa, kak tiidi liidje szo z njihovim modrim ravnanjom jako zado-\olni bili. V tom csaszi je szv. Maticerkev vnogo preganjanja trpela po c^Joj Europi. Szlobodno-zidarei i drugi neverniki szo sze z celov szvo-jov moesjov proti szv. Matericerkvi podprli, ar njim je na poti bila, ar je ne hvalila njihovo grelisno zsivJejnje, nego osztro je uje karala i prepovedala krscsenikom, ka ne szmejo , njim vervati, ali pa med nje sztopiti. Poszebno v pomiliivanja vrednom sztalisi szo bili belgijski katholicsani. Y Belgiji szo naimre szlobodnozi-darci z nezmernim odiirjavanjom, prevzetnoszt-jov i neszramnosztjov ogovarjali, potvarjali, ogrizavali i preganjali vsze ono, ka je katho-licsanszko bilo. I med tem szo katholicsanci tudi na vecs sztrank bili razkalani, neszosteli eden driigoga razmeti, ne szo meli nikse je-dinoszti i driizstva raed szebom i tak szo sze ne mogli braniti. Vszaki med njimi bi rad zapovedavao, bogati je pa ne steo niscse. V tom teskom csaszi szo raogli XVI. Gcregor papa novoga nunciusa (poslanca, koveta), posz-lati v Belgij. I sto bi bio bole prilicsen na to tesko eseszt, kak Pecci Joakim ? Nji szo posz-lali papa i ne szo sze vkanili. Ar novi nun-cius szo najobprvim pomirili katholicsane med szebom i zjedinili szo piispeke i pope z szvec-kimi Itidmi i tak szu sze z v.szemi vkiip od-locsno proti posztavili Jiberalszkoj vladi. I tak szo Pecci Joakiin pravice belgijskih katholi- XIII. Leo \)\\\)\\. csanov obhrdnili, libenik-ov mocs potrli i pri-pravili pot za edno pravo katholicsanszko vlado. 1845. leta v jeszen szo XVI. Gregor papa Pecci Joakiraa iiuenfivali za piispeka v Perugiji, i tak szo mogli szlobod vzeli od Bolgija. Ali prle, kak szo sze dcino povrnoli, szo nisterti mesze-ce v Parizi i nistere tjedne v Londoui doprineszli, naj ztein bole szpoznajo razlocsno piirte i sztdlis delavcov. Ar delaveov sztalis popraviti, nje od vszakojacskih zapelavcov ocl szloboditi, to je bila njihova najveksa szkrb v celom zsivlejnji. Ali XVI. Gregora szo zse ne najsli nied zsivimi, gda szo sze vu szvojo domovino nazaj-povrnoli, ar szo sze XVI. Gregor pdpa 1846. leta junija 1. vu bogso domovino ocl szelili. Za 14 dni po njihovoj szmrti szo kardinalje za papo odebrali JMastai Ferreri kardinala, steri szo pod imenom IX. Pius od 1826. leta junija 16. do 1878. Ieta februara 7. ravnali Krisz-tusovo szv. CtU'kev. Novi pdpa szo Pecci Joa-kima tildi jako liibili i vu njimi veliko viipanje meli. I tak szo Peeci Joakini pod novim pdponi vzeli prek ravnanje peruzsijszke piispekije. Naj veksa szkrb njim je bila szvoje vernike, ovce szvoje csrede na dobro pot zravnati, vuesenoszt i szveto oponasanje szvojih popev vise podig-noti, naj szo mogocsi proti sztdnoti onira vi- herom. steri szo sze vszaki den bole protili szv. Matericerkvi. Lepoto Cerkvih, dosztojnoszt bozse szliizsbe, cerkveno popevanje szo na vekso popolnoszt szpravili. Ali Pecci piispek szo sze tiidi szkrbeli za vremenito zsivlejnje szvojih vernih. I da je lilsztvo njihove pilspekije pre-vees za duzseno bilo i zse ne moglo veliki interesov placsiivati, zato szo oni katholicsanszke kasze dali goriposztaviti, gde szo liidje celo za mali interes dobili poszodo. Ali vsze njihovo hasznovito dclo je gorisztavila revolueija (re-berija, 1848. leta, stero szo szlobodnozidarci napravili. Tc pokvarjeni liidje szo proszto liiszt-vo zbuntali, zapelali i proti szv. veri vszako-jacske lazsi zmiszlili, tak ka ie liisztvo celo divje gratalo. Perugija je v teh zinesanih dne-vah tiidi doszta trpela, escse zsivlejnje Pecci piispeka je v pogibelnoszti bilo. Na to szo piib-peeje one drzsele vkiip prisJi, naj szi dogncsjjo, ka do csinili proti toj vnogoj lagojini i novoli, Na preporacsanje Pecci piispeka szo dokoncsali. ka do jnissijone drzsali, liidem dobre knigo dclili, naj liisztvo szpozna i previdi, ka je liberalci i driigi neverniki norijo. To szo naj bole pro-poraesali Poeci piispek, naj niscse ne kiipi li-beralszke iiovine, ar vszaki tiller, steroga za nje daino, je szmrten greh, ar zteni poniagaino protivnike JBoga i szv. Materecerkvi, ka ztem lezsi ogrizdvajo naso vero i mesajo narod. Po toj reberiji 1853. Jeta l'd. deceinbra szo IX. Pius papa Pecci piispeka iineniivali za kardinala. Vu toj szvojoj viszikoj cseszti szo Pecci dale ravnali szvojo puspekijo dokecs je no nova reberija vovdarila. Piemontszki kr;iu, Vikfcor Eruanuel, bi rad bio krao celoga taliansz-koga orszdga. Ali na poti szo njemi bili riinszki p;ipa, steri szo tildi szvecki krao rimszRc drzselc bili. Zdto je v driizsbo sztopo z vszemi razboj-nikami, klantosaini i tepesami, steri szo liisztvo zinesali i novo roberijo napravili, vu storoj jc 1870. leta 20. szeptembra pieinontszki krdo, Viktor Einanual rimszkomi papi vkrajvzeo, po-robo Rira i rimszko drzselo i szamo edno pa-lacso, Vatikan njim je nihdo. Rim i riniszko dizselo je szv. Petri apos-toli, ali rimszkomi pdpi dariivao Pipin krao 775. leta; i to dariivanje je Veliki Karol, rimszki casar 800. leta na Bozsics pred oltdrom potrdo. I gda szo zdaj talianszki razbojniki to praviesno poszesztvo apostolszkoga stolcza poro-bili, sze je ne znajso ni eden katlioliesanszki vlddnik, steri bi szvoj glasz i szvojo szablo proti toj sztrahsnoj krivici gori podigno i rimsz-komi papi na poinoes so! Tak szo vkrajvzeli od rimszkoga papo njihovo szvecko oblaszt i szlobosesino, stera bi njiiu k ravnanji szv. Ma-terecerkvi tak jdko potrebna bila! Szamo grad Vatikan szo njini nihali, gde sze kak rob zdr-zsdvajo i z milosesine veniih krscsenikov zsi- vejo. Ali katholicsanszki szvet ne szme pocsi-vati, dokecs namesztniki Krisztusovomi nazaj ne szpravi njihovo inninje i szloboscsino! — Po toj reberiji szo talianszki szlobodnozidaije escse bole beszneli. Miszlili szo, ka zdaj zse nega vecs oblaszti, stera bi njim mogla gat posz-taviti. Zandrilgim szo vkraj jemali od szv. Materecerkvi njene pravice. Piispekom szo vkraj vzeli oblaszt nad solami, gori szo postavili ei-vilszki zakon i brezvadliivanoszt i porobili szo od cerkvih, od piispekov i plebanosov i klost-rov vsza irnanja. Zviin toga szo med prosztim liisztvom nopresztanoma torili krive navuke, nevemoszt, i po novinah i knigah szo je veszili na greh. Ar szo znali, ka csi liisztvo vugrehe zapelajo, tc njira zse vero tiidi lehko vzemejo. I tiidi szo doszegnoli to, ka je denosnji den niivali za Kanierlenga rimszko szv. Cerkvi i vu toj cseszti szo Peeci duzsni bili volitev ali ode-boranje novoga papo ravnati i pelati. Po torn za nikelko meszecov J878. leta februara 7. szo mrli IX. Pius papa. Pecei Joakini Kamerlengo szo zapreto szpraviscse Kardinalov na 15. den februara vkiip pozvali i Diih Szveti, ki vodi szv. Matercerkev, je tak zravnao, ka szo kar-dinalje ravno Pecci Joakima odebrali za papo, ki szo gorivzeli ime XIII. Leon i koroniivani szo 1878. leta raarciusa '6. XIII. Leon szo ravno 68 let bili sztari, gda szo namesztnik Krisztusov posztali. I da szo bctezsaszti i szlab cslovik bili vidifci, zato sze je niscse ne trostao, ka bi oni dugo let ravnali szv. Materverkev. Ali poszebna bozsa szkrb za szv. Matercerkev je tak ravnala, ka szta dva Sixtin;i; kapela, kde sze papuvje zebirajo,] ZMl talianszko liisztvo to najbozsnejse liisztvo na eelom szveti, stero je gdastecs gotovo robiti i esloveka bujti. Nega nindri na szveti telko raz-bojnikov i liidomorcov, kak na Talianszkom. Ali piispeki szo sze tiidi branili i proti kriviei goriposztavlali. Cclo branbo szo ravnali Peru-gije piispek, Pecei kardinal. Appellaeije, tozsbe szo notridavali k piemontszkoj vladi, escse szo szami hodili pred piemontszkoga krala, Viktor Emanuela, ki ji je za to dao pred szodiscse posztaviti, gde szo sze tak modro i odloesno branili, ka szo ji szodniki ne viipali oszoditi. Njihove batrivnoszti i velikoga viipanja vu Bogi je niksa nevola i nikse preganjanje ne inoglo potreti. Escse szo oni tolazsili IX. Piusa piipo i kai'dinale, steri szo za vulo tuzsuoga sztalisa szv. Materecerkvi zse szkoro zdvojili. 1877. leta szo IX. Pius Pecci Joakim kardinala ime- szlednjiva papa vise pol sztotine let szedela na sztolci szv. Petra. XIIF. Leon szo taki vuza-esetki szvojega pappstva piszino vodali, vu ste-rom szo szvoje pombjeno, krivicsuo vkraj vzeto imanje nazaj zseleli. Talianszka vlada sze je gajaia, ka novi papa obsztanejo vu tom, ka sze je zse zgodiJo, i gorivzemejo tiszti poldriigi million placse, stero njim je meszto njihovga imaiija na leto odlocsila. Ali jako sze je vka-nil-i. Ar z teh penez szo. XIII. Leon ravno tak, kak IX. Pius, ni ednoga fillera ne goriv-zeli. To odlocsno oponasanje XIII. Leona je talianszko vlado sztrahsno szvadilo. Zato je vlada od pape imenlivanim piispekom ne stela njihove placse vodati, i papa szo szami niogli piispeke placsiivati. Na to placso je \ a vlada veliko dticso navrgia tak, ka szo papa na szlednje piispekom po szkrivoma mogli pomocs davati, — 73 - naj niorejo zsiveti. Talianszka Jiberalszka vJdda je ztem dopunila szvojo neszramnoszt, ka je escse tiszte pobozsne fundacije porobila, z ste-rih je Apostolszki Sztolecz dao missionare vcsiti i hraniti i missijp, med poganszkitni narodmi goridrzsao. Celi szvet sze je zburkao i szpacso, gda szo talianszki szlobodnozidarci IX. Piusa mtrvo telo z blatom liicsali i v Tiberis steli vrcsti! Ali ve je bozsa kastiga tiidi poiszkala Umberto krala! I da Bog na vekse po tisztoni kastiga, po kom cslovik grehsi, zato je Ura-berto krala ravno eden reberijas dolisztrelo; te reberiase je pa ravno Umbprto krao pa njegov oesa, Viktor Emanuel goriszpovao v r talianszkom Ka je hiidoga i krivicsnoga na szveti 1110-goese, to je vsze prizadevala talianszka vlada, naj more XIII. Leoni kakso zsaloszt napraviti! To najbole pecse taliane, ka nas krao nescsejo pohoditi talianszkoga krala v Rimi. Ali kak bi to mogli vcsiniti nas pravi katholicsanszki i »apostolszki" knio, da sze talianszki knio v Kiini vli palacsi rimszkoga pape zdrzsava, vu vkradnjenoj palacsi! Ali kakstees veliko je protivnistvo talianszke vlade proti ptipi, katho-liosanszko zsivJejnje sze je pod modrini rav-nanjom XIII. Leona li razsirjavalo i poveksa-valo. Neverna liberalszka vlada je vecskrat probala pravdo posztaviti, na szlobodno razlo-csenje hizsnoga zakona, ali ne je mogla. Talianszko liisztvo vszaki den bole postiije dii-hovnike. I to je dobro znamenjfi, ar to szve-docsi. ka liisztvo zse vees ne verje szlobodnozi-dan-om i liberalcom, nego szvojim pravim pri-jatnlom, katholicsanszkim diihoviiikom. Gos>zpoda zse tiidi v katholicsanszkih soiah da vcsiti szvojo detco. Ali XIII. Leoni je ue szamo talianszki orszag szpravo do^zta zsaloszti, nego vnopi driigi orszagi szo njira tiidi tcske dnnve szprav-lali. Dobro znanio, ka szo vu szlcdn.jih 30 letah neverniki, ki szo odpadnoli od katholicsanszke vere, krivoverniki, Jibenilci i szlubodnozidarje vsze szvoje mocsi vkiip pobrali, naj inorejo pnivo szv. Matercerkev poriisiti. Ali to protiv-niki pravice szo pozabili ete recsi Krisztusove : ,,Na peesino zozidam mojo Cerkev i vrata peklenszkajone bodo premagala." Mat. XVI. 18. Na Nemskom je szv. JVIatieerkev poszebno doszta trpela od minisztra Bismarka, ki je z toga luteranszkoga kralesztva katholicsanszko vero z csiszta steo pregnati. Vecs let je trpelo divje proganjanje, pred s terim szo vnogi piispeki i driigi popi mogli pobegnoti z orszaga, driige je pa Bismark v temnico dao zapreti. Ali na szlednje je gizdav Bismark mogo poptisztiti pa esese szvojo eseszt dolidjati. Ar szo vezdasnji neinski casar, II. Tilhelm pfevi-dili, ka szo katholiesauci njihovi uajbole verni podJozsniki. Donesujiden szo pa katholicsaoci tak mocsni i tak vkiip drzsijo na Nemskora, ka brezi njih ali pa proti njim nernre pravda nasztanoti. Szami nemski easar, II. Vilhelm szo poszebno poftiivali XIII. Leona i zato szo ji dvakrat pohodili i ujini szvoje postiivanje prikazali. Ob drugiiii szo nistero tjedne pred szinrtjov bili pri njili i pri toj priliki szo szebom meli i prcd papo vodili ("iidi dva szvojiva szina, naj sze vesita postiivati toga modroga, imenitoga papo. Z teni szvojira lcpim oponasanjom szo II. Vilhehn caszar oszramutili ne szamo luterane, sferi escse denesnji leu vnogo ogri-zavajo i potvarjajo riinszkoga papo, nego osz-ramotili szo tiidi vnoge katholicsance, steri z krivovernikami vred kavulijo proti rimszkomi papi. Pa szo II. Vilhelm, nemski casar, lute-ranszki csiovik, szamo ka szo jako cseden mozs. Lepi szad je prineszlo modro raviianje XIII- Leona \r engleskom orsziigi, gdo jo dnesz trikrat telko katholicsaneov, kak pred 80 lfttami. Nu zamaii, ka szo pokojni XIII. Leori odlocsili, ka cela kath. Cerkev pred Riszalih devetdnev-nieo drzsi za povrnejnje engleskoga ndroda. I Bog njim je dao to veszelie, ka szo escse vu szvojem zsivlejnji vidili lepi szad szvoje szkrbi za engleski narod. Vszako leto sze vnogo liidih nazaj povrne vu szv. Matercerkev na Engle.-skom. Pa ne szanio proszti liidje, nego tiidi imenita goszpoda i vnogi krivoverni duhov-niki, steri sze po tora katholicsanszko bogoszlovje vcsijo i dajo sze poszvetiti za katholiesauszke pope. Escse to szo sze vesakali XIII. Leon, ka szo novi engleski krao pred njihovov szmitjov v Rim prisli i nji pohodili i njim szvoje po-sf.iivanje notriprikazali. I tak sze katli. Matieerkev szlobodno viipa, ka je ne dalecs on csasz, gda milosesa bozsa ob iscse celi engleski, narod, pa sze nazaj povnie vu krilo szv. Matereeerk\i te zrnozsen narod, steroga je szatno neesiszto pozselejnje YIII. Henrika krala odtrgnolo oil prave vere 1530. leta. Ali najvecs nevole je mela szv. Maticerkev pod XIII. Leonom na Framjozkoin. Taki v.i zaesetki njihovoga vladanja je Gambetta, ki jo z zsidova francozki predszednik gnitao, pregnati dao z orszaga jesuite, te najbole vucsene pcpo i predgare. Na dale dao je posztaviti pravdo na szlobodno razlocsenje hizsnoga zakoini, vcsenje katekizmusa je v solah prepovedao, z ednov rccsjov : divje preganjanje je zacsno proti katholicsanszkoj veri. Ali modroszt XIII. Leona je francozke szlobodnozidarce na nistera Ieta vtisala. Pred tremi letami sze je zacsnolo novo preganjanje, slero Ot.cse dnesz trpi i Bo;,r zmi, gda i kak sze dokonesa. Zdaj szo pregnani z orszaga vszi baratje i vsze niine! Neszrecseu narod, kama je djao szvojo pamet, ka tiszte, ki szo njim ksenki deco vcsili, betezsnike — 74 — hranili i orszagi na vsze sztrane haszek i diko szpravili, tiszte prezsene ; ki pa liisztvo giilijo, szvoje zsebke punijo i domovino v pogibelnoszt szpravijo, tisztim je najvisjo oblaszt dao vroke ! V To je delo pekla, to je kastiga za katholicsanee. zakaj szo ne bole verni bili k szvojoj szv. veri i zakaj szo ne bole obdrzsavali njeno zapovedi! Pokojni papa szo francozki Jiarod jako liibili, ali to szo sze li ne vcsakali, ka bi sze vezilasnji sztalis szv. Materecerkvi na Francozkoin po-bogsao. Escse na szmrtnoj poszteli szo szpo-minali, kelko zsalnszti njim dela francozki orszag. K vogrszkoini orszdgi szo XIII. Leon tiidi vszigddr poszebno szkrblivoszt i liibeznoszt prikazsiivali. Ali tak, da bi naprfjvidili, ka szlobodnozidiirci na te orszag tiidi razprosztrejo szvojo mrezso, szo zse 1886. leta [v ednoni lepom piszini opoininali katholicsance,, naj liesancov.'I da j> na drzsavnom zbori nikse katholicsanszke sztnini ali parta ne bilo, zato je libenilcmn lehko bilo notriprineszti civilski zakon, civilske matrike i brezvadliivannszt. Isztina, ka szo apostolski krao dugo ne steli dovoliti i potrditi te poganszke pravde, ali liboralci szo telko lagali, telko sze protili, ka szo apostolszki krdo na szlednje z zsalosztnim szre )in podpiszali te pravde. Ali na to szo katliulicsauci previdili, ka csi scsejo szvojo pravico obraniti, te njim je potrebno edno katholiesanszko politiesno sztran goriposztaviti i na drzsavni zbor prave katholiesanszke posz-lance (kovete) zvoliti. Tak szo sze katholicsarici prtfbiidili iz szvojga dugoga szpanja i pod voditelsztvom Zichy Nandor grofa, toga apo«-tolszke dilse mozsa, szo goriposztavili sztran liisztva, ali ..neppart", stera sztrau na drzsavnum XIII. Leo pnpa idejo na pohajanji; vu o^nidci vatikana. pazijo i imj sze csuvajo, ka neverniki tii tiidi ne podkopajo szakrainonta hizsnoga zakona, kak szo v csinili v driigih orszagah. I ka szo sze XIII. Leon bojali, tiszto jo zaisztino prislo. Szlobodnozidarci i zsidovje szo naprejvzeli szvnjo navadno sker: lazsi, potvarjanje i ogrizavanje proti katholicsanszkoj szv. Oerkvi i telko szo larmali, tak da bi blazsensztvo etoga orszaga od toga viszilo, csi de meo civilski zakon, civilske matrike i brezvadliivanoszt. Predszeduik vlade je bio Wekerle, szlobodaozidarec, mi-niszter kre vere i vcsenja Csaky Albin grof, te najveksi neprijdteo katholicsanszko vere, miniszter praviee 8zilagyi Dezso, kalvin. I te tri gldvne liberdlce je potlpirala eola vnjszka zsidovov, kalavinov, luteranov i nevernih katho- zbori ))i';ini katholicsanszko vero i proti szo posztdvi vszdkoj taksoj pravdi, stera bi liisztvi na skodo bila. Liberalci szo sze od te nove sztrani j;iko presztrasili, ar naprej vidijo, ka nje ta sztran pometo vo z drzsavnoga zbora. Zdto szo pri volitvah nezracsunano doszta kriviee delali proti toj sztrani, naj ztem menje poszlaneov md. Ali krscsanszko liisztvo sze je povszedi ne dalo vkaniti i szvoje votume je ne odalo liberalcom za peneze; i tak dnesz ,,neppart" ma 27 kovetov, steri ne dopiisztijo, ka bi sze proti katholicsanszkoj veri nove krivice delale. — XIII. Leon szo od zacsetka radovolno vidili to katlioliesanszko politicsno sztran i szvojo liibav k toj sztranki szo szvetlo vopokazali, gda szo pred nisterirai letami — 75 - szlavnoga voditela te sztrani, Ziehy Nandor - grofa v Eimi pred velikov vnozsinov obinoli i szrcsno pozdravili. I kelkokolikrat szo z vogrszkoga orszaga romarje prisli v Eim, XIII. Leoni je to vszigdar poszebno veszelje bilo. Szami szo pravili vogrszkim romarom na szlednje viizemszke szvetke, ka njim med vnogov zsalosztjov vernoszt vogrszkoga orszaga doszta veszelja da. Ali XIII. Leon, kak ti ocsa vszeh katho-licsancov, pasztir ceJe csrede Krisztusove, szo ne szamo eden ali driigi narod liibili i sze ne szamo za ednoga ali driigoga szkrbeli; nego ednako szo liibili vsze katholicsauce i na vsze ocsinszko i apostolszko szkrb noszili. Szlovenszki narod njim to najbole mti mhvaliti, ka szo den szv. Cirila i Methoda za obcsinszki cerkveni szvetek posztavili i zteni szo ocsisztili szpcmeuek teva dvti szvetiva brata, na steriva szo neprijatelje szlovenszkoga iniroda telko lazsi namazali. Szv. Oiril i Method szta naimre apostola szlovenszkoga naroda, ;ir szta njidva preobrnola nase preddede na krscsanszko vero okoli leta 860. (Szv. Ciril je mro v Eirai 869. k;ta, szv. Method pa 885. leta aprila 6. na Moravszkom, gde je piispek bio.) — Ali najveksa dika XIII. Leona je to, ka szo med krivovernimi i poganszkimi nai-odmi okoli 300 novi puspekij goriposztavili. To njihovo pravo apostolszko delo, to szkrblivo razsirjavanje krscsanszke vere de do konca szveta goridr-zsalo njihov szpomenek. XIII. Leona veliko modroszt i apostolszko diiso najbole kazsejo njihova vnoga aposlolszka piszraa. Tii nega meszta za to, ka bi je vsze gorizracsunali, szamo sze szpomenimo z njihovih piszem od szlobodnozidarcov, od szocializma, od katholicsanszkih novin, od krscsanszke clemokracije, od cslovecse szloboscsine, od sztalisa delavcov i od zjedinenja sztarovercov : i tak lehko vidirao, ka szo XIII. Leon vsza velika pitanja novoga csasza razlozsili i eslove-csanszkomi narodi virvszakom velikom pitanji pokazali pravo pot. Oni szo odlocsili poszebno postiivanje preszv. Szrca Jezusovga, i na to szo vodali Iitanijo i lepo molitev preporacstinja; na dale oni szo odlocsili molitev szv. Eozs-nogavenca v meszeci oktobri; zapovedali szo vekse postiivanje tretje bozsanszke persone, Diiha szvetoga i postuvanje szv. Jozsefa kakti patronusa szv. Materecerkvi. $* Vu szvojem szlednjem apostolszkom piszrai szo pa pokazali etomi zmesanomi szveti, gde naj iscse i gde najde szvoje blazsensztvo, mirovnoszt szrca, vretino zsivlejnja i zvelicsanja; naime vu najszvetejsem Oltarszkom Szvesztvi. Vu tom szvojem piszmi od najszvetejsega Oltarszkoga Szvesztva szo nihali XIII. Leon szvoj testament, szvoje szledoje zselejnje. Zsirlejnje XIII. Leona papo je to najbole proszto bilo. Vgojdno ob 6. vori szo sztanoli, potom szo vu szvnjuj hizsnoj kapeli mesiivali. Pri vszakdenesnjoj szv. Mesi njim je komornik, Pio Centra dvoro. Po szvojoj szv. Mesi szo vszaki den poszliisali edno driigo szv. Meso, stero je eden njihov dvorszki kaplan vcsaszi za lijimi szliizso. Po toin szo celi den szvoje vnoge poszle opravlali. Vu jesztvini i pitvini szo jako mertiicslivi bili. Njihov hizsni doktor, Lapponi Jozsef je pravo, ka on k ednomi raali vecs hrane niica, kak XIII. Leon na celi tjeden. Brez potrebcsine szo niksi sztroskov i riikso parddije ne dopiisztili szveti ocsa, naj z tera vecs prisparajo za cerkvene potrebe. Bog njim je dao telko let sze vcsakati, kelko sze retki cslovik i poszebno retki vladar vesaka. 1888. leta szo XIII. Leon med ves/el-join celoga szveta drzsali szvojo zhito Meso, to je 50 letni jubileum njihovoga poposztva. Pri toj priliki szo szrcsna pozdravlejnja i diage chiro. dobili jio szaino od katholiesanszkih, nego escse od krivovernih zmozsnih poglavarov. Talianszki kraleszki dvor jo tiidi dao pitati, jeii bi papa vzeli eden dar od talianszkoga krala ali naroda. Odgovor je bio: ne. — Ib93. . lota szo sze XIII. Leon escse veksega szvetka vcsakali, to je bio njihov 50 letni piispekov JLibileum. Escse veksa radoszt, escse veksi dari szo szvedocsili liibav krsesenikov k XIII. Leoni pri toin retkom jubileumi. 1898. leta szo drzsali XIII. Leon szvojo diamantno Meso, to je 60 letni jubileum njihovoga poposztva. Pa szo ztem escse ne opravili vsze szvojc jubileume, iir nezkoncsana bozsa dobrotivnoszt njim je dtila vcsakati sze 25 let papestva. To jo pa tak retko, ka zvUn nji szta sze escse szamo dva papa vesakala 25 letni jubileum szvojega papestva, naime 8zv. Peter apostol, le prvi rimszki papa i IX. Pius papa. Te szlavai jubileiiin szo XIII. Leon drzsali szlednje leto szvojega zsivlejnja: 1903. leta meszeca februara. Pa je tiidi na to leto szpadno 60 letni jubileum njihove piispekove cseszti. Csi k torai escse to denemo, ka szo XIII. Leon 1900. leta veliki jubileum krscsanszke Materecerkvi obdrzsali, tak szlobodno imenujemo nji za papo jubiloumov, ki szo sze vu szvojem zsivlejnji seszt retkih jubileumov vcsakali. — Kelko jozer pa jezer romarov je obiszkalo Eira pri teh Iepih prilikah, naj vidijo kak goloba beloga namesztnika Krisztusovoga, to je ne dopovedati! I kelko dobroga zselejoja, szrcsnoga pozdravlanja i velikih darov szo prikazali XIII. Leoni verni krscseniki, to doliszpiszati nega presztora! Po tom dugom, celomi krscsansztvi hasz-novitom i szlavnom zsivlejnji je na szlednje Goszpon Jezus Krisztus k szebi vzeo szvojega vernoga namesztnika, naj njim za njihove — 76 — vnoge triide, za vnogo trplejnjo vekivecsni najem da. Dvii tj^dna szo trpeli XIII. Leon dobrovolno szvoj beteg i zse sze tak vidlo, ka do lekaj oni moesnejsi od szmrti. Ali na szlednjV sze je li moglo szpuniti nad njimi tiidi, ka je dokoncsaiio za vszakoga csloveka. Szlobod szo vzeli od vszeh szvojih, blagoszlovili szo je escse edno voro pred szvojov szmrfjov, priporacsali szo njim, naj liibijo szv. Mater-cerkev i naj sze triidijo za njo i tak szo 1903. leta juliusa 20. po poldnevi ob 4. viiri mirovno zaszpali. Nad njimi sze je poszobno lepo szpuuilo : kakse jc zsivlejnje, taksa je szmrt. Po njihnvom rednoni, lepom, delavnoni i szvetom zsivlejnji jo mogla taksa mirovna i lepa szmrt priti, kakso szo zadobili. Njihovo telo je do csasza va edimj kapeli vu cerkvi sv. Petra i udriet, gda de njihov grob gotov, je prek odneszejo vu cerkev sv. Janosa Evan-gelista, gde de do szodnjega dneva csakalo na odicseno gorisztanejrije. Miszlim, ka pravim krscsenikom ne trbe priporacsati, naj Boga molijo za pokojnoga XIII. Leona papo, ar to szami od szebe radi vcsinijo. Pa tiidi raiszlim, ka je bole potrebna molitev XIII. Leona v nebeszali — nam, kak nasa molitev njirn. Na szmrtnoj poszteli szo pravili XIII. Leon: ,,Sztari Peeci merje, ali papa na veke zsive." Tojp, oni, kakti Pecci Joakim merjejo, ali szveta Maticerkcv novoga papo dobi i do konca szveia vszigdar de mela papo. Zato szrao proszili Boga, naj da szvojoj szvetoj Cerkvi dobroga papo, vrejdnnga najvisjega pasztera, szpodobnoga k XIII. Lenni! Hrana dusevna nasi szlovenov. elo cslovecse csi ne dobi zadoszta i dosztojne hrane pomali oszlabi povejne i pred csaszom na nikoj pride. Ravnis tak diisa cslovecsa brezi potrebne diisevne hrane hitro opesa, razum sze vkmicsi, vola sze na lagoje nagne, srce posztane kameno i cslovek zab-lodi z-poti pravice. Ta potrebna. diisevna hrana je vcsenje, dobri navuki i postene knige. Szv. Maticer-kev je vszigdar poszebno szkrb noszila na to, naj szvoje verne haba od cstenja lagoji knig i njim priliko da na hasznovito, razum no i dobro cstenje. Za toga volo je prepo-vedala csteti neverne, na greh zapeljeve knige i novine i ta zapoved je tak osztra, da ki jo prelomi. veliki greh vcsini. Lagoje knige i novine szo diiseven csemer i kak je prepo-vedano csemer teloven nucati, tak ravnis je ne dopiiscseni csemer diiseven : lagoje knige i novine drzsati. Naj liidje majo meszto lagojega, dobro hasznovito in posteno cstenje, szv. Maticer-kev in njeni vladarje szo sze vu vszi csaszaj szkrbeli za dobre knige i postene novine. Velikoga szpomina vredni papa XIII. Leon szo vu szvoji vnogi piszmaj pasztirnih to poszebno pokazali. szlovenszka okroglina je vu pisz-meni dugovanjaj jako sziromaska i za toga volo liisztvo vu vnogi dolaj jako za osztano. Pred 125 letami szo prvi szombotelszki piispek Szily Janos dali nistere dobre knige vu szlovenszkom jeziki izlozsiti. Od tiszti mao je nistera kniga szamo vo dana, stera dnesz den zse ne dojde liisztvi, stero rado cste i sze vcsi. Denesnji visesnji pasztir szombotelszke piispekije szo zato namenili na szpodob-noszt driistva szv. Mohora edno driistvo nasz-taviti, steroga pozvanje bi bilo vszako leto zviin kalendariuma escse dvej knizsici dati med narod. Te knige bi razlicsna dugovanja vu szebi za drzsavala: od zgodovine. od versztva, od vere, od sole, od trsztva i. t. d. Vszaki ki, za kotrigo vu to druzstvo sztopi na leto placsa Korono i za to dobi Kalendar Jezusovoga Szrca i dvej knigi szpo-dobne velikocse vszako leto. Da je driizstvo szamo te mogocse nasz-taviti csi zadoszta kotrig sze najde : opomi namo vasz z-vrejlim szrcom sze dobre szlo-vence vogerszke nase domovine, ne zamiidite to dobro priliko, stera sze vam poniija po szkrblivoszti i darovitnoszti vrloga visesnjega pasztira. Csi sze oni szkrbijo za vas — 77 — '•" jezik i njega obdrzsanje, vasa duzsnoszt je nji bogati. Z-sziromastvom sze niscse nemore vo zgucsati ar nega tak velikoga sziromaka, ki vednom leti edno korono nebi mogao al-duvati za szvojo diiso. Neszmi biti ni edne postene katolicsanszke familie szlovenszke, stera nebi posztala kotriga toga dobroga Bogi i vszakomi dobromi szpametnomi cslo-veki prijetnoga driistva. Ki obilnehse scse znati od toga driizstva i scse sze za kotrigo szpiszati dati naj sze escse vu tom 1903. tekocsem leti glaszi pri szvojih diihovni pasztiraj, steri nakanenje milosztivno-ga piispeka z-celov mocsjov bodejo podpirali. Papa Pius X. 'a 25 dni po szinrti Leona XIII. to je 4-ga augusztiisa t. 1. je dana szv. Matericerkvi nova glava ar szo kardinalje vkiipszpravleni Sarto Jozsefa, venecs.tnszkoga patriarko i kardinala odebrali za papo, ze-melszkoga namesztnika Krisztusa. G. Jezus Krisztus je za prvoga papo posztavo sz. Petra njemi davsi vszo obJaszt diisevno vu ravnanji szv. Materecerkvi. Ta po-polnoszt oblaszti diisevne je ne bila dana za persono szv. Petra nego na haszek diiseven vszeh krsztsanov da konea szveta. Za toga volo je ta oblaszt z-szmrtjov szv. Petra ne mogla preminoti nego je gor osztala ino ¦osztane vszigdar. ZveJicsitel je ne dal poszebne pravde, polag stere bi vszigdar ta oblaszt z ednoga papo na driigoga sztopila, ar je znal da razlocsni csaszi bodu szvoje razlocsne potrebesine meli i poleg te sze bode mogla opravlati volitev rimszki papov. Vu prvi csaszaj krsztsansztva, gda je szv. Maticerkev vu krvni preganjanjaj vu pod-zemelskoj szkrivoszti mogla zsiveti je odeberanje riiupapo vesinjimo od riniszke katholicsanszke obcsine. Da bi prvi trej szto let papi szkoron vszi mautrniezje posztali, verni szo njihova tela kak najvekso dragocso vu katakombe pokopali in po pokapanji vszi zvolili novoga papo. Gda ie veliki Konstantin esaszar szlobod-noszt dal krsztsanom i te szo rimszki duhov-nicje i verno liisztvo szatni szi volili papo kak szvojega piispeka. Po dugi csaszaj je ta volitev prilike dala na vnoge nemirovnoszti, poszebno gda szo rimszki plenienitasje in vladarje zacsnoli pri toj volitvi takae naprej tiszkati, ki szo na to veJiko cseszt ne bili pripravni. Zato je II. Miklos papa ziavnal leta 1059. da po tora vu volitvi papo ni rfmszko liidsztvo ni popevje rri szvecki vladarje nfinajo niksoga jusa, nego szpadne vu oblaszt tak imenihani kardinalov. Kardinalisje szo oni vu szv. Matericorkvi za papom najvisnji csasztniki, ki papo vu rav-nanji ccrkvi pomagajo. Njihova oblaszt szo locsi na ono z-sterov szo zsivocseini papi na pod-poro in ono z-sterov po szinrti papo vu szvo-jeni obesinsztvi pelajo ravnatelsztvo cerkvi dokecs sze novi papa ne zvoli. Z°e vu prvoj sztotini po Kr. je nasztav-leno vecs mesnikov v-Eimi steri szo zviin pa.sz-tirsztva d isevnoga papo pomagali vu ravnanji cele obcsinszke cerkvi. Kak diihovni pasztirje szo meli vszaki szvojo cerkev, in odnet zhaja da i dnesz vszaki kardinal, csi gli je ne v-Kimi doma, tam ma szvojo poszobuo eerkev. Gda je Valerian csaszar krvavo preganjal krsztsane i Fabian papa je raorjen, edno eelo leto je ne bilo papo. Te csasz szo te rimszki diihovni pasztirje kak ti kardinalje ravnali celo szv. Matercerkev. Kein bole sze razsirila vera po sirokom szveti tem vees d^la je dalo ravnanje vernih. Zato szo po csaszi kardinalje za diisevno pasz-tirsztvo dobili poszebne pomocsnike, steriin szo pomali prekdali vsze farno delo. Vu zacsetki nji je raenje bilo, nego z-poveksavanjom dela je po csaszi zmiiom vecs in vecs gratalo. Papa Sixtus V. je dokoncsal, da od 70 vecs kardi-nalisov nemre biti, menje szlobodno. Dnesz ji je 64. Vsze kardinalib'e imeniije papa. Vecsina kardinalisov je z-talianszkoga naroda zato ar raorejo kem blizse biti k-papi, edfii mensi tao je vu glavnom meszti szvo.je piispekije. Vu zsivlenji papo rimszki kardinalisje sztoji-jo papi na pomoes ino opravlajo vsze tiszto, ka papa na nje zaviipa; zviinrimszki neraajo nikse pi.szebne duzsnoszti. Na csaszt gledoes sztojijo kardinalisje pred vszfimi piispekanii, ersekami. Szo za papom prvi. Oprava njihova je rudecsa i vszaznarnenja piispekova, kakti hobe. prsztan, krizs i pasztirszko palico szlobodno nu^zajo, csi szo ravnics n^j piispekje. 78 — Gda papa raerje, vsza oblaszt cerkvena prekszpadne na obcsino kardinalov i to oblaszt pela njihov predjen, steri sze zove: dekan. Kardinal-dekan gda sze zagviisa od szmrti papo, to naznanje da vszem kardinalom ali ne pozove je na volitev novoga papo. Szmrt i pokapanje naznani vszem puspekom eeloga szveta, gor je pozove naj z-vernimi navkiip molijo za szrecsno volitev novoga papo. Na dcszet dni po szmrti po opravlenom pokapaDJi vszi v-Rimi bodoesi kardinalje sze szpravijo vkiip vu poszebno raeszto stero sze zove konldave na volitev novoga papo. Volitev sze godi navadno vu onora varasi, gde szo prvi papa mrli, i gde sze zato pri-pravno meszto naide. Za konklave je potrebno vnogo hizs, ar vszaki kardinal z-szebora zeme ednoga dilhov-nika in ednoga dvorjenika, zviin toga doszta szliizsecski person, stere szo potrebne za kiihinjo, za hizse i vsza dugovanja vszakdenesnjega zsivlenja. Konklave sze tak dol zapre, da niscse nemre odnet vo, dokler sze novi papa ne ode-bere. I)a je vnogokrat volitev zse tjedne i meszece dugo trpela, v konklave sze tiidi apo-thekar ino vracsitel notri zeme. Pri lanszkoj volitvi je vu konklavi bilo navktiper 865 person; med temi 02 kardinala, 62 dvorniva popa, 62 dvorjenika, 62 plemeni-tili papovih vojakov, 40 kilhinszke drzsine i t. d. Yu konklavi je zviin vnozsine hizs edna velika kapela, vn steroj kardinalisje vszaki den dvakrat na volitev vkiip pridejo: za iitra ob 10-ih i vecser ob 4. vori. Vu toj kapeli j> teliko tronusov, kelko je volilcov kiirdinalov ino szedijo po redi szvojega imeniivanja. Zato je vsze to tak szkrbno zaprto od szveta, da niksa szvetszka oblaszt sze naj nema prilike mesati vu to volitev in ztem sze doka-zse, ka je papa neodviszen od vszeh czaszarov, kralov i szvetszkih oblasztnikov, ka sztoji ober vszeh teh. Kak szo sze kardinalje v konklave szpra-vili, sze obdrzsi szloveszna bozsa szliizsba ino sze proszi pomocs Diiha Szv. Po tom sze odeberejo, ki na votume szkrb raajo, je cstejo, od betezsni kardinalov je pri-neszejo. Vszaki kardinal da szvoj votura na cedeli. Ta cedela szo tak napravlena, da je ime onoga, na steroga sze votum da, viditi; onoga irae, ki votum da, je pa szkrito. Vszaki kardinal szvojo cedelo nesze vu visziko gorzdignjenoj roki pred oltar, tam dol poklekne, priszegne, da szvoj votum da poleg dobre diisne veszti jedino na haszek szv. Materecerkvi, potom dene eedelo v edno zlato poszodo. Gda szo vszi kardinalisje votume dolidali, te sze cedele precstejo, votume vkiipprecstejo i sto dobi dva tretjiva tala voturaov, on je odebran. Csi szo votumje tak razlozseni, da je nieden nej dobo dve tretini, te sze odvecsara nova volitev napravi, in to tecsasz ide, dokecs eden, ali drugi ne pride do dva tretjiva tala. Kelikokolikrat szo votumje ne prineszli volitve, cedele sze vu ednoj raaloj pecsi zezs-gejo. K cedelam sze dene malo vlazsnoga szena, da sze veksi dirn napravi. Te dim sze po ednom maloni dimniki ober kapele pokazse. Liidje, steri te csasz vu velikoj vnozsini okoli sztojijo i csakajo, z toga dima szpoznajo, da je volitev ne prisla k konci. Csi sze pa pripeti, da je eden kardinal dobo dve tretini votumov, te toga odebranoga opitajo, jeli csaszt gor v zeme, i csi gorvze-me, ga opitajo, ka za imena szi odebere kak papa. Gda szi je ime odebrao, te vszi kardi-naljfi dokazsejo njemi szvoje nanizanje. Po tom novo odebran ide vu edno malo hizsicsko blizu kapele i tam sze oblecse vu pripravlen papov gvant. Med tera pa eden kardinal z velikim szprehodom ide vu cerkev szv. Petra in tam z ednoga okna na cerkvenom cseli oznani vno-zsini volitev z etimi recsami: ,,Veliko veszelje vam naznanjiijem, za papo mamo N. kardinala, steri szo szi zebrali ime . . ." Leta 1903, auguszta 4-ga za iitra ob 11 vori 40 minutaj szo sze kardinalis Machi med velikov szlovesznosztjov z kazali vu tom obloki i vnozsini oznaraili: ^Veliko radoszt vara oz-nanjujpm, za papo mamo kardinala Sarto Jo-zsefa, steri szo szi ime odebrali Pius X." Z tem je to pravo odeberanje dokoncsano i vsza cerkvena oblaszt z obcsine kardinalov je prisla prek na novo odebranoga. Vsze one lepe ceremonije, stere sze po tom godijo i szarao koronfivanje szv. Ocso vu cerkvi szv. Petra je zse szamo pridavek i ne szlisi k jedri nasztavlanja. Volitev ta je trpela tri cele dni i szamo na strti den je dokoncsana. Votumje szo raz-licsno kapali vu zacsetki i pri prvoj volitvi szo kardinal Sarto szamo 5 votumov dobili; pri szlednjoj, to je pri szedmoj je szpadnolo na njih 50 votumov. Eavno te veliki razlocsek votumov szve-docsi, da kardinalje morejo neodviszno od vsze vunesnje szvetszke oblaszti voliti. Ne prvokrat sze je zdaj zgodilo. da szo rimszkoga papo z sziromaskoga, niszikoga roda zebrali. Poleg nakanenja Krisztusovoga szo vu szv. Matericerkvi vszi liidje ednaki, szinovje Ocso nebeszkoga, bratovje vu Krisztusi; razlocsek narodnoszti neszmi vu njih nasztanoti, niti csaszti cerkvene sze po plemenitoszti cslovecsoj deliti. Szveta Maticerkev je prava mati vszeh narodov in ednoga ravnis tak Jjiibi, kak dri)-goga; pred njov vszaki narod szamo teliko vala, na keliko vu velikoin obrsinsztvi krscsan-sztva szpuni szvojega pozvanja duzsnoszti. Ta ednakoszt kotrig sze z djanjom ocsi- veszno prikazse vu volifri nasega szv. Ocso, Piusa X. papo. Oni szo z prosztoga, moremo povedati sziroinaskoga roda zisli. Njihov Oe&a je bio Pius papa. Szvela Maticerkev ne pozna pri szvoji kotrigaj razlocska onoga plemenistva, stero sze po rodi dobi; vu njoj vszaki cslovek szamo teliko vala, na keliko je njegova diisa pravi kep bozsi, hizsa jakosztnoszti krscsauszke. sziromak cslovek, ki je z znojom szvojega ob-raza i tehskim trudom szvojih rok pripravlal kriih za szvojo veliko familio. Sartova familia je bila velika, ar szta bila dva szina i seszt hcseri. Ta familia je zsivela — 80 - vu szevernom talianszkom vu ednoj maloj vesz-nici, stera sze zove Riese. JVled teini oszmimi je Jozsef bil te dnigi in sze narodo leta 1835. junija 2-ga. Vu tom csaszi je ta krajina esese pod ausztrianszko oblaszt szpadnola. Kak vszako sziroinasko dete. tak i mali Jozsef je doma vu prosztoj vesz-nicskoj soli zacsno szvoje vcsenje i sztarisje vidivsi biszter razum rnaloga szina poszlali szo ga vu blizsanje meszto CasteJfranko na deaesko solo. Vu sztaroszti 15 let je mali Jozsef sztopo v Treviso varasi v piispekov szeminarium, i da bi sze tam ober vszeh szvojih solarcev dobro vcsil, njegov piispek szo ga poszlali na visisnjo solo v Padovo, kama szu vu tisztom csaszi cele okrogline dobre giave mladi popi vkiip prihajali. I na tom meszti szo vszi nap-reposztavleni in vucsitelje Sarto Jozsefa jako radi meii i za veliko stimali, ar je med vszenri szosoJci noj szamo na vcsenje, nego tiidi na oponasanje gledocs prvi bil. Leta 1857-ga je Sarto Jozsef za diihovnika poszvecsen in je djan v Kastelfranko za kape-lana. Odnet po kratkom pride v Tomboli in odnct v Salzano za plebanosa. Kak diihoven pasztir je Sarto szvoje ovce lepo pelao. Szkrbo sze je za lepoto eerkvi i doszta je vcsino, naj cerkveno peszem zdigne na dosztojno viszino. Z recsjov i peldov je vcsil ¦ szvoje farnike, triidil sze je za njihovo diisevno i telovno blazsensztvo z ednakiin talom; po-szebno szkrb je noszil za mladezen, naj jo obderzsi vu neduzsnoszti ino rano privcsi k mertiicslivoszti, stera je fundament zadovolnoszti i po tom zemelszko-telovnoga blazsensztva. Z szvojim prosztim zsivljenjom je pokazal, kak raore cslovek z nialirv •adovolen biti i posteno dobro zsiveti. Dnesz den je ta mertiicslivoszt i z njihov pridriizsena sparavnoszt poszebno potrebna jakoszt za vsze narode i liicli vszakoga sztalisa. Vu denesnji esaszaj uajvecs nevol odnet zha.ja, da vszaki scse vise idti, kak kama ga je Bog posztavo. Gizdoszt vu opravi, vzsivanje dobrot zemelszki, to je dnesz zsela liidi. Drzsincse celi szvoj lon ta zliicsa na malovredne cote, stere na szebe obveszivsi iniszli, ka je vees, kak csi bi vu prosztom, nego postmiom oblecsi hodilo. Matere szvoje hcseri poveszijo z pantlikami i scsiukami, kak nistere sztvari, kda sze na vo-posztavlanje zsenejo. Moska mladezen celo szvoje pripravlanje zapravi na opravo. Kem vekse pero ma steri za kranscsakom, za tem veksega szc stima; lance pa nisterni noszijo kak jiinci, stere na szenje zsenejo. Knietovje vnogi scsejo zsiveti kak goszpodje. Csasztniki sze scsejo nosziti kak grofevje i njihove zs^ne sze vu oppravi nebi rade locsiJe od onih bogatink. stere na lero sztojezer dohodkov majo. Kak stecs posteno placso njim da drzsava, vszigdar njim je niaio. Za to szo pa vszi ne/adovolni. Frosztno, sparavno zsivlenje je potrebno i te z malim vopride reden eslovek. Eavnis tak szo narodje. Eden od driigoga scse vise sztati. vplike vojszko drzsati, cifraszte drzsavne zbore meti, vi.sziko sze napnoti — to je dtiesz mali sziroinaski narodov navada. Z toga pride, da taksi narodje do sinjeka v dugi plavajo i celi njihov zsitek je vu rokaj krvo-lacsnih poszojnikov, ki je poiuali von z ceeajo do szlednjH kaple njihovoga zsivlenja. Vszaki isztinszki prijatel naroda i liidsztva morc na to gledati, dakotrige eslovecse driizsbe sze nazaj pripelajo vu sparovitnoszt, vu szpa-jnotno prosztno zsivlenje. Poszebno morejo na to veliko szkrb nosziti diisevni pasztirje. Sarto Jozsef je vise kak dvajszeti let delal na poli diisevnoga pasztirsztva. Vu tihocsi, nej za szvetszko diko, nego ria zvelicsanje nerartel-nih dus je cilalo vsze njpgovo delo. Njegov visisnji pasztir, piispek je njega za veliko stimal i je na njega jako doszta zaviipal. Leta 1884. je Sarto Jozsef imeniivan za piispeka vu M&ntovo. Potom za devet let szo ga pokojni papa imeniivali za kardinala i po toni za nisteri den, to je 1893-ga junija 15-ga za patriarcho venecsanszkoga. Patriarcha venecsanszki je za papoin zviin kardinalov vn iiajvisisoj csaszti ino sztoji ober vszeh piispekov7 i ersekov na Taljanszkorn. Sai'to Juz.sef «ze je vu toj velikoj csaszti nej zviszo, nego je oszto tiszti dober milosz-tiven cslovek, steri je bil kak proszt^n pleba-nos. Ne je zatajio szvojega sziromaskoga roda i njegova sztara mati je mogla vu patriarcho-voj lepoj marmornatoj palacsi ravnis tak vu prosztom gvanti hoditi, kak na vesznieskom szvojem domi i to dobro raater szo veliki ple-menitasje za vecs meli vu njenoj prosztnoj oppravi, kak csi bi sze Bog zna vu kakso lepoto oblekla. I dvej lediesnivi szesztri je k szebi vzel Sarto patriarcha ino one szo znjim szta-nole do etoga csasza. Zgodi sze vn zsitki, da Bog z niszikoga sztalisa nistere podigne, i naidejo sze med temi vcsaszi, ki sze szrarno-tijo za to i bi radi zatajili szvoje sziroraaske sztarise. Jako neszpametno delajo taksi, ar kem nise sze je cslovek narodo, tem vekse postenje je za njega, csi viszoko pride ; szamo sze ztem neszmi zvisziti. nego Bogi za to hvalo dati. Sarto kak patriarcha sze je ne szpozabo z sziromakov i je vsze prilike iszkal, po sterih bi mogo sziromakom na pomocs biti. Vene-csanszki patriarch ma velikp dohodke, nego Sarto je proszto zsivo, za szebe i za rodbino je nika ne na sztran djal; vsze ka je njemi vise osztalo ie obrno na diko Goszpodnovo i na haszek szvojih ovc. Poszelmo sze je szkrbo, naj njegovo liisztvo dobre knige i isztinszke novino cste, na steri namen je jako doszta dariival. Gda bi edenkrat szpraviscse szvnjih diihovnikov meo i bi recs bila od edne katolicsanszkc novine, stera sze ne more dalo gordrzsati, ar je potrebni sztros-kov neuiogocse vkiip prineszti, Sarto gor sztano i etak pravi: ,,Csi vcsaszi moj pasztirszki zlati krizs i prsztan odam, za to novino peneei raorejo biti in ona neszmi dol pridti." Sarto z temi recsrai szvedocsi, da z bisz-trim razuiuoin previdi potrebcsine diisevne nasi esaszov i katolicsanszkim narodom pokazse pot in orozsje, z sterini sze more vojiivati proti nevernoszti, hiidobi najnovesi csaszov. To orozsje je cstenje ino podpiranje dobri novin i csaszo-piszov. rJo je duzsnoszt vszakoga katolicsaneza. Steri katolicsanecz lagoje. brezverne, ali pravmo mlacsne, za vszako vadliivanje pripravne novine cste, ali podpira z teni, da na nje placsuje, zataji szvojo vero ino je nezahvalen, nevreden szin szv. Materecerkvi ravnics tak, kak je ne-posten szin, ki rad poszliisa one. steri njegovo mater ogrizavajo ino ospotavajo. Osi jesz scsem koga szpoznati, dojde nii znati, sto szo njegovi prijulelje ino escse bole ga szpoznam, csi zve-dira, kakse knige ino novine stoj cste ! Sarto kardiualis szo bili poszebne poniz-noszti cslovek. Kda szo za papo odebrani, szo szkuze pobile njihove ocsi i szamo na poszebno veliko prosnjo kardinalov szo vzftli gor (o veliko cseszt. \'n njihovom zsivlenji sze je dopunila recs Goszpodna: ,,Ki sze ponizi, zviszi sze." Po volitvi prvo nedelo, to je 9-ga aiignszta szo szv. Ocsa vu cerkvi szv. Petra szloveszno koroniivani za diisevnoga vladara vszeh krscsan-szki narodov sirokoga szveta. Z velikov pompov i med tem veksim ve-szeljom neiziuerjene vnozsine narodov sze godi to koroniivanje, naj sze ztem pred celira szve-tora dokazse velikocsa one cseszti, vu stero sztopijo novo odebran papa. Szaino vn cerkvi szv. Petra je te den 80,000 liidih sze vkiip szpravilo ino visc, kak sztojezoro je pa viini osztalo neimavsi meszta v njoj. Velika vnozsina kardinalov, ersekov, piispe-kov i diihovnikov szprevaja szv. Ocso z njihove palaese vu cerkev. Pred cerkvenirni vratami pozdravla esperes te cerkvi — eden kardinal — z szvojirni diihovnikami szv. Ocso; vu cerkvi ji pa csaka vnogo najvisnji plemenitasov, gro-fov, hercegov, poszlancev tihinszkih kralov i caszarov. Za to veliko goszpodo je poszebno meszto pripravleno i na szredi med temi sze- dijo sziromaska rodbina vu prosztom szvojem oblecsi Od cerkvenih vrat na viszokom sztolci neszejo szv. Ocso szkoz cele cerkvi med Jopov popevkov i velikov radosztjov vnozsine k nji-liovorai tronusi, steri je pred glavnim oltarom gorposztavlen. Na toj poti dike, szlovesznoszti eden mesnik trikrat vuzsge malo prediva pred papoin govorees njim: ,,Szv. Ocsa, tak pre-mine dika toga szveta." Zmozsne recsi ua szredini cslovecse veli-kocse, dike ino radoszti! Pridevsi szv. Ocsa pred oJtar i szedevsi na szvoj tromis z viszine cerkvi, — kakti z nebeszke krajine — med angelszkov lepotov ghisza szreberni trobont sze obcsiiti prolepa peszom: ,,Ti szi Peter" vu latinszkom jeziki. Po poszebnom nanizavanji vszeh kardi-ii8lov in piispekov, kak tiidi diihovnikov i szvetszkih velikasov sze szliizsi velika szlavna szv. nifcsa, vu steroni sze szveto cstenje in evangeljom vu grcskoin i latinszkom jeziki oppravla; szv. Ocsi sze na glavo dene troja velika korona i po precsiscsavanji dajo celomi szveti szvoj veliki blagoszlov. Po tom z szpo-dobnov porapov, kak szo prisli vu cerkov, od hidejo vu szvojo palacso. Ysze to je trpelo od devete vere do edne zadvecsara. Te don szo szv, Ocsa nikoga ne gorpri-jeli. Potrebno je opominati, da szv. Ocsa vszig-dar szaini szvojo jesztvino oppravijo, i da pri njili nigdar nega niksega mala, ali gosztsenja, tak tiidi n.e na den koroniivanja. Diisevna ra-doszt sze neszme zadaviti vu telovno obilnoszt, ali nemertiicslivoszt. Nedosztojno i Bogi jako protivno je, csi sze cerkvene szlavnoszti, kakti proscsenja, nove szv. mese i szpodobne prilike po szvetszki veszeljaj, po nedosztojnora oponasanji, po nerednoj jesztvini i pitvini oszkrnnejo. Szv.. Ocsa nam lepo peldo dajo, kak mo-remo obhajati dneve cerkvenega veszelja i szlo-vesznoszti. Novi szv. Oesa, Pius X., szo lepoga, rai-loga obraza, szrednjega zraszta cslovek, ki szo kak piispek i pafcriarcha vszakoga zvelikov mi-losziivnosztjov gor prijeli i za szebe zagviisali vszeh onih ljiibezen, steri szo szrecsni bili z njinii vkiip pridti. Bojdimo njihovi dobri podlozsniki ino decza verna. Kak oni molijo za nasz, tak rai molimo za njih i vu tom obcsinsztvi molitvi dokazsimo, da vszeh nasz szrca edna ljiibav napuni do Boga, do nasih blizsnjih, steri szmo szi detca nasega Ocso nebeszkoga in bratja vu Krisztusi. Prelja pri krizsi. emna zsal sze raz-prs/.trla csrez (ober) grada Modling. — Got-linda, hcsi goszpodaraje zmokrimi ocsmi sztala pr okni, vu trepecsoj desz-noj roki je beli robcsek mahotala. Eden od szonca szpecseni, vu zselezo oblecseni vojak — od nisterni oprodov okolivzeti — je so od szpodi pod gra-dom na belom konji proti Becsi. Vitez sze je vecs-krat nazaj zagledno na okno, — z-ocs-mijetam iszkao Got-lindo. Kmalu sze je zse ~ vecs ne vido grad ino naceszti i od zgoraj vugradi szta bile dve potrtivi szrci .... I tak sze je to zgodilo. Huldarik, goszpodar Jeebensteina, tak kak gost je priso vu grad Diechtenstein,, ^eri je blizo poleg grada Modling. Tii sze je cudi ednok obrno i gda vido Gotlindo, szrce ga je vecs nej piisztilo vkraj. Za seszt tjednov bi mogo kaplan grada Modling pri oltari desznoroko Gotlinde i Huldarika z-stolov vkiiper zvezati. — Te sze je zgodilo, ka je Huldarik eden den na lov (jagd) divjih szvinj so. Od szvojih lovszki tovarisov je dalecs odiso i szam je blodo vu goscsini. Zse je kmica gratiivala. Ednok je szamo zasuma-talo poleg nyega vu grmi i eden divji pra-sics naprej szkocso. Hitro je lucso Huldarik szvojo kopjo — nego divja sztvar je hitro sze vdriigi kraj obrnola i orozsje je mimo slo. Brez orozsja je zdaj sztao mladi vitez. Escse edna minuta i un na szmrt vrazseni vu travo, zse roszno lejko szpadne. \'toj velkoj nevoli tak kak bliszk nyemi preszveti glavo, gor szi dene, ka un. csi sze rejsi szte nevarnoszti, krizs vzeme,*) prvle kak sze meszecz ponovi. — I viste, vdriigoj minuti je zgoscse edna kopja prletela, mocsno sze =*) Vu tom csaszi je szveta zemla prisla pod roko mohamedanov. Zato vu n. ino 12. sztotini szo cele vojszke sle ta, ka bi resile tiszto meszto, gde je Krisztus razpeti bio. Te vojacke szo szi krizs z-sziik-nye zasili uo oblecs, krizs szo vzeli. notri zvrtala vu hrbet divje szvinye. Tak kak obod je vo sztrelala krv i prasics je vkiiper szpadno. Huldarik je resen grato. I te je to driigo kopjo liicso ? Sto bi to zaao povedati ? Bog je vido nevolo i reso ga je z-gviisne nevarnoszti szmrti. Zdaj pa je red na Huldarika priso, vcsi-niti, ka je obljiibo. I on je vcsino. Po szvojera resejnyi na tretji ddn je zse szlobod vzeo od Gotlinde. Lejpo je szolnce szijalo na te par, ali komaj szta szlobod vzela, szolnce sze je szkrilo za edno meglo . . . Huldarik je z-szvojimi oprodami vu Becs priso. Doszta je zse tan vkiiper prislo, ki szo tiidi steli na szveto zemlo idti, tak zvani krizsarje — mladi, moski, sztari, ki szo bogali predgare i gor szo vzeli krizs na oblecs. Gda nyih je zse bilo tak edno jezero, te szo zacsnoli idti med zvonenjom i pope-vanyom krsztsenikov. Prek po vogerszkom orszagi poleg Dunaja szo sli — povszod szo je zdobrim gori vzeli. Vu Konstantinapoli szo to prednvo voj-szko do isli, sztov szo sze vkiiper zdriizsili i tak szo sze prek ladjali vu Malo Azsio. Nisterne dni szo brezi kakse neszrecse sli, ali te szo prisli vu edno piisztino, stera, tak sze je vidilo, konca nema. Nej szo meli vode. Eden trop bolje gibocsi vitezov je poszlano vo bilo, ka bi za vretino ogledovali. Huldarik je tiidi med temi bio. Zasztonj szo odili eden den sze pa ta, nej szo najsli vretine. Zse je rnrakiivalo, zseje raszla. včksa gratiivala tenya. Na to, ka bi nazaj sli, od velke kmice szo szi nancs nej miszlili. Za-toga volo utaborili szo sze naednom kame-nom meszti. Komaj sze je vedrilo na driigi-den, gori szo sztanoli. Ali komaj szo szvoje taboriscse nyali, na deszni kraj sze je velki prah kadio. Zse szo szito miszlili, ka nisterne ' zsnyuvih bodejo vidli. Prah sze je szkado i eden trop je pred nyimi sztao moskov, ki szo rudecse plascse meli, od szolnca szo bili szpecseni, vu rokah pa szo bleszkecse kopje meli. Naprej je gezdo eden z-vihrajocsov zasztavov, na steroj edna bela szmrtna giava na csarnom poli sze je proti popotnikom piisztine rezsala. »Roparje piisztine, razbojnicke — mi szmo z giibleni — nega resenya — zgiibleni szmo!« cstilo sze z-viisztih presztraseni kri-zsarov. Kmalu sze je zacsno nej ednaki boj. Za nisterne vore szo szpokapali krizsarje, — 83 — szamo nisterni szo vuisli. Driigi steri szo nej vu boji szpadnoli, szo zvezani bili . . . Vu globokoj zsaloszti je nisterne dni zsivela Gotlinda vu gradi szvojih sztarisov. Zasztonj je bilo vsze nyuvo trostanye, zasz-tonj vsze dobre recsi szvojih tivarisic igra-jocsih (spilati). Za nisterne dni, gda je zsa-loszt bolje zse ftisala, edno gojdno je vo odisla z-grada. Nej dalecs vu ednoj liiknyi vu bregi je zsivo eden piiscsenik. K-tomi je stela, ka bi od nyega tanacs proszila. Podne je bilo, ka je ta prisla. Te sztari Pred petdeszčtimi letmi je tan escse eden proszten krizs sztao zlesza. Zgodilo sze je, ka je Hadmar mogo z domi idti, cele meszece je nej doma bio. Nej je bilo gviisno, ka domo pride. Edeltoudis, nyegova mlada zsena je zse szkoro vu dvoj-noszt szpadnola. Te je nyoj nydni pobozsen brat, steri sze na poposztvo vcsio, t6 tanacs dao ka naj obljiibi, csi nyčni mozs domo sze povrne, na csčszt i diko bozso edno kapelo da napraviti na meazto tisztoga krizsa z-lesza i sztroske szi pa zato z-prejov, ka de prela zaszliizsi. Z-veszeljom je vcsinila, ka je obecsala. Huldarik i divji prasics. piiscsavnik vu brnkasztom oblecsi je pred ednim krizsom klecso, pobozsno Boga molo. »Csasztiti ocsa!« Zacsnola je Gotlinda. »Sto je sze priso?« pito je piiscsavnik z-tihim glaszom. »Edna neszrecsna, stera je sze prisla, ka bi vam szvoje trplejnye razlozsila i za tanacs bi vasz proszila.« »Naj csiijem tvojo neszrecso!« Ino Gotlinda je odpovedala szvojo nevolo. Merno jo je poszliihso puscsavnik. Gda je dokoncsala, zacsno je un : »Poznas ti kapelo krizsa — dvc vori od M(3dlinga proti solnca gori idejnyi. Liechten-stein Hodmar je dao napraviti.« Od gojdna do kmicsnoga vecs^ra je una prela. Tri leta szo zse minola — i niksi glasz je nej priso zseni od Hadmara. Sztroske je zse vsze zaszliizsila, zdaj je prela to szlednyo preszlico. I gda bi to z-prela, trompeta sze csiije — nyeni mozs je domo priso. ': Nyuva prva pot je bila k-krizsi. Dugo > szta tan Boga molila. - I na nisterne meszece sze je tan zo- : zidala nova kapela, stera triidnoga potnika na pobozsen pocsinek zove. Nej dalecs od t€ kapele — csi stoj ; hitro ide, edno voro td pride — sztoji eden \ — 84 — drtigi krizs z-kejpom, ka sze Krisztus locsi iz toga szveta. To je tiidi z-lesza — nego dezs i szneg szta ga zse prevecs pod delo zela, szprehno je zse i voter tak vu novembri prevecs ga troszi, tak kak csi bi to sztaro recs na zemlo steo szpraviti, celo vkiiper sztreti... Gotlinda, razumila szi ti mene . . . ? »Hvala lejpa, csasztiti ocsa, lejpo zah-valim.« »Bog te blagoszlovi i szpolni Ivojo volo, — ali szamo te, csi de ti na dobro, ar nej vsze, ka mi proszimo, je nam na szrecso i blazsensztvo.« Od toga csasza je Gotlinda pr preszlici z-rozsami poln ograd. Vsze felč korine szo tan bile. Na ednoj lejpoj gredi je sztal giz-davo eden zlatnat tulipan, najljubsa korina Huldarika. Dugo je pred tov lejpov raszt-linov sztala Gotlinda. Ednok szamo — na ednok — kmicsna je gratala modra neba, csarne megie szo sze naprej tiszkale, velka burja je nasztanola i na tulipan je sztrela (bliszk) svignola . . . Grmelo je sztrahovitno. Gotlinda sze je gori zbiidila. . Med tem, ka je una zaszpala, je nocs posztanola, kmica je bila velka, ni edne zvezde nej bilo. szedela — ravno tak, kak ednok Edeltradis, goszpodarica Liechtensteina. Vecskrat je z-preszlicov vo sla k-tisz-tomi sztaromi krizsi, na szprehnyeno szto-lico szi je doli szela i tan je prela i — jokala. Mimo idocsi z-csudivanyom szo g\6-dali to zsenszko pred krizsom, zkimavali szo szi glavo. I znova je tan szedčla Gotlinda. Szolnce je zse za bregom doislo. Velka triidnoszt je z grabila nyo. Zaszpala je. Csiidno szenyo je mela. Vidla je szebe posztdvleno vu eden velki Burja je dale drzsala. Bliszkalo je, grmelo. Bojala sze je Gotlinda, #ori je szkocsila i brez namere je sla vu nocs. Prek travnikov i polja, prek kamenja i potokov je bezsala — pot domo iszkajocsa. Zdaj je znovics svigno bliszk. Ka je to ? — Pri szvetloszti bliszka jc na desznom kraji pokopaliscse zaglednola. \idla krizse na grobi. Nepovedani sztrah je escse bole za-drzsavo nyene triidne noge. Li naprej — naprej ... Po j^oscsi je sla zdaj. Zsmetne kaple szo kapale. Z novics je bliszk svigno — grmelo je. — 85 — Csiij, to szo nej sztopaji za nyov — z daj iznova — szkoz i szkoz szo hitrejsi i hitrejsi 'i — jaj — zdaj mrzla roka, kak led, primle • nyeno deszno roko — zdaj grozoviten glasz sze csiije — Sztoj (halt), od steroga bi odreveneo te najbatiiivni moski — zdaj poleg nye plava edna tenya z-obrazom tak, kak voszk — To je obraz Huldarika — na levom kraji njemi zija edna velka, globoka, krvava rana. »Huldarik ti szi tu ?« f »Jasz szam — priso szam, priso szam po tebe, Gotlinda, ti szi szebi zse szprela oblecs za szmrt. —« l_______________________________ Prisesztno gojdno szta dva moska neszla na ednoj priliki z-veh napravlenoj odreve-nelo tejlo Gotlinde. Kak szta nyeva vgojdno ra.no vo sla na polje, nej dalecs od velke ceszte szta najsla edno zsenszko, mrzla je bila i bleda; — nego zsitek sze:'je escse nej celo odtrgno, escse szo sze gibale viiszta i sepetale : »Hul-darik — Huldarik — neszte me k-Huldariki — gor, gor v-Modling vu grobnico — Hul-darik — da sze v6 da, jasz pridem, le — tam bo — de gosztiivanye«. Kmalu szo sze zaprla viiszta i bledo tejlo je vecs nej dalo niksega znamenya zsitka. Zse szo nisterni meszeci minoli, ka je tejlo Gotlinde pokopano bilo. gda je eden den eden poszlanec rogato na dveraj grada Modlinsr. Un je giasz prineszo od Huldarika. Roparje piisztine szo na trop naprej poszlani krizsarov vdarili, »loszta szo nyih szpoklali, driige szo pa vu vozo vrgli. Med temi je bio Huldarik tiidi. Vojszka, stera je neszrecso zvedla od nisterih, steri szo lejko odbezsali, je zgrabila ropare. naj veksi tao nvih je polovila, ali — sztraho-vitno — roparje, — gda szo je naga.ijali, krizsare vu vozi zvezane szo brezi szmi-lenoszti szpoklali. Huldarik je tiidi tak szvoj zsitek dokoncso . . . »Huldariki«, pravo je dalje poszlanec, »zsterim szam jasz prijatelsztvo meo, szeje zdelo, ka un sze vecs nede povrno nazaj v-M6dling. vu grad szvoje zarocsnice, — zrUo szam jasz mogo ryemi szveto priszego doj djati, ka jasz, csi nyega neszrecsa do-szegne, morem sze domo povrnoti, kak posz-lanec vu grad Modling k-Gotlindi i nyoj nyegov szlednyi pozdrav prek dati. Tukaj szam jasz zdaj i vcsinim, ka szam obljiibo. I tukaj ete zlati obodec — je prsztan zarocsitvi Huldarika. Prisesztno gojdno je prsztan poszlanec na grob Gotlinde polozso. * * * Tam pa, gde je Gotlinda szvojo diiso piisztila. szo nyeni sztariske eden sztolp (szteberj dali napraviti. Liisztvo je te szteber zvalo za sztolp »prelje pri krizsi.« Odhraniivanje detce. "T^vobro detco odhniniti je doszta veksi kiinst, kak tii cslovek miszlo. Zato sze deeo odhraniivati tiidi inore vcsiti kak kaksi ste driigi kiinst ali mesfnjo na szveti. Brezi odhra-iKMna bi cslovek z cela divji bio i n.i|\ocs dece bi zse kak na szveit pride, preiti ali na celo zsivlenye nevolen kodis posztannti moglo. Vszaki sztaris bi rad szvoje deie kak najbole csrsztvo, zdravo, leipo, csedno, prilicsno i moesno odhrano, i etak szebi na veszelje szrecsno vcsino, naj bi na sztaroszt ihpo koga, sto h\ nye,o-a podpirao i njemi na pomocs bio. Zato posttivani sztae risje dobro szi vu pamet i v szrce zaszadite nte potrebne navuke: kak trbej dobro det-odhraniti ? Vcsite driige liidi tiidi i triieajte je, naj ete leipe tanacse cstejo i sze je dobro navesijo Gda trbpj dete odhranuvati zaesnoti ? . . . Jeli szte zse vidli morlavo dete, stero sze nikaj nemre navesiti? Jeli szte vidli szlinavo, nao-pacsno i na diiso gledocs szkvarjeno dete ? Jeli szte vidli takse neszrecsne, stere zenila mecse? No tomi szo vsze z veksim talom pijiini, grdoga razviizdanoga z^itka sztarisje zrok, za ravo deco sze szamo pobozsni, treznoga i kre-posztnoga zsitka sztarisje majo viipati dobiti. Odhraniivanve sze zse vu maternoj utrobi zacsne. Noszeesa zsenszka naj nigdar naturna, razdrazsena nedt, nego vszigdar dobre vole. Naj mertilcslivo zsive, lejke hrane vzsiva i zsa-lodecszi naj ne obtersi, ne pokvari. Teszen gvant naj ne noszi i telo szi ne sztiszkava. Naj ne ma-nyiikiva, niti sze z delom prevecs ne obtezsi; med liidsztva tesznocsov naj nehodi. Naj sze prav csiszto drzsi i poszebno bliizi porodnoga cajta sze naj vecskrat v mlacsnoj vodi kople. Ceiszko babo zse more 1 ali 2 meszeca naprei pitati, ka more sze k porodi pripravleno bidti, naj te vsze na cdnora raeszti kredi bode. Ple-nice csiszto zeprane, mab cotice tenke lenove, pa malo csisztoga pamuka taksega, kak sze vr gvant deiva, i csiszto posziiseno koprovo cvelje. Koper i vszako cvetje za thei more na liifti v szenci sziisiti pa ne na szunci. Na szito ali reseto gori presztremo esiszti paper ali robce, tam gori cvetje. Gda sze posziisi, te je denemo vu edno prav goszto piateno zacsko ali zsak-licsek pa na liiftno meszto obeszimo, gde nesz-pisznivi. — Kiibati je pa tak more, ka gda voda vre, te notri denemo z cvetja telko, kak mocsen thei sesemo piti. Zdaj gda driigocs gorzevre, ga pokrijemo i za par minot doli-precidirao v salico i notri nialo cukra deneino. Cse zsenszko jako sztiszkava, te etaksi thei raore piti. Cse jo pa beteg doszegne, naj ide k doktori, pa ne kaksoj nevucsenoj babi, stera bi jo znala pokvariti. Kak sze zsenszke porodna bolecsina zacsne, vcsaszi po ceszko babo more poszlati pa vodo v csisztoj poszodi szegrevat djati. Kak sze dete porodi, more dele i mater frisko toplo pokriti, (Popek raore pocsakati, dokecs de v nyega krv tekla i szarao ga te more v dvenia mesztoma zvezati na eden raali prszt kraj od teila z csisztov zsnvorov ali pantlikom, pa ne z koncami. Popek pri tensem kraji bole na rahi trbej zvezati, ovacsi sze zna doli vtrgnoti. Popek te raed dvema vez^ljoma odrezati more.) — Potom vn jako csiszto korito csiszto cotieo presztremo, mlacsno vodo notri vlejemo i dete tak kopamo, ka nyemi pod glavo leivo dlan denemo, je jako hitro zeperemo i potom vu sziiho, toplo plenico zasziicsemo. Kredi more bidti v ednoj csisztoj szkledi csiszta mlacsna voda i jako csiszta cotica, z sterov sze deteti viiszta, ocsi, nosz i viiha csiszto zeperejo. Tak more dete vszako utro koupano bidti i lice, vllszta, ocsi, nosz, vliha vszigdar z driigov esisz-tov vodov zeprane. (I)oli viszecsi poupek more z masztjov ali z olijom v namazano coto zoszu-kati. Eto veLalje more na leivi kraj csreva djati zato, ar bi na pravora kraji jetra tiscsalo. Tak sze raore po vszakom koupanyi zgoditi i te na rahi doli poviti, dokees popek szam. kraj szpadne.) (Potom ga more esese 8 dni mazati i povijiiti, 6 tjednov pa paziti, dokees zaceili.) Jako teszno dete povijati je nevarno. Kimpetna zsenszka more mer i pocsinek meti. Zato more sze tiho bidti. Vina, zsganice, kdve i nikse zacsimbne hniiie naj nevzsiva. Dobro govenszko ali kokosecso zsupo, i cse .\ moesno sztiszkavanye ma, koprov thei naj dol i. 1 Ose jo velka zseja mantra, te mrzeo the: lejko pije. ] Hizsa naj malo temna bode ; szunee, rae- ' szec ali poszveit naj ne szija materi ali deteti ' vu oesi, ovaesi skrlecse grata. Vu bizsi rnore . dober csiszti liift bidti pa ne szpar, szopot, : dini ali vonyiija. Zato sze na pecsi nikaj ueszrai , sziisiti ali v hizsi kvasziti. Vr zimi more hizsa dobro topla i vszaki den dvakrat liiftana bidti, ali te mater i dete dobro more pokriti vdiljen, naj sze neprehladita. Posztelo materi vszako Iitro i vszaki veeser more popraviti i szpucati. Ali mati naj na gouli szerteo nesztoupi i naj sze oderie, ovacsi sze zna prehladiti. Malo dete sze pa najlezsi pri koupanyi prehladi, zato jo vszigdar raore frisko szkou-pati i potora v tople sziihe plenice djati. Med nogami. na sinyeki, za vfihami i pod pazdi-kami je pa more z stupf prdhom notri poszi-pati z pamukom, vszigdar po koupanvi i kel-knfart dete v sziihe plenice denemo, ovacsi de sze nverai podjedavalo. Kelkokrat sze dete prebiidi, vszigdar je moremo v szuho djati. Z spondjov neszmi dete muivati. Koupati moie je prvle kak bi cecalo ali po cecanyi 2 vori. Cse je hladno vreime, te vecser tiidi more koupati. Za 2 meszeca zse szamo vszako driigo utro, szledi pa vszako tretjo iitro koupati trbe. Gda pa zse dete esuiszka pa hodi, i tak sze vu dne zamazsf, te je more vszaki vecser koupati i z csisztiiu teilom i gvantom doj po-lozsiti. Ali prvle nigdar nepozabmo ' ali z stupfom, ali z raizovov ali z hajdinaszkov me-lov dete notri potoriti v tisztij raesztaj, kak sze podjedava. Oszem dni sztaromi deteti vszaki drugi veeser z tabla olijom vlasze notri na-rnazsemo i na drugo utro pii konpanyi malo pozsajfamo i tak zeperemo, uaj sze luszke po eajti doli piisztijo. Malomi deteti szrkbno doli rezsrao vlasze, ar tak glavo lezsi csiszto drzsimo. To de detoti li na haszek, ar je esisztoesa na polzdravja. — Cse szu malorai deteti ocsi krernezslave, otecseno, ali sze zimice vkup lovijo, poupek pa gnojni, zvuzsgani, otecseni gracsuje, te kiipimo za 4 ali 5 krajcarov kisz-line vinszkoga kamna, to je vinszki kamen szou vu apoteki, to vu eden liter zevrete vode sziplemo i gori zmoutimo. Z tov raore vszako pol vore deteti ocsi prati z csisztov cotov, poupek na den 6 ali 7 farti, kelkokrat dete v sziihe plenice denemo. Ali vodo more vszig- : 87 — MOLITEV DETETA. 1' dar prvle gor zraotiti, za poupok pa driigo eolo pozoszeb meti. Voda tlidi v ednom glazski za t ocsi, v driigorn pa za poupek. Ootice niore vecskrat zeprati, popariti i dobro voszplaviti. Boke pa vszigdar kak szneig csiszte morejo bidti, pošzebno pa cse deteti k ocsara ali vu viiszta szegaino, ar sze z nepazlivosztjov zse doszta neszrecse i zsaloszti pripetilo. Zato, sto dete osznavia, more ttfdi vszigdar csiszto zre-zane nohete meti. — ¦ Cte szo maloga deteta cecki otecseni, zvuzsgani, te tiszto vlago neszrai vo tiszkati, ovacsi — poszebno deklice pri ceckaj szkvarjene znajo gratati. Leko za 5 krajearov vazilinszko maszt kiipimo vu apoteki, z tov dve csisztivi eotici notri namazsemo i deteti na cecke denemo vecser ; vgojdno po koupanyi pa pa driige. Corice vszigdar csiszto zeprane morejo biti. Za 8 dni sze cecki ozdra-vijo. Ovacsi pa vu vszakom nevarnom betegi je najbogse doktora za tanacs prosziti. Od detecsega gvanta, poszt^le i zibeli to moremo znati, kate vszigdar jako csiszte mo-rejo bidti. Plenice to je cotice naj vszigdar jako sziihe i tople bodejo. Nesteri liidje tak pravijo, ka je prej ne dobro decsinszki gvant i pleniee do mraka voni nehali, ka te, velijo, : dete sztrahe dobi. Ne je mrak zrok, ka dete sztrasno sztiszkavanje dobi, liki ka ga je ne-szpametna mati vu vlazsne i hladne cotice za sziikala i tak sze je dete prehladilo. Deteti najbole cservo i noge more toplo drzsati, zato je jako nevarno dete nago varvati ali na mrzeo szrteo, na pod poszaditi. Oseden eslovek ttidi nevorje eompernije, ka bi sto dete zvorkao ali ka bi sztrahe dobilo. Sztrasno sztiszkavanve dobi dete ne szamo od prehladjenja, nego te ' tiidi, cse vu necsisztoj poszodi ali nezdravo mleko dobi, ali cse je sto z mrzlimi rokami pri-ma, sze z mrzlim gvantom k nyeini vosesi, kaj da jeszti, stero hrano raaloga deteta szlab zsalodee nemre trpeti. Zato v zirai prvle kak dete gori zernemo, szi moremo roke i gvant szegreti i dobro paziti naj v gvanti nemamo igle ali gombosnice, ka bi sze dete szmeknolo. —• Dete dosztakrat zato joese, ka dobro ne lezsi, ka je kaj grize ali szmica, ali tisnsi. Zato . more paziti, naj na grbaj ne lezsi, i z trdoga, '. debeloga, novrga platna plfnice naj nema, — naj v mokrocsi i grdosztiji tudi ne lezsi, ,••_. ovacsi de nyemi teilo ninyeno. — Mocsno dete notri poviti je jako nevarno, ar sze zna kaj szkvariti, nemre szi odiihavati i cservo gibati. Deteta zibelo, najmre posztelino, doszta-krat trbe poglednoti i szpucati. Dete niti na f,- rokfij, rriti v zibeli ue zibajmo, ar sze na | ¦ ¦ to navadi i te naesi uede stelo za szpati. j ¦' Mocsno zibanye je pa jako nevarno. Tiidi je ne dobro, keJkokrafc dete jocse, nvenii vszigdar vcsaszi cecka dati. Zato moremo prvie pogled- noti: zakaj jncse? ese je ne mokro, cse je nezebe, ali kaj grize, cse nyemi je ne pre vroese ali pre szvetlo vu ocsi ? Ose je pa szti^zkava, szegrevajte nyerai cotiee na cservo, kuhajte nyemi koprov tliei i nekelko zm kiina notri. Vu csiszto vodo par zni kiina denemo kiihat i gda zse vre. te tnore thei notri szkii-hati, k?'k je zse ednok povedano bilo. Thei ali z kavinszko? zslicov damo, ali pa z glazska z cuclinom cecati; ali ne prevees doszta. Dobro je tiidi detece v tople cotice ali robce zoszu-kati cse je prevecs sztiszkava, ali pa ese z viisztami vroeso szapo piseino deteti na eservo, te sze sztiszkavanye tiidi zna vtisati. Naj detata posztelina od vnoge vlage neprnej, ne gnili, ne vonva je potrebno naj najbole mocsno i goszto gummiszko platno kiipimo i deteti na posztelmo presztremo. Gammi vlage szkosz nepiiszti i ednorai detiti je eden taksi faJat giunmija zadoszta. Fal i bozsnoga ne trbej kupiti, ar bi tiszti vu 3 ali 4 dnevaj vkraj bio i bi vsze szkosz teklo. Tu 1 rainski iip trbej miluvati, ar bi na gvanti i na detecsem zdravji i tiidi z vnogim pranyom doszta vees kvara bilo. Szamo na to raore paziti, ka kelkokrat dete v sziiho denemo, gummi raore vszigdar na sziiho zbriszati, szeg-reti i tiidi veesknit poszusiti. Tak na pohsziiseni topel guinmi presztreino te plenieo. Zato je dobro, komi je mogocse, naj 2 gurnmija kiipi, ar je pri kirapeti taksi gurnrai tiidi jako pot-reben. — Cse dete varjemo, te more gumini sziisit, posztelino pa na szunce djati, dobro voliiftati i potom z ednov sibov voszprasiti. Prvle kak dete doli polozsimo, pa more vszo posztelino i gumrai szegreti, pod glavo na mali vankis pa vszigdar beilo, csiszto plenico ali beili robec pokriti. Na to jako more paziti, naj dete odnok na piavi, driigocs pa na leivi kraj polozseno lezsi. Pri varvanvi tiidi gde na pravoj, gde - pa na levoj roki more varvati, ovacsi bi venkrajivo gratalo. Mdlo detece ved-nako gor varvati, je jako novarno. Tii mocs-no opominam sztarise, naj detece ne kusu-jejo doszta, driigiiu pa naj zniksim talom nedo-piisztijo je kiisiivati, deteti pa naj neddjo psze i rmicske gladiti, tak dete vnogo nevarnoszti i betegov resijo. Ka sze gvanta dosztaja, dete more meti nizse esreiva szegnyeno szrakieo (robacso), stera je odzaja nadvoje razdeljena i za hladno vreime tfidi takse parhetne rekline, za hladen cajt hoube (kapice) tople, ali te neszmi szploj nosziti poszebno cse je toplo te ne, ovacsi sze glava nede liiftala, ranvena, krasztava grata i vviha do nyerai tekla. Vekse dete more meti tikli parteli. Ali cse dete szpat devatno, te more parteli doj zeti, naj je ne tiscsi. Zibela — 89 — naj bode poleg posztele i deteta naj mati i niscse ua nocs k szebi ne zeme, ar teila szo-pout, skodi malomi deteti i tiidi bi je znali polezsti, zadiisiti, kak sze zse dosztakrat pri-petilo. Poleg sztarij ali betezsnij liidi pa naj z niksim talom deca neszpijo, ar je to jako nevarno. Maeske pa ne trbej v hizsi trpeti, ar szo zse tiidi vecskrat na dete legle i je zadii-sile. — Za strozsak je najbogse deteti szecsko zeti. Dete naj vednako lezsi i zato naj nema visziki zgliivnik ; odevka pa naj celo lcjka bude. - Decinszko hizso more szkrbno Jiiftati, v nyoj kaditi i sziisiti nikaj neszmi. Od liiftnoga cuga, od velke vrocsinp i od niraza detece esuvajmo; tak tiidi od niocsne szvetloscse, sznega gledanya, velkoga ropota, hirme i muzsike. Zato malo deesieo neszrai v eerkev oeszti, ar sze od orgol i popevanya zoszagajo. Zse sze je dosztafarti pripetilo. ka sze deteti od sztraha paraet zmesala, ali je pa vcsaszi rartvo gnitalo. Zato je dete szagati tiidi jako nevarno. Z malim detetom sze dosztakrat neszrccsa zgodi, stere gda je zse dete vekse, te zem^jo v pamet sztarisje, gda zse pomagati nemre, na peldo, ka sze deteti roka ali noga zvine ali sztere. Cse doszta joese,, te je sztarisje ne neszejo k doktori, steri bi frisko nevolo szpoz-nao i zvracso, nego kaksoj babi na eompranye, steroj vrasztvo z masztjov, z melov i tak vecsim doszta dragse placsajo, det^ pa denok zvra-cseno nede. Doszta cleee niprje, ka je prevecs doj goni. Takse betezsne jako toplo more drzsati, poszebno pa cservo nyim szegrevati i doktora za pomoes prosziti. Ose dete neinre szpati, je tiidi znamenve, ka je betezsno. I Bog vari nyemi te makovij hizisic vodo ali zsganico dati, ar znd paraet zgiibiti ali na veke zaszpati. Za dete je od Boga odlocsena naturalszka Urami materno mleiko, stero je szamo te zdravo, cse je mati tiidi zdrava. Betezsaszta mati naj nenadaja, poszebno szi pa naj zsalodec niti z jesztvinov ali z pitvinov ne kvari. Cse je mati obtnidjena, razvrocsena, razrarazsena ali od esemerov razdrazsena, naj szi prvle malo po-csine, ka krv i mleko vu reden tekaj prideta, i szamo te naj da deteti cecati. Osc mati nena-daja szama, te dojka jako zdrava i szkoro telko sztara more bidti kak mati i od poroda fciidi telko cajta- more meti. Treznoga i postermga zsitka more bidti. Bar cse mati szama nadaja, tak sze vnogo kesznesij betegov resij. Kimpetna zsenszka i dete moreta vsze csiszto, tiho i mer meti, naj szpita i pocsivata. Deteti neszmi dati ne thei i ne nikaj do 6 ali 8 vor cajta, dokecs rnateri v cecke zadoszta raleka pride. Szamo na to more paziti, naj je dete szkoupano csiszto, na rahi notri v plenice zoszukano i naj dobro posztelo raa toplo, naj je nezebe. Mati szi naj lezse na tiszti kraj kak nadajati scse i naj lezsecs osztane. Paziti more na to, gda dete ceca, naj tak lezsi, ka de szi lcjko odfihavalo i z ee.ekom sze nyemi nousz naj nezakrije. Dete szkore edno voro dugo niore cecati i prve 3 dni szaki den po 3 krat, szledi pa 4 knit, ali v uocsi ne. Kesznej, cse dete neszpi, vszake 3 vore more ceeek dobiti; biiditi je rieszmi cse szpi. Cse dete nagnszti prevecs dobi cecati, te vszakefeJe betege dobi: vomeese, kuca, ali je prevecs dnj goni, ali pa neiure potrebcsine szpnniti i tiidi jocse ar je zseja mantra. Ziito 4 tjedne sztaro dete zse inore na vodo navadjati tak, ka z kavinszkov zslicov darao z prv cajta malo cuia-ano, szledi pa esiszto vodn i te vszigdar vecs vode. --Pred nadajanyom naj mati vszigdar cecek malo navlazsi, ka naj sze z poszosenim mlekom za-teknyene liiknyice odprejo. Gda zse mati gori hodi, te naj szedecs dii nadajati, tak ka szi na nisziki sztocsek szede ali pa noge na satnl dene, deteti glavo pa naj raalo vise drzsi. Jako je potrebno, naj sze deteti vszaki den dvakrat viiszta zeperejo. Av mleko odzgora na cselusztaj zbrignyeno, pisznivo grata, deteta viiszta vo-nyajo i riesese cecati; potora pa betezsno grata. Zfito v edno salico malo csiszte mlacsne vode zernemo, malo pocukramo i z jako esisztov beilov coticov deteti dobro viiszta vozbriseino. Ali nohte moremo zrezane i roke jako esiszte meti, eotico pa csiszto vszigdar szplaviti i szraniti. Mati pred jelom ali po jeli z 1 ali 2 voroma naj nenadaja, pa te tildi ne, gda jej. Mati more jako paziti, naj sze ne prehladi, ar to bi deteti ttidi skodilo. Na odsztavlanye .^ledocs moro znati, ka dete na naglo odszlaviti neszmi, ar ovacsi obetezsa i tiidi zna mreti. Zato je ne dobro ceeke z szajarai i z esesznekom namazati, naj bi sze deteti pregrdili. Glda je zse dete po leta sztaro, to je zse lejko na kravje raleko navadjamo tak, ka z prv cajta gda sze z szna prebiidi, na den 2 krat damo z glazsa cecati, szledi pa na den 3 krat, potom 4 krat i tak vecs Na zadnye sze dete z cela od cecka szamo odvadi. Kak zobe dobi, to je znamenye, ka njerai zdaj zse szlobodno damo kaj malo mlecsne, govenszke ali driige zsupe. Ali te nesz-mijo rnasztne bidti. Potoni naj dobi mlecsen : mocsnik, raiz, kaso i szledi scsevecs lejke hrane. Gda deteti zobje rasztejo, t« je jako cseliiszti szrbijo tak, ka escse tresliko dobi. Taksega : cajta neszmi deteti figov koren dati, liki kakso i piscsecso ali kokosecso csonto vecskrat, na steroj naj raalo tnesza bode, naj szi z tis/tira ; cseliiszti voscsi i rible. Vecskrat taksega cajta ;" sniticko kruha tudi trbfj dati deteti i potom vodo piti. Cse je dete prek leta sztaro, te zse lejko dobi pecseni szad oliipani, prav zrele -. — 90 — griiske ali jaboka. Te je ponmli na kiszile hrane tiidi lejko navadjamo. Szanio more paziti, naj z prv eajta dete malo dobi za kostavanye, szledi pa naj szi zsalodec nepokvari. To tiidi nepozaljmo, ka sze doea do 10-ga leta kak najbole z mlekoni i z mleesnov hrpnov hraniti morejo, vnogo szada je pa szlabe, nevolne vesini. Kave deei nedajmo i nikse zacsimbne hnine, liidi vina ali driige szlajnc pitvine ue. Veesknit sze pripeti, ka na szvot rojeno dete nedobi uiaternoga mleka, liki od zaesetka mao more kravje mleko z glazska cucati. — Kem jjzlabes« jr dete, tem bole retkokrat nvemi trbej dati c.ecati. Kak sze dete nacoca, vcsaszi more ghizsek, euci i gnininija cciv jako esi.szto zeprati i vkraj djati, naj ga iiiiihc ne zgrajo. Za pucanvo do-bili takse male kefe za 4 kraj-eare, z sterinri sze ceiv voszpu- cati i potom szplaviti niore. Tiidi more pa-ziti, i)aj cuci jako nnili bode, liiknva na nyein niti pre niala, niti pre vnlka bidti neszini. Kem je szledi dete vekse, teni veksi cuci more kiipiti i lviknvice vesaszi tam v stacuni dati prezsgati. Iiar cse silo ozsari-mo na szvecsi, liiknyico na cuci szami tiidi lejko prezsgemo. Te ga dobro zeprati i v kupico vu vodo djati more, naj sze 1 voro moesa i szago zgiibi. ¦ — ])obro je cse bole fine euclice kiipimo, ar te eden tak dugo drzsi kak ovij fal 10. pa szo vonerasztegne, niti nepouesi. Kredi naj bodeta 2 glazska, 2 euclina i 2 kefici, naj ue trbfj te bezsat kiiptivat, gda jti zse pofrebno. Prvi oszein dnerov k szaksemi mali niore dete dobiti pou zslicc mleika i podriigo zslice vode i notri preci zmenjenoga cukra. ster^ more vkiip kiihati na spirituszovoui masini. Gda je masin vrocsi, te neszmi spiritusza notri levati, ovacsi sze zna nam vesz spiritusz vuzs-gati, poszouda pa na vnogo talov razpocsiti i mi z hraraom vred zgoreti. Taksi masin kosta po 30 ali 40 krajcarov, spiritusz za zsganye 84 krajcarov eden liter, ali te je te pou leta zadoszta. Kak szi trbej z masinom djati, })a kak niore mleko toplo bidti, to naj eeszka baba pokazse. Mleko neszmi bidli ne pre vrocse, pa ne pre mrzlo. Na to giedocs tiidi dobiti takso fal mero, stera sze toploiner ali pa ter-mometer pr.avi. Za oszem dtii zse inalo vecs mlfka Ziiesajmo jemati k poudriigoj zs-Iici vodi i te vszigdar menve cukra, kem sztaiv.so je dete. To mleko je te tak pripravlciio kak nia-tenio mleko. Csiszto knivje mleko jc pre masztno, pr<; goszto i tak zsuietno za maloga dt.-tcta zsalodee, ar je za teooe sztvorjeuo pa ne za malo deco. J)oj odlejano, csiszto kravljt; mleko szamo te szlobodno dete dobi, cse je zso (5 ali 7 meszecov .sztaro i te tfidi szaino vszako o-jo ali 4-to voro, pa ne gda sto, ovacsi bi szi zsalodei Beg v Egyptom. rilo, talo, doj gonilo ali bi pa z ceila zeleno od deteta slo i tak bi znalo mreiti. Tiidi jii nevanio deteti z cout cueli dati. Etak ese pazimo, ka do ctH-avna sker v.szigdar j;i-ko csiszta. iuleko |ia vszigdar giih toplo bodtf, deto Injko do 2 leti ceca z glazska, teni dc zdraveso i bole esrsztvo. Szamo ne pozab-mo, , kak detc zobč dobi, ka tu zsc kakso driigo hrauo i knij more dobiti, kak szam zse prvle popiszao. Gda dete zse szi:di ga je jtiko nevarno na mrzeo pod ali sztreo poszaditi. Zato je dobro nakla presztroti kakso koco (g(invo). prt ali zsakeo. Ose pa dete szledi, gda jt.1 zse vrkse pri .sztarisi szpi v poszteli pri s/.tctii, tam pa inore kak^a pofarbana blanya. ali pa kaks«; jirav debelo mocsno platno zabito . bidli, naj dete od mrzle szttine protfii ali driigc bctego nedobi. Jako nevarni betegi szo bleki, bobiuke ali oszepnice, difteritisz i tifusz. Na te odvrnenye gledocs je najbole potrebna csisztocsa, dober zdrav liift i reden sztrosek. Najbole nevarne i grde szo bobinke, stere z veksim talom liik-nvaszto, grdo braszklavo lice napravijo, ali pa szleipo i gliiho dete vcsinijo. Zato gda je dete 91 — pol leta sztaro, cse je zadoszta zdravo i mocsno, dajmo nyemi bobinke vcepiti, naj sze etak ovij nevarnij bobink resi, stere szo jako herblave i zse vnogo dece szpomorile, dosztim liidein pa lice ruzsno vcsinile. 12 let sztaroj deci more driigocs dati vcepiti, ar sto vceplene nia, cse bi ravno potom prave bobinke debo, te nyeini nennvjo vees skoditi. Sztaris sze pa veszeli, ka potom zdravo, csisztoga liea deco niii. Inda szo v taksij nevarnij betcgaj vcsaszi z cele veszi vsza deca szpomerla, dokecs szo esese ne vcep-lavali. Zato more paziti, naj sze veeplenc bo-binke dobro primejo. Vszakoga betezsnika, najbole pa vu zgrab-livom betegi bodocsega, more od zdravij raz-Jocsiti. Naj ma, cse je mogocse, pozoszeb bi-zso, posztelo, poszodo za mujvanye, briszacso, poszodo za jesztvino i pitvino. Gde je vecs dece, sze tak tiidi Jcjko pom.iga, ka zdrave vkraj daino od hraina. Betezsnikoin posztelo, poszodo i vsze iako csiszto more drzsati. Kak potreb-csino szpunijo, tiszto vcsaszi vo more odneszti v edno grabo vlejati i na tiszto vapneno vodo ali pa karbolszki oli z vodov zmesani. Taksi karbol je v stacuni dobiti. K pou litra kar-bolszkomi oliji zememo 10 litrov vode i to vkiip zmesamo. Betezsnikov gvant i posztn-linszki gvant more voszkuhati i dobro zeprati, tak tiidi z higoiu stampet. Betezsnikov gvant naj driigi nenoszijo; niti nyegve . poszteline naj neniicajo. Dete kak najbole rano na csisztocso i red more navadjati. Zse 7—8 meszecov sztaro dete lejko na nocsno poszodo (serbli) navadjamo, stero de szi potom zse szamo proszilo. Ali ta poszoda neszmi mrzla bidti i vecskrat jo more z vroesov vodov vozeprati. Deto navadjajmo, naj potrebcsine nazaj nedrzsi, ovacsi de sze njemi vu krv gori tiszkalo, krv sze te pokvari, ocsemeri, dete da pa bledo, nevolno i nikse jeszti nyemi nede disalo. Navadjajino je, naj szi gvant niti pod nezamazse i naj esisztocso liibi. Zato naj doma i szledi v soli vszigdar csisztocso vidi. Knige naj csiszte drzsi i z tentov sze nezamazse. Vecser prvle kak szpat ide, sze naj v toploj vodi szkouple ali bar roke, lice i noge zepere; v gojdno pa v mrzloj vodi raujc. Gda je dete vekse, te szo v leti v csisztij potocsnoj vodi tudi riaj kopa, ali ne v nevarnij globocsinaj; najbole szo nevarne blatne mlake v sterij szo pijajce. Cse nverai je vroese ali je szito, te naj vu vodo neide. Vu vodi naj dugo nede, naj sze neprehladi, na zdravje i kreposztno csisztocso pa naj pazi. Dete more vszako zdravo i dobro szprav-leno hrano jeszti. Zato nedopiisztimo, ka bi szi prebiralo, ar je to znamenye, ka je ne lacsno. Najbogsi szakacs je glad. Dete naj szarao v pravom cajti dobi jeszti i ne gda ste, ovacsi szi zsalodec pokvari. Vszaki sztaris sze csiidiva, ka deca driigo nesesejo jako jeszti szamo kaj z raele, kriih i szad. Dece telo to tak zselei, ar od tej rasztejo i vszebole trde gracsiijejo csonte. Ali prevecs szada, poszebno pa nezreli szad, pokvarjeni gnili i tudi pisznive jesztvino szo jako skodlive. Negenvcni i nepecseni kruh, ne prav kiihane i tiicsne, masztne hnin'i, szlad-kocse i zacsimbne jesztvine szo tudi skodlive. Csresnyove i szlivove goscsice pozsirati ali nye jedro jeszti je jako nevamo. Na vino i driige szlajne pitvine deco nenavadjajmo i nepozabmo, ka je zsganica deei szmrten csomer. Deco v ostarijo nepiisztimo i tudi kaditi rie, ar sto za nilada kadi, szi pamet o.szmodi. Sztanye je szamo te zdravo, cse jo liram na visisem, navozsenom meszti povani; cse je hizsa presztrana, najinenye 3 uifttre viszika, sziiha i szvetla. Zato na liizsi velka okna nio-rejo bidti i taksi zvfinszki to jo ziinszki glazsi, stere lejko gor odpira i hizso liifta v gojdno, cse szunee szija po poudne i vecser. Vleti pa szploj lejko okno odpreto. Liiftanje je ne szamo deci, liki vszakomi csloveki zdravo. Szamo to more paziti, naj sze t« v cugi niscse neprehladi. Malo dete zse rano more na vii-nesnvi luft navadjati. Szamo paziti more, gda zse hodi, naj na poti nindri niksega dugov;'i-nya nede, gde bi sze vdarilo, opotekalo, na szebe kaj prevrglo ali gde v koj notri szpad-riolo. Zsc sze piipetilo, ka szo dete vu skafi vode zalejalo, ali v kaksoj nilaki bliizi hrama. Tak sze zse tiidi zgodilo, ka szo deca na szebo prevrgla gorecsi petroleuinszki lampas, ali pa z sztonicov vrocso hrano. Zato je dobro deco na nevarnoszti opominati, naj sze csuvati znajo. Pukse i pistole naj nedo nabite i morejo szra-nvene bidti. Z kapszlini sztrelanve, z kacsecom zmenyanye i mlecsecov lampase pibanve je zse vecs dece szlepe vcsinilo. Vu viiho dregati ali notri pihati, vu nosz graj rivati jc jako nevarno. Dete za glavo gor zdigavati, i Bog vari pliisz-kati, za vJasze ali vuha sztopati, i tem raenye po glavi ali hrbti biti, je j iko-jako nevarno, ar dete na teilo i na diiso gledocs kodis zna posztanoti ali vcsaszi nirtvo gratati. Kastigati je szaino z teukov sibov szlobodno, ali nigdar rie po giavi. Mtilo, neszpameto dete kastigati bi pa grejh bin. Ose sze dete na peldo od sztouca vdari, te je porailiivati more i pogla-diti, ne pa sztolec biti, ar z tem bi dete, na grobijansztvo vcsili. Teila gibanye je na zdravje jako potrebno, Zato cse je hizsa prav topla, zse malo detece raure vszaki den par krat voodviti, naj szi giblo roke i noge, naj brse, ka de bole mocsno raszlo. Veksa deca naj csuiszkajo po podi, naj sze zmenyajo i gda szo zse zadoszta mocsni, tc naj delajo. Ali pred jelom i po jeli sze naj prevecs nezmantrajo. — Pocsivanye je tiidi na zsivlenve gledocs potrebno. Kem mense je dete, tem vecs more szpati. Zato maloj deci telko szpati dajmo, kelko nyuva natura zselei, poszebno pa v leti vu dugij dnevaj naj po poudne tiidi szpijo. Szledi sze deca szama odva-dijo od vudnesnyega szpanyii. Vecser rnore rano Iezsti i v gojdno rano sztdnoti, — dr pred pounocsjov je edna vora szpanya vecs vredna, kak po pounocsi tri vore szpati. Posz-tela naj nede bliizi okna v cugi,.naj nede niti pre kratka, teszna, ruti pa pre topJa. Pri vro-csoj pecsi szpati je ne zdravo. Lezsti szi raore vszigddr na pravi kraj. Veksa deca naj po dva vkup naszpijo. — Sztarisje naj navddjajo deco Boga moliti vecser, v gojdno, pred.jelmn i po jeli. J)ob*ra mati vszigdar nialo detece prekrizsi, gda je szpdt deno. Pobozsno odhra-nyena deca szo bogliva i sztarise postujejo. Nepozabmo, k;i Boga tojaznoszt je modroszti zacsetek i ka vszdki blagoszlov od Boga szJbaja. Deca naj od sztarisov i od driigi liidi dobro peldo vidijo. Zdto sze sztarisje med szebom naj ne szvajiivajo, eden ovoga nn sim-fajo, grdo, nedosztojno ne gncsijo, ne pszujejo i pred decov sze riaj ne tozsijo i navolivajo. Deca naj nedo poszedi poleg, gde szi odrasztseni Jiidje gucsijo. Tiidi ne trbej dopusztiti, ka bi sze z Jagojov, pokvarjenov decov pnjdasili, ar szveit vszigddr sztarise zrokuje, cse szo deea Jagoja. ,,Kakse je drevo, taksi ,je szad" veli predgovor. I to sze razmi na sztarise i na nyuvo deeo gledoes tildi. Sztarisje naj vesijo deeo : ka je nyuvomi teli i diisi potrebno ? iSaj je navcsijo Boga moliti, driige ludi postuvati, liibiti, szirmake ne za norca nieti, — ka pa cse bi on, Bog csuvaj ! tudi taksi nevolas znao grdtati. Navcsite dete, ka je Bog sztvare sztvoro, one tiidi bolezen i zsaloszt csfitijo. Zato je neszmi mantrati, fticam belico, mlade ali pa sztarise vkraj zeti ali gnezde razdirati. Kaksi kvdr bi bio, ese bi deteti ocsa ali mati mrli, ese bi vam sto hram podro. ^csite dete, naj kvar ne dela ne doma, ne szoszedi i ne nikomi. Sztarisje! trlicajte dete naj dobre vole bode, naj popeva, fiicska. Ali pszuvati, grdo nedosztojno guesati, szvajiivati ,\ sze i biti nyim szigurno prepovedati more, ¦/ Vcsite je, naj lepou sze zraven drzsi gda ide ; gda szedi. te sze naj negoni, z prszami k sztoli ne naszlanya. Cse nyemi je vrocse naj nepijo, \ ¦ sze nerazodene, na mrzlo zemlo ne szede, ne Jezse, ar sze nyemi znajo plucsa zvuzsgati. Vrocso ali prpmrzlo hrano ali pitvino naj n^v-zsiva. Za toplov hranov naj vcsaszi rarzle vode nepije, nego prvle malo kriiha jej. Zobe naj z iglov ali z dnigim zselezom nedrega, oreje i lesnyeke z zobmi ne tere. Ocsi, viiha i nosz naj poszebno csiszto drzsi. Naj v szunce ne-gleda i moesne szvetloszti oesi csuva. X mrdki naj na cste, ne siva i niksega fimga dela ne-dela. Deca naj vszigddr nohete i d^cski vlasze zrevane ma.jo. Z grdirni rokami k sztoli naj nedejo i jeszti teesasz nedobijo, dokecs sze nemujejo. Z zamdzanimi rokarai kruh i nikso hrano priinati neszmi, niti pa csonte ali zgrizke po bizsi td luesati. Naj vszi pri sztoli csonte vu eden prazen tanyer devajo. Piti tecsasz neszmi, dokees jp brano ne pozsro i viiszta szi ne zbriszao. Pluvati po szrteli nindri nesz-mi Szkem gucsis, gledaj nyemi vu ocsi i glaszno gucsi. Pred prestimaniin goszpodom cigdr ali pipo vo zviiszt zerni i kranscsak tiidi v rokaj drzsi. i tak gucsi. Navcsi tvojc dete, ka gda gor odraszto, naj proti Bogi, krali i doinovini szvoje duzsnoszti vorno szpunydva, dr jo zse goszpon Krisztus pravo: ,.Dajte Bogi, ka je bozsft, i caszari, ka je caszarovo !" Navesi dete, ka szo nyegvi najbogsi dobrocsinitelje sztarisje, skolnik i diihovnik, steri sze za nvo-gov vremeniti i vekiveesen hasz^k i bldzsen-sztvo szkrbijo, i tein more do szmiti zahvalen bidti i nve po.stiivati, ese sese ka bi ga Bog blagoszlovo. V solo i v cerkev naj rodno bodi. Prvle kak notri sztoupi, szi naj obiiteo szpuea, potom knin.sesnk doj zerae. Navcsiti more j^, ka sze dobro dete v cerkvi ne tiszka, okoli nc gleda i nepogucsava, liki sztiha moli ali popeva. Yu soli sze jako dobro opondsa, pdzi na vesenye, glaszno odgovdrja, vucsitela bouga, szkrbno sze vcsi pajdase szvnje pa nebantuje. Na vszo solszko pohizstvo pazi, sztolice i szteno ne ma-zs« po nyih ne skrebeese. Po eeszti z pdroma mirno ide, sze nesziinyava, nelarma, z kaine-nvom ne liicsa, sze nespotari. Z drevja sibje i veje ne tere, po travnikaj i polaj kvdr nedela. Vszdkomi csloveki sze lepo pokloni i postenve da. Gda z sole vo osztane, ovoj mladini dobro peldo da z postenim oponasanjom. Vnocsi sze neklantiva, ar bi z tem pogiibo telovno i dii-sevtio zdravjc. Szrkbno je sztarisora na ponioes, rad dela i spara; prisparane pen^ze pa ali sztarisom da, ali je pa v sparkasszo dene. Dobre knige i novine cste. Z cstenyom szi vnogo znanoszti szpravi, doszta lepoga i pot-rebnoga navcsi, stero de nyemi vu celom zsiv-lenyi na velki haszek. Liidje te tak pravijo, ka je vrlo, dobro dete; hvalijo nyegvB sztarise. ki szo ga tak posteno odhranili. Taksa mladina sze ma v(i-pati, ka szrecsni vertovje i vertinye bodejo na postenye szvojoj ve&zi, dobri porgarje szvojoj — 93 — dragoj domovini i vorna deca szvojoj szvetoj zaszadite i te navuke, stere deci raorete dati, matericerkvi. nig;d;ir nepozabte, te te blazseni z vasov deeov Eto szi postiivani sztarisje ! dobro vu szrce i vn sztaroszti te veszelje meli. Trosziti pomaga, nego nej vszakomi. Grozno velka nevola sze je zgodila z-Gomboczom. Vcseraj je proscsejnve bilo i dnesz je gori napnyeni i nemre sze gibati, doktor pred nyim sztoji, szkliicsi szvoj prszt i kloncka na ton zsivom lagvi tak kak eden vezacs (kadar), gda obrocse gori mlati. To sze je tak zgodilo: Gombocz szi szamo na szvete csasze dopiiszti zabavlanye, ali te tiidi vredno szi tao zeme. Taksi szveti csasz je bio za nyega vcserasnyi den, gda je on za seszt jo, vsze je vszebe szklado, lose i tucsno, kiszilo i szladko, ka je pacs krcsmar vu szvojoj kiihnyi i kleti meo. Zdaj pa je nvemi tak prislo, kak ednomi jiinczi, steri je vu mlado detelico priso, gor je nap-nyeni tak, kak eden boben. »Dobro je escse«, zgucsavo szi je dok-tor, »ka mocsno kozso mas i ka sze da vtegnoti: ovak bi gori pocso i zakopati bi te nej mogli. No. no, vej zse najdemo vrasztvo. Tvoja zsena naj z menov ide, ka vcsaszi prnesze to medicino. Vszako po voro za 2 zslici mores zeti. Ali prvle jo mores mocsno sztrosziti. Kazmo szi ? Viitro nazaj pridem. Zsena je prineszla to vrasztvo. Doktor je tiidi priso ov den. I te je zse Gombocz tiidi med dverami sztao, bledi je escse malo bio, riego ovak je cslovecsko podobo nazaj dobo. Doktora je ztemi recsmi gori prijo: »Ravnok zdaj szam k-vam steo idti za volo moje zsene. Morem vam povedati, ka mi je dobro djalo troszenye, i zdaj mi je zse doszta boljse ; ali mojoj zseni je malo prevecs bilo, veseraj zadvecsera i celo nocs szam jo troszo. Zdaj szi je doJi legla, v-krizs gucsi.« »Za bozso volo, ka ali koga szi titroszo?« pitao je doktor. »Mojo zseno«, odgovoro je Gombocz, »vszako po voro i mocsno, kak szte pacs zapovedali.« »Oh ti . . . . Jasz szam pravo, ka vrasz-tvo mofes sztrosziti.« »Tak?« pravo je Gombocz. To more cslovek ocsiveszno povedati, nej pa szamo kaj ta zmrmrati. Na driigo sztrangledocs . . . mi je hasznilo i mojo zseno tiidi zvracsite zkaksimi krapljami.« * ^ > / Ubogliv szluga. »Fric, tak nej, ka bi pozabo brszacse szebov zeti!« tak je szkoz opominjo X. laj-tnant szvojega szlugo, gda szta sze szprav-lala na manover, na velko mujstro. Najmre mati je lajtnanti szkoz priporacsala. ka naj szvoje brszacse szi zeme, ar cslovik naprej znati neve i tak dale. I gda bi sze te tanacs lajtnanti dopadno, Fric je mogo seszt lenovi brszacs szebov zeti. — S/.luga je potrdjavo, ka to zapovid tiidi dobro szpun«, nego je lajtnant nej mogo meti dobroga prepricsanja od pameti szvojega vszluga, za toga volo je na vszaksom kvartiri znovics pa znovics opominjo Frica: »Tak nej, ka bi pozabo brszacse szebov zeti.« — Mujstra sze je do-koncsala, szoldacke szo nazaj odisli vkaszarne. — Gda szta domo prisla, prvo pitanye je bilo. »Nej szi brszacse pozabo?« Na to je Fric edno balo naprej prineszo i z-velkov zadovolnosztjov, nego na veksi csiid lajtnanta je vo zeo — edentreszeti briszacs. Szluga je najmre od recsi do recsi razmo zapovid ino vszaksom meszti, gde szta na kvarteri bila, je briszacso szebov vz^o. Kalc je goszpon oberst k-tren kalendron priso ? »Ne bodete vi tiidi eden kalender kiipili, goszpon rojak, to je szombathelyszki kalen-der i miiva szva tiidi od tisztec« Z-temi recsmi sze je obrno k obersti eden trzsec, steri od hizse do hizse odi. »Idte k-mojoj zseni; to je nyeno delo kiipiti«, odgovoro je oberst. — Nego trzsec je tak dugo gucso i proszo, ka je na szlednye r^egov rojak donok eden kalender zeo. — Trzsec je ztčm sze obrno i vednako k-domi obersta je drzso. »Dober d6n, Goszpa, Goszpon oberst vasz dajo lepo pozdraviti. Oni szo v-krcsmi poleg zseležnice ino szo sze me poszlali, ka bi vi eden kalender kiipili.« Goszpa je kiipila ka-lender. Nego komaj je odiso trzsec, priso je goszpon oberst domo. Vcsaszi je zvedo celo delo. »Eno bizsi po ulici«, pravi oberst vopoglednovsi na okno. V-kiinyo bizsi. »Lujza, bezsi eno ta za tisztim cslovekom, ki kalendre noszi i sze ga prizseni.« Lujza sze vo pascsi, bizsi za nyim, zgrabi grehsnika. >Jasz bi mogo k goszpon obersti idti?« pravo je te cslovik. >Mam jasz, ka on scsč. Vej pa znankar mate pri szebi 50 fillerov!« Stera Lujza bi nej mejla pri szebi teliko ! »Hvala lejpa, dobro je, to mate kalender. Potom poz-drav goszpon obersti, mojemi rojaki.« — Tak je goszpon oberst vu ednoj vori k-trčn kalendram priso. t Szo. Ednok je bio eden krao, steri je meo dve hcseri. Priseo je eden kraljeszki szin i edno szi je steo z6ti. Nego izbor, volitev ja zsmetna bila, potem szi je na tanacs ednoge sztaroga csloveka gor djao, ka tiszto szi zeme, stera nyemi bole csedno odgovori. Zato je pito eden den, ka nyevi drzsita za najvekso telovno potrebcsino. Gda bi szi zse dugo premislavale, edna je pravla : »penezi«, driiga pa: »szo«. Ta je bila vo oszmejana, ar sto bi szo pred peneze posztavo Zse sze je preblizsavo den; gda bi to prvo hcsdr mogo z6ti, te je ta driiga hcsdr dovoljenye proszla, ka bi una prisesztnomi sogori ednok kiihala. Zgodilo sze je. Gda szo szi k-sztoli szeli, gor szo prinesene vszefele hrane, nego gda szo kostavali, vsze szo za neszlano, szpoznali. Zvali szo kiiharco prisla je i to je bila ta driiga hcser krala. Pravla je: Zdaj vidite vszi, ka je ta najveksa potrejbcsina. Kelko stčcs penez vam sztoji na volo, donok vam je nej mogocse zsnyi-mi szo namesztiti, stero szam jasz dnesz premisljeno pri kiihanyi vo nyala. Zdaj vszi tiszti, ki szo sze prvle szmejali, szo previdli, ka je szo edna ti naj veksih potrebcsinaj za csloveka. I to je gviisno tak. Vszaki cslovik more uzsivati szo, to je potrejbno za teka volo. Nego ne dojde tiszti mali tao, steri je zse od nature vu vszakoj hrani djati. I sze je bozsa vszemogocsnoszt poszkrbela, ka szo szi vszaki cslovik lejko vroke zeme. Vszakoj krajini szveta sze naj de szo. Nezgriintano szoli vu szebi ma morje vu szvojoj vodi, celi bregovje sztojijo z-szoli, vdosztih mesztih po sirokom polji tak lezsi szo, kak peszek potoka. — Nekaj od plesziscsa. ztaroga Schafer Janosa, ednoga pametnoga i pra-vicsnoga mozsa, szo pro-szili nyegovi szinovje i hcseri dovoljenye, ka bi na szenye vu varas sli, ar tam zabavlanye bo, pl^sz bode. Nego ocsa nyim je pravo: »To je nej za vasz. Tam je nej to najboljse. Jasz szam vasz doszedaj od hiidobije, popacse-noszti szveta vkraj drzso i pobozsno i csiszto obdrzso, kak szam jasz vasoj materi vu szmrtnoj poszteli vu nyeno roko obljubo. Osztante potem doma, bogajte vasega szta-roga ocso, steri vam dobro scsč, postiijte volo vase vu grobi prebivajocse matere.« »Ej,« odgovorili szo deca, »driigi tiidi i-dejo.« »To je isztina,« pravo je ocsa, »zse jih je doszta tam odilo i zgiibili szo peneze i zdravje, zgiibili szo posteny6 i nedolzsnoszt. To vi tiidi scsčte za nyimi vcsiniti. Ne de-lajte tak, kak ovce. Znate vi, csi edna vu — 95 — globocsino szkocsi, ove vsze za nyov bizsijo. Tiszti cslovik, steri vu pogiibo pride, ar szo drtigi tiidi tak vesinoli, je nikak nej csed-nejsi od ovce. Szvetloba meszeca (meszecsina) sze je szkrivala prek vejic sztare lipe pred paversz-kov hizsov na konci veszi . . . Pod tov sztarov lipov je dosztakrat sze-dčla Pavlova Anika pri nogaj dedeka, med kem sže je voter igro (spilo) zsnyenimi vlaszami. Z daj zse trava raszte na grobi de-deka. Anika pa je krepka dekla — Ana gratala. Danesz tiidi tam sztoji pod Iipov i rogata po dveraj. Notri sze proszi. Vora vu tiirmi bije. Ana racsuna: »Edenajszet, dva-najszet!« Tak na ednok nyoj zsmetno gratalo pri szrci. Tak kak bi csiila szvojega dedeka: »Moje dete, obdrzsi tvojo nedolzsnoszt!« Nedolzsnoszt •— oh, kak je inda te glasz szlatek bio, ali danesz, zdaj vnocsi sze tak csiije te glasz, kak szod na szmrt. Zakaj ? Nyeno szrce je zamacskano z-szmrtnim grehom. Vis, zdaj sze poszvet vuzge vu hizsi, zdaj sztopi vo edna zsenszka. To je mati Ane, ocsa je zse vecs, kak edno leto mro. O, da bi escse un zsivo ; zagviisno un bi taksi nocsni hod szvojoj hcseri nej dopiiszto. »Ana, Ana, ti szi znovics tii ?« pravla je mati: »To je malo keszno, moje dete.« Potem je vcsaszi henvala. Pri szvetloszti lampasa je obraz Ane tak bledi, tak zmoten, tak preobrnyen sze vido. »Ana, ka ti je ?« »Nika, mati; nyaj me szamo ! Jasz szam triidna i szpati scsem lejko nocs!« Z-temi recsmi sze je pascsila vu szvojo hizsico. Nego szen je nej priso na nyene ocsi. Tiihi meszec je doszta, doszta szkuz vido tecsti i szolnca gori idejnye je nyo escse itak szedecso najslo na poszteli: bleda je bila, jokala sze je. Diisna veszt jo je szkoz motila: »Ti szi szvojo nedolzsnoszt zgiibila.« Szlepa mati, kaksi odgovor lezsi na tvojem szrci tiidi! Dragi csitatelj i csitateljica ! Gori szi za-pomli recsi: Pot na plesziscsi je kratka, zsa-lovanje je pa dugo. Egger Agoston piispok od St. Gallena pise: Sto plesz oszodi celo za grehsno, tiszti doszta pravi, nego sto pravi, ka je plesz brezi nevarscsine, bozsno je szodo, nema pravice. Taksi je plesz, ka, kelikokrat sze odpre plesziscse, postenoszt koscsanszko sze vszigdar v-nevarnoszt pripravi. Angelje sze zsaliijejo i jocsejo csrez (ober) tiszti, ki tam skodo szebi napravijo i csrez steri niscse nema veksega veszelja, kak Satan. Nisterni za dobicska volo zgoszlami dajo igrati i sze szpozabijo, kelko ji vu greh i nevolo zagosz-lajo. Pitanye je, jeli Bog na taksi dobicsek szvoj blagoszlov ali prokletsztvo posle. Za vsze zlata novoga i sztaroga szveta bi nej rad tam bio, gda de vekivecsen szodec racsun jemao od krcsmarov plesziscsa i kazo bode nyim grehe i szpake, stere sze k tak szprav-lenim penezam drzsijo. Edna pravljica. zlatek szpomenek szta-rih csaszov. Po zimszki vecseraj, gda vsze po-csiva pod odevkov sznega, gda je vsze tiho, szam szidim vu mojoj maloj hizsi, moje miszli szo dalecs odisle, prek bregov, ta vu sztaniscse mojih sztarisov. Tak sze mi zdi, glasz sztare, pre-vecs sztare peszmi csiijem. Sztdra peszem .. lejpo moje detinsztvo mi na pamet pride. Vkiiper szmo sze sztisznoli tak, kak mali fticsje vu gnezdi. Matf szo nam pri-povedavali, mi szmo pa poszliisali. Pazte, edno pravljico bodem vam pripovedavo, stero szam od nyih csiio. Vu sztarih knigaj szo jo steli, — tak szo pacs pravli . . . Pazte .... Od edne mlade, lejpe deklicske szo pri-povedavali. Vu ednoj maloj veszi je prebi-vala z-szvojov vdovov materjov, steroj je vu sztaroszti pomocsnica, tolazsnica, vsze bila. Szrecsna je bila mati, ar je ubogljiva bila - 96 - nyLna hcsi, Ilonka. Tak szta vkiiper zsi-vele duga lejta. Letesnyi lejpi den je bio, Ilonka je po-leg matere szedela i sivala — za driige, ki szo escse veksi sziromacke bili, kak nyevi. Mati je z-liibeznosztjov giedala delo szvoje hcseri, dokecs edno globoko zdihavanye je nej odalo, ka zsalosztne miszli mantrajo mater. Uonko je z mesalo vu deli zdihava-nye szvoje matere. — Moja dobra mati, vej szte pa znan-kar nej betezsni ? — Nej, moje dejte, nej szam betezsna. Isztina, sztara szam, nego tak csiitim, ka Bog mene brezi trplejnya k-szebi zeme.. Uonko szo pobile szkuze, ta sze je nag-nola na mater-no krilo i tak je pravla z-ti-him glaszom : — Oh mati. kak morete tak gucsati; zakaj bi na szmrt miszlili, gda je tak lejpi zsi-tek. Gledajte, lejpi szun-csevni den je danesz, vsze sze veszeli — i mi bi nej bili veszeli, csi szmo vcsaszi sziromacke ? Vdova je pogladila gla-vo deteta i tak odgovorila. — Dobro pravis, moje dejte, Iejpi je zsitek, lejpi je danesz, gda vsze dobro top-locso nasega Boga. Szrecsni szmo veszeli szmo mi tiidi, csi szmo vcsaszi sziromacke. Moja Ilonka, povem, ravnok na nase sziro-mastvo szam miszlila, i to je zrok mojega zdihavanya. Csiij, davnok szam ti zse stejla praviti. Zse vu ocsaj matere tiidi bleszkecsejo szkuze, scsč je czkriti i v-pamet ne zeme, ka Ilonka tiidi tak dela. — Moja draga Ilonka — nadeljava — sztara, prevecs sztara szam zse jasz. Csiitim, ka zse dugo nemo neszla. Leto je escse dobro, nego pride jeszčn, odnesze rozse, odnesze lisztje drejva — odnesze mene tiidi. Ne jocsi. ne szpozabi sze, Sajedober Bog! Jasz mo zveszeljom sla, ar z nam, ka vu boljso domovino mo sze szelila. Nego ti . . . To mi je zsmetno, to mi na szrci lezsi. Nase sziromastvo. Ka bo z-tebe, csi mene vecs nede ? Z viln Boga, sto de na tebe szkrb meo . . .? — Oh mati, jeli je pa potrebno veksega pomocsnika? Mati i hcsi szte sze objele, szkuze szo vkiiper tekle, od zsaloszti edna recs nyim nej | prisla na viiszta. Pa je topeo letesnyi den^bio, vsze je raszlo, di-salo, fticsje szo popevali, vsze sze je vesze-lilo, veszelilo sze je zsilki, steri je tak lejpi . .. Escse jeleto bilo, nego sze priblizsavalaf jeszen. Tiszta jeszen,stera na peroti mrz-logavotraprle-ti, doj vtrgne rozso, odnesze lisztje drejva.. llonka je to najbolje csii-tila, ar nyeno mater tudi . .. Ilonka je na jeszčn celo szi- rota gratala. Rozsa szkrovna, inoli Boga za nasz ! __ __ __ __ Zdaj pride te lepsi tao. Ilonka je cela szirota gratala, nikoga je nej mejla na szveti. Sziromaska, nego ubogliva, dobra dekla je bila. Szirota! Kak szi tocsila ti szkuze na grobi tvoje materd ? Tak kak mali ftics, 'steromi peroti vkraj szterejo. Jeli tebe je tiidi ztroszo te prvi jeszenszki voter, steri je na ednok zmeo vkraj tvoje detinszke szenye. Nego ne boj sze! Bog te ne osztavi . . . Vu bogato hizso je prisla, med dobre liidi. Isz liizsila je. Z-szmilenoszti szo jo k-szebi zeli, ar dobri liidje szo vszigdar bili na szveti. Szliizsecska dekla je gratala, najzsmetnejsa dela je z-dobrim szrcom vcsinila. Nika nyoj je ne bilo zsmetno, ar, pred nyov je vszig-dar bio szpomenek szvoje matere, szlednye recsi szo escse itak vu nvenih viihaj bile: Viipaj sze vu Bogi, ne osztavi te. Tiszti liidje, steri szo Uonko k-szebi vzelf, po malom csaszi v pamet zeli, ka jellonka za nvih celi blogoszlov, zsnyov vn nvuvo hizso sze je szrecsa priszelila. Ka je Ilonka zacsnola, tiszto je vsze dobro vo szpadnolo, kak je ona stela, tiszto je najboljse bilo. Yej szo jo tiidi radi meli. Nigdar sze je nej tozsila, zsalno recs je nej pravla, Bogi je zsivela i tisztoj familii, stera je nyo k-szebi zela. Nej je escse preteklo csasza dveh let, i nyo szo zse tak stimali, kak csi bi una tiidi k-familii szlisala, zse szo to steli, ka bi jo od zsmetnejsega dela vkraj drzsali, — nego Ilonka je osztala, kak je prvle bila, delala je, nej jc stela driigo biti,, kak szliizs-benica szvojih dobrocsinitelov. Nego — lejko zatoga volo, ka nega veszelja brezi zsaloszti — bilo je nika7 ka je zmesalo blazsensztvo Ilonke. Lejpa dekla je bila, na lici sze je vidila lepota csisztocse, vu diisi pa pokornoszt, nedolzsnoszt. Fami-lia, k-steroj je prisla po szmrti matere szvoje, je mejla ednoga szina, steri je zse lejko szi zsenszko iszko. I csiido je, csi je szvoje ocsi na Ilonko vrgo ? Mati, ocsa nyegov szo tak radi meli Ilonko, ka szo nej vkraj ratali nyega, nego szo sze escse veszelili. Nego — nej tak Ilonka. Postlivala je una mladenca, ki je nyo nigdar nej razšalo z-bozsnov recs-jov i znala je, ka de szrecsna tiszta dekla, stero de un za szvojo tovarisico zeo,— nego gda sze je na to zmiszlila, ka de lekar una, te je zsalosztna gratala. Znala ka tak zselejo sztarisje, i te nyoj escse bole zsmetno bilo na szrci, ka una tisztim, steri szo zsnjov dobro vcsinoli, bode zsaloszt szpravila. Csii-tila je, ka una nemre zsena biti, lejko nede nikomi nej, nigdar nej. Csi szo jo nej vidili, bridko sze je jokala, vej sze je escse to mogla bojati, ka 'de mogla osztaviti tiszto hizso, stera je nveni driigi dom. Vu devici Marii je escse viipanye mejla, tam je escse tanacs csakala. Zdaj pride te najlepsi tao. Tlonka je vu lesz odisla, ka bi drva brala. Tak kak prvle, gda je escse szliizsecska dekla bila. Pomali je sla. Szama je bila, pod milov nebov, peszem fticsov szo jo szpreva-jali. Nika jo je nej motilo, lejko szi je pre-miszlila vszo szvojo zsaloszt. Dober Bog, ka de zsnyov, csi de mogla to dobro meszto OvSztaviti i med tihince idti. I zkuza, stera szc je vu nyeni ocsih bleszketala, je doli szpadnola, vu kelhi edne korine sze je vkii-per zdriizsila z-roszov bleszketajocsov i escse bole sze je bleszketala, lepsa je szkuza gra-tala. Tiszta korina tiidi . . . I ovo! Ilonka je nej vidla, ka po poti edna zsenzska sze priblizsava, nej je vpamet vzela od zsaloszti. Te sze je ztroszila, gda je nyeni mili glasz csiila. — Karaa, moja hcsi, z-tak zsalosztnim szrcom ? Ilonka je gor poglednola. Lejpa, mlada zsenszka je pred nyov sztala. Lice je bledo, milo mela, nego mir je tam prebivo, ocsi szo tak krotke bile, polne trosta, do szrca szo szmeknole. Beli oblecs je zakrivo nyeno tejlo, vu roki je rozso drzsala, rudecso rozso. stera je tak disala, ka bi mogla to najvekso zsaloszt odegnati. Nego Ilonka je escse dale z.salosztna osztala, ali zato je lejpo odgovo-rila : —- Szliizsim, v lesz idem, ka bi drva brala. —- Tak, szprevodim te. pomagala bo-dem ti, vej tak drugoga dela nemam. Dob-ro de ? Ilonka je nej pitala, ka je to za zsen-szke, nej je pitala odkec je, zakaj nyoj scse pomagati, nyala je, — nika je csiitila od znotraj, niksi glasz nyoj je pravo. ka naj nya, to je dobra, prevecs dobra zsenszka. sterov je zdaj tti vkiiper prisla. Nyala je potem, poszliisala nyeni gucs. I kaksi je bio te gucs! Tak kak balzsam, steri je vrasztvo na rano, tak kak rosza, stera gor ziVisa povehnyeno korino. Szamo je poszliih-sala i szrce nyeno sze vszigdar bolje vesze-lilo. Zsenszka je najmre prevecs doszta gu-csala. Gucsala je od dekle tiidi, steroj je vdova mati mrla. Prpovedavala je, ka je po-tom k-dobrim liidem prisla gde z-szvojov pridnosztjov je tak dalecs prisla, ka szo za szvojo hcser nyo gledali, esc^se nvuv szin za zseno szi je steo zeti. Pripovedavala je, ka to je deklo razsalilo i povedala, ka ime tč dekle je — Ilonka. Ka to znameniije? Ilonka je szamo po-szlusala, szrce je bolje bilo od radoszti. Kakse blazsensztvo je to zsenszko poszliib-sati! I nej je vpamet vzela, ka szte pred eden lejpi ogracsek prisle. disecsi zrak je vo pihao, nego — Uonka je tak vpamet vzela, ka tiszta rozsa vu roki lejpe zsenszke najbole disi. Pred dverami szte posztanole. — \'is, moja hcsi — pravla je zsenszka, vte ogracsek zsiv cslovik sztopiti nemore, ar te dveri niscse nemore gori odpreti. Miivi donok notri sztopive, ar — vis — ta rozsa odpre pot. Z-rozsov doteknola dveri, na to szo sze po- — 98 — maligor odprl.e. Notri szta sztopile. Ilonki sze je zse vrtelo, nego rozsa, disecsa rozsa jo je pokrepila. Z-zlatim peszkom poszipanoj poti szte odile, od desznoga i levoga kraja szo ko-rine cvetele. Vsze ztoga je nika nej vidla dekla, ocsi nyene szo szamo tiszto cerkev lej-po gledale, stera je na szredi ogracseka sztala i vo z-stere szo sze nebeszki glaszi csiili. Tiszto je gledala, to je poszliihsala. — Moja hcsi, ob prvim ve vu cerkev sle, hizsa Boga je tiszto, Bog pa je te prvi. Doszta lejpoga bodes tam vidila, doszta taksega, ka ne bodes razmila. Nika ne pitaj, na kolina szpadni i moli Boga : vsze je nyegovo. Pred cerkev szte prisle, peszem sze je escse csiila, tak szladka, angelszka, sze-rafinszka je bila. Ilonka je szamo posz-liihsala, tri recsi je pravla. Szamo telko . . . Oh, moj Bog ! Notri je sztopiia vu cerkev. Jeli bi mogo doj szpiszati, kaksa je bila ? Na szredi oltar, na dva kraja sztolice, pred oltarom klecsacsnjekza molitev z-zsama-tompokrit. Ravno je bozsa szliizsba bila, szve-ta mesa. Pr oltarije sztao duhovnik,— oh, to lice tak, kak csi bi zse una nigdi vidla. Gde, gde ? Ino vu sztolicaj . , . Poznani szo, naj-vecs nyih je poznani, moski, zsenszke, deca; nezgriintano blazsensztvo sze vidi na nyu-vom obrazi. Tiszta zsenka pa . . . zse tam klecsi pred oltarom klecsacsnjeki, tiidi — zdaj escse pamet vzemetak poznani obraz ma ! Ilonka je ne mogla dale gledati, na kolina je szpadnola, molila je z-szrca, molila je pobozsno, tak kak tiszti nevidocsi peszmarje, molila je z-nebeszkim glaszom. Molila, nika je nej vidla, nikaj nej csiila, szamo glasz diihovnika, ki je szveto meso meo: — To je moje tejlo . . . Po tisztem pa tak, kak csi bi zaszpala. Szamo telko je csiitila ka je szrce nyeno blazseno, diisa je vkraj odtrgnyena od vsze-ga, ka je zemelszko, ka je minljivo, nej sztanovitno, — Ilonka je blazsena bila. Kak dugo je tii osztala, nej je znala, — edna roka jo je gor zbiidila, tiszta zsenszka je bila, stera je nyo sze vodila i stera je escse itak vu roki drzsala disecso rozso, szkrovno rozso. Maria .... Zdaj je zse znala .... — Gor sztani, moja hcsi, escse doszta bodes vidla. Gori je sztanola, ocsi je escse ednok na oltar zdignola. Diihovnika je zse vecs nej tam bilo, vu sztolicaj je tiidi vecs niscse nej szedo, bozsa szliizsba sze je dokoncsala. Vo szta prisle. Lejpi ogracsek je bio, z-lejpimi korinami, kakse je Ilonka escse nej vidla. Med korinami szo odili tiszti, stere je prvle vu cerkvi vidla. Szunce je lepse szijalo, kak tam, gde je Ilonka dotec mao zsivela, korine szo bole disecse, peszem sze je csiila, oh; kaksa csiidovitna . . . Tiszta zsenszka pa je doszta gucsala, doszta razlozsila Ilonki. K-lelian szta prisle. Szlavile szta. sze Ilonka je dugo gledala, zsen-szka je tak djala, kak csi bi je pozdravlala. — Vis, moja hcsi, to szo najlepse korine ogracseka. Device, lelie . . . Vis, stere s/.o na zemli neveszte bile niojega Szina, taksi namen dobijo tii. Ilonka je vecs nej vidla, nej csiila. >Sza-mo vli szebe vlekJa prfjeten duh, disavo tiszte rozse, szladko disavo rozse szkrovne. Ino Maria, ta rozsa szkrovna je vo pelala deklo z-paradizsoma, ar je tam bila. Odprle szo sze dveri, Uonka je escse csiila glasz Marie : — Idi zmerom moja hcsi ta, odkec szi prisla. Z-kratkimi recsmi je govorila dekla . . . — Rozsa szkrovna, moli Boga za nasz! Ilonka sze je nazaj povrnola. Domo. Escse je nej pozabila lesz, gde je drva brala, vu diisi je pred nyo sztopo kejp tiszte veszi, vu steroj je prebivala. Nego — szami tihinci szo pred nyo prisli. szame tihinke jo szrecsale. Lejko je zablodila . . . Nemre biti, zse vidi rudecsi tiiren vevszi. 1 kak je vu vesz prisla, pali je okoli szebe gledala. Novi liidje, tihinci. Ka to za liidi, kama je zablodila ? Pitala je ednoga. Za szvojega verta je szpitavala. Nej szo jo poznali. Te nej, ov tiidi nej. vSzamo edna sztara babica. Haj, to je dugo bilo, zse je lejko szto let rninolo. Eno je hizsa. Vniik je goszpndar, pa un zse tiidi dugo je kriih. Uonka je szamo pred szebe gledala. Notri je sla, pravla je szvoje ime, — nej szo jo poznali. Vu eden sztolec je szpadnola, obraz je szkrila vu szvoje roke. Tiszti pa, ki szo vu hizsi prebivali szvojega sztaroga goszpodara, okoli nye szo radovedno sztali, gledali szo nyeno szero glavo. Ar je Ilonka zse sztara bila. Proszili szo jo, naj bi od-povedala szvojo zgodovino. Vcsinila je. Z-veszi je tiidi vecs prislo, poszliihsali szo. Te je nikakomi vpamet szpadno nyeni vert, nyegova verna szliizsbenica, stera je preminola, nego tomi je zse dve szto let, lejko escse vecs. ' Od Ilonke szamo vu pravljici znajo sztari i mladi . . . Priso je potem diihovnik, Uonka bi sze rada szpovedala. I kak pred sztotimi letmi escse je leto — 99 bilo, nego priblizsavala sze je jeszen, stera odnesze rozso, odnesze lisztje drejva. Ilonka zse vecs tiidi ne zsive. To pra-vijo, ka tiszti den, gda sze szpovedala, je tiidi miia. Tak lejpo, merno je zaszpala. Szlednyo zdihavanve je bilo : — Rozsa szkrovna, moli Boga za nasz ! . . . Pazili szte, lejpo pravljico szam vam pripovedavo. Tak, kak szam od moje matere csiio. Plemenitno vcsini naso szrce, diiso ; z-tisztoga blazsensztva, stero je csiitila Ilonka. nam tiidi pride eden mali tao. Moja dobra mati szo meni tiidi tak pravli. Vej, tiidi sze lejko vcsimo od Ilonke. Ubogliva, verna je bila, dobra dekla je osztala do konca. Bog je szirot ocsa, devica Maria, ta szkrovna rozsa je mati tisztim, ki nikoga nemajo. Gda je Ilonka to miszlila. ka je una najveksa szirota, bl. D. Maria je poleg bila, nyena roka je nyo pelala vu celom zsitki, izdaj . . . Ilonka je med leliami. Pravimo potem mi tiidi z-szrcom diisov : — Rozsa szkrovna, moli Boga za nasz ! na mesna oprava. (Legendfi.) je pa sze, jnozr. Davno sze je to zgodilo. Na Francuskom v (Jkrmont-Ferrandi je Bo-nitusz bio piispek. Bio oszter, zatajiivajocsi szvetoga zsivlenja Vszaki ga je za .,s/\»»toga piispeka" zvao. Celo dni ino nocsi je gorecse, pobozsno molo ino szi premislavao. Za jiitra hrano to prvi sznncsevni trak ga je pred oltih'om najseo. Vecsenii mrak ga je pa v cerkvi pred Marijinov po-dobov klecsecsega niliao. Bouitnsz sze je naimevszaki vecser v Marijino obrambo zrocso ino tak so na kratki nocsni po-csinek. Te piispek je szrcsno ino mocsno csasztio Devico Marijo. \r zorje v jfitrasnjo molitev je notrszkleno Marijino szveto imo ino njeno csesenje. Vecser sze je ne vlegeo, da te dobre nebeszke matere hneria ne bi szi na jezik vzeo. Vudne pa, kda je kolieskaj malo csasza raeo med vnogov visesnjopasztirszkov szkrbjov ino preobilmin opravilom, vcerkev sze jo podao pred oltarszko szve.sztvo ino jf .Ic/nsi szvoje vklaiijanjo priktizao. I vklanjajocs sze szini bozsemi zmiszlo szi je i na njegovo mater, vzeo szi je vszelej 1 —2 minuti csasza v sterom je Marijo to dobro matei1 pfed njenov podobov pozdravlao. Marijaje tiidi prestimalaszvojega csasztilea. Obilscsino miloscs njemi je szpravila, zsterimi je szvojo piispekijo modro ravnati, diihovnike szvoje goreese, z lepim zgledom voditi, nav-diisevati znao; pred vernim szvojim liidsztvom je pe pelda bio, stero je vszaki znao naszlediivati. Glasz njegov je ne bio glasz v piisztino kri-eseesega niti pri inesnikah, niti pri jezaraj na njega zaviipanoga llidsztva. Bonitusz je v pamet jeraao to vsze, to tiidi, ka komi nni to veliko railoscso zahvaliti. Vrft )iyoj je tiidi zahvalen bio zato. Teni bole goreese je csasztio Marijo ino je proszo njeno poniocs za szebe ino za liidsztvo szvoje, pa ka bi ne, ve je Marija vretina niilosztij, mati Jezusovih szeszter i bratov, to je krsesenikov, ve je ona gresnikom obramba, nevolnih po-mocsnica, zsalosztnih. tolazsnica. Pravo, ponizno dete Marijino je bio on. Vu vszakoj nevugodnoj priliki sze je on k njoj obrno ino jo je vsztiko viiro csaszto ; kak szin n.jeni sze je z liibeziiosztjov miszlo na njo, je gncsao od nye. Pri ednoj priliki ga je Marija z ednov prevelikov miloscsov podarila. Eavnics je pred Marijinira v nebovzetjom tiszti vecser bilo. Bonitusz piispek, kak inda, i zdaj je pred Jiajszvetejsim oltarszkim szvesztvom klecsao ino j<:! molo [ia szi jo premislavao. Molo je pa r 100 Vrelo, gorerse z vszov toplocsov szvoje szrcsne lubeznoszti. Okoli ga je jcmala boz.so hi.se nenia tihocsa, pobozsna miliiia; na pobozsnp miszli binl-ecsi mrak sze je razpresztirao kre nvega. j)iise ino szrce nyemi je luipunjeno bilo z medenimi obcsiitki i, sz szladkov radoszfjov do liiblenoga Jezusa, ki tii v oltarszkoj hisiei tak zselno esaka liidi, da bi je goriprijao, dabi szo prednviin vklanjali, dabi njihove prosnye poszliiluio, da bi je v nevolah omocso. pomogo, pesajocse nioesi bi nviui vtrdio, hladeese szrce bi njiin na liibuzen vuzsgao. Kak bi zato I-Joiiitnsz szvojoga szrca ne bi odpro pred Jezusoiii, da oclen piispek tak ninogo szkrbij, teliko nera-csunanili tozsdv ma. Mocs, miloseso morn on jiocs i di'Ji pred Jczusojn goroti j)ioi'o, ovarao Marijiuo podobo, v miszli uyenii jo pri.slo oh kak liode to vcszelo, kda bom jasz od lica do lica gledao Marijo, mojo nebeszko jnater z nyonini odicseniin obrazom, gda bom gledao nveni niateriiLszki szladki sznieh, nvene szladke oesi, nvono kak szneg belo obleko. Ziito, naj zadobi enkrat to miloscso, da JNIarijo bo vrednii na ovom szvcti glodati, tii osztane pred ujfiiov podobov, iloii szi poklokm^ pred ]iyov ino nvoj pj-Jkaz.se szvoj navaden poklon, prle kak s'zi doli lezse. Zacsno szi gucsati zs nyov; zacsno jo pozdravlati, csasztiti, zacsne sze njoj znicsaii ino njeni blagoszlov i tiomocs i n i to nocs Miirijinn iiu''sn;i npmva. nicti ; iiuvdiisfiioszt, szttiliioszt jo itutrobna. To vszc pii .leziis da. Proszo jn zato on to kak prle tak i dnosz ino 7,a milosrso jV Jezusi szvojo szrcc i njoga vszo csiitenjo i bitje poniido. Oh i za to zgovarjanjV z Jezusum, za to poniidbo kak je te nen 11 vecserni nirak pri-praven, kak jo ta tniicsua tihota hasznovitna. IJouiliisz, kda nvenii je szrce zse puno bilo z liibeznosztjov ino z (»bilscsinov miloszti, je gorisztano. Viira v tiirmi jo nivno edenajszefc bila. J)a je od vnogoga dcla, od vnogoga za-tajiivanva triidon posztao, pocsinek gajeszilno zacsao zvati. Tolo iijomi je tiidi zselelo to szladek pocsinek, ali omocsena diisa je prle escse edno duzsnoszt sesela szpuniti. Vklanjati sze pr«d materjov nfbeszkov ino na vsze njeno o)»rambo szprosziti, ka je od Jeznsa pj-oszo. Honitnsz sze-pred Marijino podobo poda. (rda je pi-i szvof.loszf.i veesnoga poszveta, stori pro.sziti. JMoli szo k mjbeszkoj uiafcri, i nioli sze tak szladko, (ak zatojdono, ka n:ti (ar lii .szu pr iiiisz szpunilo ob[)i'vim ono lejpo vidciiNc, slrro v ctoga zsivlcnva doszta jo inejla v eduoin szvojein odicseiioin ocsnoin- nejsi poinocsiiik.* megnenvi J-louflier goszpodirsina. — Oli, kak prelojpo videnve ini kaz.sc cta zemla — je szknVsala gor — csi mu szu vszi poprcjk jodinili v nasega blizsnjega liibuzno- * Vzrlu z knizsirc .,Piidiiimszki szvdi Anl.on kiiih sziroiiukov.'1 Od zahvalnoszti purgatoriurnszkih diisic. a szo v piirgatoriumi trpocse diiso, zahvalne onim, ki sze za njihovo odszlobodjenje z szvojimi molitvami i driigimi dobrimi delanii szkrbijo nam vnogo isztinszko pripetenih zgodb poszvedoesi. Taksa isztinszka zgodba jo ona, .slcra sze je okoli 1827 lota v Parizi zgodila. 1. Edna sziromaska, ali pobozsna .szliizsccska drkla je to navado mela, ka je z szvojega za-szliizska vszaki meszec ednok szveto meso dala za purgatoriumszke diise szlilzsiti. Kda ju sz szvojim goszpodoin z veszi v Pariz prisla, je to dobro sego obdrzsala i escse to k njnj prikapcsila, ka je szama tiidi na zocai bila pri unoj inesi ino pri njoj z duliovnikoiu vrod najbole za one pnrgatoriumszke diise molila, sturi szo najblizse bili k popolnoini od-szlobodjejjji. Za krtltek esasz jo je (joszpodin Bog z vclikim betegom poliodo, za volo steroga je oscse od szliizsbe i od penez prisla. Nisteri krajcai-i szo njoj szaino osztali. Novo szlfizsbo szi ide iszkat. Ali pile, kak bi sze kain pogajat sla, v Szv Eusztaka cerkev poglediK^, mimo stere njoj je pot pelala. Diihovnika ravno pri oltari uvara. Zdaj njoj na pamet pride, ka e.scsc te incszec ne dala za pnrgatoriumszke diistj niese szliizsit. Pa je dnesz ravno tiszti den, na steroga je to navado drzsala. Ka na.j vcsini ? Ose te krajcare ta dam, od gladi ziiam mreti, da nevem, esi dobiiu szliizsbo ali pa ne! Diisna veszt jo pa li na to vlecse, naj ta da te perieze . . oblada szi natnro i do sz lednjega lilera vsze ta da v szegestiji diihov-niki, Daj za purgatoriumszke diise meso lnajo. Pri mesi ona tiidi nazoesi osztane i z navadnov pobozsnosztjov jo poszliihsa. Na vulico piidocsa ,jo U'i nii.szli szagaju : kaj bo z tebe, csi szliizsbe iip dobis. V toj diisevnoj moki eden bledi mladi goszpod prcd njo sztopi ino jo pita: fSzliizsbo i.scseto? Ja goszpod! No dobroje, odgovori njoj te noznani cslovek, idte v to i v t<> vulico k toj ino ktoj hisi, tiszta goszpa potrebiije edno «z liizsbenico: jaz miszliin, vi szte pripravni za te szliizs ino vam dobro bo tain pottni pa med setajoesov mozsinov nikani vlehne iiiu sze ne doesaka njenoga zahvaljenja. Po szpitavanji najde povedano vulico i hiso; ravno je edna dekla tain odnet sla jokajoes i mnnrajocs, pod pazdjami je pa edno balo ne.szla. Trepetajo.es potegne za zvonesek liisni; dveri sze odprojo i edna vrloga obraza sztaroviesna goszpa jo pita : ka vasz je szem pripolalo ? ,,Proszim lepo, goszpii, csiila .szein, ka edno liisno dekio potrebiijejo ; prisla szom szo prikazat, csi bi oni tak milosztivni bili, ka bi me pogodili". ,,Ali csiidno, kak vi to jnorate znati. Komoj je pol vere ka szein prvojso deklo za volo rjjene prevzetnoszti ztirala i to zviin mene i nje niscso na szveti neve. tSto vasz je k meiii poszlao?" Eden mladi gosz-pod, odgovori dekla, sterini szam dnesz na vuliei vkiip prisla, pa iiog njiiii tiidi s/tokrat plati, da jaz dnesz morem szliizsbo doljiti, krajcara penez neimam vecs. Ooszpii szi premishiva, sto bi niogo te goszpod biti, kda njoj dekla veli .,Proszini naj szi glave duzse ne terejo ; vesaszi njiiu povem kaksi je bio. Kavno tak je vo gledao, kak tiszti tam na szteni na fotografiji. I sztein edno fotograiio pokazse. Na te recsi je goszpa celo z burkana posztala i malo no omedlela. Dekla njoj je mogla celo njeno zsivlenje, njeno pobozsnoszt 106 — člii.Ar 107 do piirgalonuui.szkili diis, razloz.sili ; najbole Jiatcnko njoj je pa denesnjo szv. moso vu cerkvi sz. Eusztaka dopovedala. Zvedivsa to goszpa obine j<> i szivsno njoj vcli ,,Vi nc bo(k't(; moja .szliizsbunica, ncgu za hcser vasz vzeitiuMi. On, koga szb.' vi Jia vuliei szivesali, je liioj jVdini sziu bio ; 011 vani nui zalivaliti, ka szo ju purgatoriuina re.so i J-Jog1 jijemi je dopiiszto, ka je vasz zato k ineni poszlao. Bog vasz blagoszlovi. Od;:zrga mao bodeve obedve molile za one diise, stere escsc trpijo, naj kum Jiitro pridejo v nebeszko knilesztvo. :i. 0. liucordairc, giaszuvitcii . iVancoski ccrkviMii govornik z nVla szv. .Doininika jc v szvojih predgali dvaknit napivjpriin-szeo lo priliko: X. polszki vojvodaedenneveren niaterialiszt (materialiszti ne verjejo v diihi; poleg njihovoga vesenja nega IJoga, ne angela, ne diise i t. d.) je edno knigo jiapiszao, v steroj je to scsoo poszvndocsiti ka je to ne isztina, kabi diisa nefiirtelna bila. Kda szi ednok v piingradi setajocs premislava, kak bi to knigo stampati dao, edna sziromaska zseuszka pred njega sztopi ino ga joesics proszi, naj jo poniaga, naj njoj teliko penez da, ka bude za szvojega pokojnoga mozsa, steri ujoj ji-! zdaj mro, znala edno nieso szliizsiti dati, da diisa ujomi v pur-gatoriunii v ognji vuogo more trpeti. Vojvoda szi jniszli, ve s>zc, ti grobo kanis, csi verjes to, ali itak jo neviipabrez pcszliihnenja udpiisztiti nego v zscp szegne ino njoj da edeti zlat. Zsenszka z veszeljoin vzeme dar ino taki v cerkov bezsi ino ga za mozsa na mese da. Za par dni potom je vojvoda vu szvojoj liisi szedo ino inieiiiivano knigo popnivlao. (ilavo gorizdignovsi ednoga po paverszkom obleesenoga caloveka vidi dva sztopaja dalees s::tojecsega, steri njemi pravi ,,Vojvoda, jaz szera mozs cmo sziromaske zscnszke, stero sztc vi podarili, naj za nieiie moso da szliizsiti. VTasa dobrotivnoszt je prijetna biJa pred Bogom. Ki nii je tiidi dovolo naj pridem i naj vaiu za njo livalo dam." To povedavsi je paver, kak edna tenja, preiuino. Vojvodova diisa sze je pa Jia to na telko genola, ka je rukopisz raz-csesznu ino v pecs vrgeo, poilao sz<; je pravici i v njoj do sznirti voren i sztalen osztao. 8. Turinszke novitie, po iineni „ Unita OatJiolica" pise jo naszledavajocse : Frofeszor Parrini, iineiiiten niodrijan, je dugo csasza kotriga bio driizsbe szlobodnu zidarov. Njegova odumoszt proti materi cerkvi je tak velika bila, ka je v testament dao zapi- szati, ka diihuvnika ne.sziiiujo k njemi piisztiti, ka ga diiliovnik niti pokopati ueszmej. Vduelli (v bitji, kda sze dva po dogucsanji bijela, naj sze po.szvedocsi, steri je kriv) je szinrtiio rano dobo, mreti je mogo ; i kak j(j niruV Diihovnika da prizvati, i szvcdoke, szpove, pfccsiszti szo ; prod szvi.uloki pa proti povo vszcnii krivomi vcsenji, stcro jc proti inateri cerkvi glaszo i szvoje neverne knige zapraviti zapove. Pruti szlednjemi krizs kiisiije ; szvedocsi, ka, je .lezus njegov jedini trostar, jedino viipanjo. \Hogi zvedavajo, }>ise ,,Unifca Catbolika", ka ga je povrnolo. "J\'li odgovorimo : J•arrini (,Vsar jc jako jjobozno odrodjun bio: v.szaki di'ii jo cduo niulitov ziikiIo za piirgatoriiiniszki: (1 iise ino szresno ju csasztio Dcvico .Marijo. Kda ,je z dubre poti na lagojo piiseo, j^ ne ta niliao tč n;ivade : ziit.o iMari.ja i rcsoiio pur-galoiiiniiszko dii.se szo 110 dopiisztilo kabi napo-giibienj« priso. * 4. J^inet nain pise vn knigt ,.od sztana dii.s". Eden krscsenik, ki ju vn szvojhiii zsivlenji j.iko jakusztnozsivo, poszebuo pa vnogo dobroga vcsino za purgatoriumszke diiso, ,jo na sziiutnoj po.sztcli sztrahsno doszta trpo od liiidi diiliov. Tak ,sze ji' \idlo, ka ga je celi pekel napadiu; ino ka ga z vszov szilov pogdbiti scsi\ \ tiun iiajvoksein sztiszkavan.ji poinoes dobi. (Hliijcga i'Hsene dii.st' dovoljenjv'1 dobijo od (joszpodna Mogii, ka nj'tjini szloboiiiio ua poniors ido. ] gledajmo, ka szo godi okoli njcgove fiosztole "; Te edne hiide diihe vkraj vlecsejo, te dnige teszno okoli po.szteh; sztojijo i jili tii nepilsztijo ; driige diise pa pa njega batriijejo. lida to betezsnik vidi, gioboko szi zdihne i radosztno pita ,,Sto szte vi, ki zmenov telko dobra delate '?" nM\ szino nebeszki prebivalci, odgovorijo, ki szino po tvojih molitvaj z pnrgatoriuma vu vekiveesno blazsonsztvo pri.sli; ini szmu zato k tebi prisli, naj ti zahvalimo, ka szmo szo ti pomilili, ka szi nasz poraagao, prisli szmo, liiij te z szmrti vu zsitek, z vojszkiivanja vu zintigo, z toga boleznipunoga moszta vu voki-vecsiio rado.szfc pripolanio.* Na to glasz sze mirajoesi blazseno zaszmehu i szladko vu Goszpodi merje. o. Z Magiianti Ucsoni z viicsrnikoni szv. Filipa nerejszkoga z roda Oratoriauusov, ki jo szvojimi dobrimi delami, mesaini, molitvaini z cole niocsi poinagao diisice z vic resiti, szo jo to zgodilo, ka vain dragi krscseniki dolisz-piszati zselein. Te pobozsen diihovnik je vnogo railuscs i dobrot dobo po diisicali purgatoriumszkih. Naj imeriitnejsa je ta: Z bozse poti z Lorette - 108 nazajszepoviiiov.si (). Magnonli z rumari pride v Nocevo, kde vu eclnoj na esaszt Devici Mariji zazidanoj f eerkvi meso szlfizsi. Tii odnet dale idoesi do onoga meszta pridejo. kje szo pml nisterirni dnevi vecs liidi v morili razbojniki. X Mariji sze viipajocsi varno idfjo, kda na ednok velki sztrah jc obidt;: J 'l oruzsnati iiiozsov ide proti njim. Jiazbojniki szo bili. 1'otuike zgTabijo, k drevji zvezsrjo ino ju bujti scsejo: V szlediijom megnjenji, kda zse roke zdignejo, ?iaj je szkoiK.sajo. dve deteti bezsita z blizsanjega brega ino tak glaszno kricsila, tak dabi culo krajino predrainiti scsele. Kazbojniki szo jilivt* ne presztralisijo, uego na jjjihvi' sztrlijo. Ali puske szo ne zavadilo. 1'ojbicsa v.szikdar blizse prideta k roinaroni. JJazbojuicje vidivsi, ka jt; t;o niksa visesnja |ioiiiocs, sze zbojijo i udbez.sijo. Njova pa k lomaroin pridocsiva njiiii vczalje odvezseta, jo mlszlobodita i potem premineta. Eomarje sze nad tciii jako csudivajo z viin 0. Magnantija, ki iijiin to zviinredno poinoes z temi recsmi raziozsi: BMi nasu resitev dvcma ]>urgato-rimnszkiina dusoina miinio zahvaliti: Bog jr dopiiszto, Jiaj detecso tbnno ua szebe vzemeta, ka nani na painot prinesztita Jmisove recsi ,,(Jsi ne bodote taksi, kak niala detca-, nemorutu vu nebeszko krale.sztvo pridti". I). Z Monaci Lmlovikoni iVanciskananmi, velkini jiomocsnikoni purgatorimnszkih diis szc je pa zgodilo, ka kda bi on cdno nocs po ediuij divjoj krajini prekpotiivao, szrecsa dv;i hiksiva hiidodelca, steriva szta t-sldvi/cso kr\ z.su viioguknit jireiejala. MimI pc tjov jc i-aviio .szvojd ii;ivaduo csiszlu molu za [mrgatoriiiiii.szko diise. Itazbojnika vidivsiva, ka tranciskanar .szani ide brez orozsja, pred njega idota, naj ga podobita ; i cse bode sze protiposztdvlao, morita ga. Kak sze z szkritoga meszta zdigneta, kabi na njega vdarila, Jia ednok szamo trompetni glasz esujcta i vidita kak eden vojak v trompeto pilmjoes pred redovnika sztopi, edna ecla trupa vojakov pa kre njega na dva sztnina. Ne szta ga viipala bantiivati. Redovnik pa li niol' szMijo csiszlo za venie diisice i Jiikaj ne vidi i nikaj Jie csiije, ka sze okoli njega godi. .Mirovno szttipla po toj ptisztnoj krajini, dokecs do edup krcsiiH; ihi pride. Tii zvedi, ka ,szo je na [loli za njim godilo. Tdva razbojnika iij^nii ovadita: v krcsnio zaiijim pridocsiva ga pitata. kde nia szvojo naszlediiijo, szvoje vojake, ki szo ga naszlediiveli. Mene jo nisese Jie naszlediivao. odgovori. Pa je edna cela tni|)a, trdita razbojnika, midva szva vidila; z szra-motjov ovadiva, ka szva jih porobili i (.'.scsc moriti scsela, csi bi naiiia protisztanoli, i vojaska poinoes l;re njiliove sztnini sztojecsa nania je to ne dopiisztila. 1'ui'gatoriuinszke diise szo bilc, za steru ju Bogii juolo pobozsen redovnik. * * * Edno szo navesimo z teh i.sztinszkili prilik, ]»:)boz.siii krscsouiki: Doszta liiolimo, pobozsno szvetu mese poszliihsajino, verno posztozdrzsavaj-liio i la i driiga dobra dela dariijino za purga-torimnszkt; diise ; venno. ka njihova zahvalnoszt vii iie oszlane. Kdno je potrobno: Jiosi szi diiso ! Imenifneise zgodbe fanszkoga leta. Domd. Bozsa praviesnoszt je lanszko Icto vnogo iinonitiiih niozsov pred szvoj szodbeni szlolcc pozvala. 3Led temi szo : l)r. Kisf'a!iidy Bula, profeszor bogoszlovja ua biulapestiiiszkoin vszevaeseliscsi i to driigi preszednik driizsbc szv. ¦Stevana: Kallaj Benjainin bivsi finane-miniszter obcsinszki Vogrszkoga i Ausztrijo, ravnitol Bo.snije; PIetyey SainuHl pecsiiliszki piispek, ki vszi szo szi vnogo dobroga zaszliizsili primateri cerkvi i doiiioviui z njihovim szkrbnim, liasznovifim delom. Z kotrig vladajocse kraleszke fainilijtj je Hozsa previdnoszt ()zsebeto, vogrszki narod tak navelko stiinajoesega Jozsef nadvoj-voda lohercega szesztro k szebi pozvala. JSTa meszto pokojnoga Schlauch Lovrenea, Nagyvaradszkoga piispeka ^szo Szinreesanyi Pavel szepcski piispek iiiieniivaiii od riniszke szvete sztolico i apostulszkoga krala na nji-liovo meszto. Na me.szto pokojnoga Pavel-a, grcsko — katnlicsanszkoga piispoka szo pa Dr. 109 — Kadu Denieter lugo.ski piispek v Nagvvarad i meszti v Hudapesti ,jo liidi vecskrdt ogenv na tog'a meszto llosszu "Vazul kanonik z IJa- naszfano. Najsztrahovitnejsi je pa bio auguszta hizsfalvo v Lugos za pilspeka inicmlvani. ]>og 24-ga, kda jo tak imenfivana flParizka velika daj, dabi Hogi na csaszt i diisain na vocsno odajalniea" gorela. Na stiri stokc zazidana g dugo vrpintMia mogli ravnati szvoje ckijc. j g palatrsa je szanio edno dveri mela ino Ič «zo ncszmilciii zsidovji' zajtnli. naj )>i iijiin Nc|iripravijo vremen je tiidi y vnogiJi. krajinali nase domovine vnogo kvara napravilo. Kak: keszne szliine, pozni mrazi. povodni, tocsa szo v goricah, v szadovnyaka!Tdo.szta.skodile. Ogenj je tfidi celo vesznice na nikaj szpravo. Voksi og'iiyi szo bili v Zsamoci (Barsni.) v Selineczbanyi (Hojitm.) v Endredi (Sopronni.) v llaszpnsi (Hovosin.) ino vu sztolnoglavnom szo ni.sese blaga pri ognji ne odneszoo. Zato prebivalei, na vekscga zsidovje, doli mogli .szkakati z oblokov vu szpodkar drzsane ponjave. Malo steroiui sze je szkakanje poszivcsilo. Dvanajszet sz« jih je celo v kiipvdarilo, ovi szo sze pa vees ali ineuje vszi z vrazili. N szo pa vii palaesi g noszt napravi szkoposzf cslovocsa. j zgoreii. Kak velko odgovor- — 110 -- Szell Kalman predjen miniszter i Fejer- Bielek v nezgovornoj vrocsini maserati. 27 vary Geza doraobransztva miniszter szta vecs kilometrov duga pot je to. Szedem szto jihje vojakov i vecs penez zselela od naroda ino to na poti taszpokapalo, petnajszet jih je mrtvi zselenje v drzsavnoj hisi od poszlanikov potrditi posztanolo i komaj jih je 200 prislo v Bielek. scfela. Ali ne ,sze njima je poszrecsilo. Pro- Vogrszki deeski szo bili, sziroinaeje. tisztranka jc ne scsela privoliti, nc Kossiitiani Draga, vmorjena szrbszka kralica. pa ne liidsztva sztranka, neppart. Narod bi pripraven bio escse te aldov princszti, ali za to je zselo gviisne pravice pri vojszki na priliko, naj komande, szodbije jezik pri vogrszkih regementali na meszto nemskoga vogrszki bode. Liberalci szo ne scseli privoliti, zato je Szell i Fejervari mogeo dolizahvaliti. Zanyiraa szta prisla Kbuen- Hedervary Karol i Koloss- vary Dczso. Ali tema sze je ravno to pripetilo, najbole za- volo toga njima je proti sztranka proti sztanola: ka je liberalszka podmititi scsela. Szept. 22-ga jo Hedervari znova za I. inijiistra iinenil- van. Vnogo nemira je bilo na Horvatszkoin to leto. Zapelano liidsztvo je v vnogili piesztaj bantiivalo vogrszke csesztnike, okna szpotrlo, hise poskodii-valo; escse potiivati je bilo ne varno prek po Horvackom. Iveliko greha sze zgodi, kda liidsztvo na zapelivee posz-liibsa, sterim sze vsze zsmahno ino tecsno vidi, szamo zapoved katoliesanszke vere od liibavi ne. V"u celom orszagi szo sze zburkali nad neszrecsov, stera sze je v Hercegovini julija 20-ga zgodila. Dve kompaniji 912, liidi ko-maromszkili pcsakov bi nioglo ~z"^Tiv>biiija v Peter, szrbszki kral Alexnu(ler, vinorjeiii .szrliszki kral. Ausztrija. Nemirovnoszt med narodnoszta-nii escse zinirom trpi. Szaino te sze z jedinijo, cse proti Vogrom kaj delajo. Luteranszko gibanje ,,Los von Rom" ,,V kraj od Rima" zse za peneze iscse tiikse szvinjare, ki bi po dezselah hodili ino ltidsztvo od katolicsanszke vere odra-tiivali. Nemajo szrecse luthe-ranje. Ausztrijanei bi sze radi zdaj zse od Vogrszkoga celo odtrgnoli. zato vodno kricsijo ,,Los von Ungani" ,,\ kraj od Vogrszkoga". NeAre'.no, komi bo na kvar, nain, ali njomi, csi sze njiiii szpimi zselenje. Arujlije vladar Edvard te szedmi je preininocse lt;to szeptcmbra prve dni vogrszkoga krala \ Beesi obiszkao. Szlo-vosziio szo ga Becsarje gor-prijeli. V knilesztvi njegovom na Angelskom gze katolicsan-szka vere jako poveksavo. Vnogo sze jili je i lanszko leto na katolicsansztvo povniolo: med temi devetnajszet lutenin.szkih diihoviiikov tiidi. Nemsko. Z vflikov szlovesznosztjov szo letosz neinski katolicsanci petdeszeto veliko katolicsanszko szpraviscsc v Kulni ob bajali. Viso deszetjezer liidih je v kiip prislo na nje, ki szo vszi zednim nakanenjom sli nazaj vszvoj dom : VfiTio zdrzsavali zapovcdi |)i';'ivo voro l — 111 — FrancozJco. Tii escse i zdaj pregtinjajo redovniko i niine. Vocs jezer szo jih pregnali z orszaga imanjo njiin v kraj vzeli skoU' i To leto j« vees kralov obiszkalo Viktor Emannel krala vJJtimi. MiiszoszJco.^^&o, Ruszoszkom ic vnoefo steioj sxo XIII. Leou p;'ip;i vmrli. klostre n.jim zaprli, z cerkvil.jih pregnali. Pa zakaj ? Ar szo tMro i odrascseue na to vesili. naj liibijo Boga i noj postiijejo naprej pusz-tihiene, ar szo njim sziromake oblacsili, -^' detco k senki vcsili, betezsnike zaszfconv vracsili. Oh ti tmica ti szlepota szlobod-nozidarov, liberalcov, nevernikov, miszlis, ka szi sztem potrla vero Knsztusovo ? To preganjanje jo escse bole vtrdi i omocsi. Jczus je zs njov, sto more proti njoj biti. Talijanssko. TaI i-janszki szlobodnozi-darje sze tiidi apijo matercerkev i nje pra-vice dregati. Ali zdaj ednok sze njim ne poszrecsilo. Steli szo pod iinenom ,,popra-vek pravice lamili-janszke'1 pravdo dokun-csati dati, poleg stere bi sze szklenjeni his-ni zakon szlobodno kda kali razvezao. Hvala Bogi v poszlancah je malo vocs krse*anszkoga hilo, kak v njih i no szn privnlili. Knrclinnlisje sze vklanjnjo pajti }»o vo krvavoga bitja bilo za volo zsidovov. V Ki-scheiKAV iracnuvanom raeszti szo ruszi vecs zsidovov szpoklali. Kda bi za toga volo Roose- \velt-a, araerikaiiszkoga predszednika oproszili anierikanszki zsidovje, naj njihove brate v Ruszoszkom poraaga, i kcla bi te za volo togazroka edno piszmo poszlao ruszoszkomi cari, te njemi je dao piszmo nazajodposzlati z tem odgovorom ; ue vticsi m notri v tiszto, ka ti je no briga. Pleh\ve ruszoszki miniszter je pa zsi-dovszkoj deputaciji, kda je za volo kische-ue\vszkoga bitja pri njem hodila i za zsi-dove velike pravice zselela szledocse recsi pravo: ,,Tihinci szte na Ruszoszkom, zato z nienjsitn zselenjom bodite zadovolni. Vlada zse dela pravdo, naj litvi. polehsa vas sztalis. Szlobodno bodete v onih 135 mesztali prebivali, odket szte viizapovedani. Driigo prednoszti no dobito. Ali t,o pa rnoesno 112 jtisznite v pamet vasih szinov ino hcser, ka Ae Iviiszoszko ne mrlina, ne stero tak letite, kak kovranje. Da szte vi zsidovje naj no.szpa-metnejsi narod. Med zahodno europejszkiiui buntari jo devet deszetin zsidovov, primisz tiidi stiri deszftin, to je szkoro polovica. Osi vaso dotco od bimtanja ne bodeta odvracsali, vszi morete z Ruszoszkoga pobeguoti." Spamjolszko. V Barcelloni szo anarchiszti, ki vszako visesnvo oblaszt potreti scsojo, veoskrtit zburjavo namlili, ali sz pomocsjov vojakov szo neniir visc^iji vszikdar vtisali. Velika zse-Idzniska neszrecsa sze je tiidi v tom orszagi zgodila. Na poti med ftilbaom i Saragorsom bi vlak prek po ednom moszti moo iti. Ali z moszta je v globoko vodino szpadno ino sze bliizi szto potnikov zalejalo. Sirbija. Oeli szvot je oszodo kmv/selno szrbszko vojszko, stera, dubi szvoje sztrani csloveka, Karagyorgyevics Petra za szrbszkoga knila poszhivila, je junija U-i>a vnoesi na kniloszko palacso vdarila, i Alekszandra knila, i Drago kralico t<'h dva brata, dva niiiiisztra ino vnoge . Ou njVnii li' odgovor da: ,.Moja i)]ati szo me vu po])ozsnoszti gor-redili: od njih szem sze navcso Alarijo csasz-titi. Na- viszike sole Jia vszevncselisese pridocsi szfiin zgiibo voro ; oelo szem nevoron posztao ino l)i escse zdaj bio, cso \n ine te milosztiv(jn ocsa nebeszki po ednoin csiszli k priivoj vtMM ]ie bi nazaj pri pelao. Eden den szmo v ouoj hisi bili, kde sze mitvi gorrezsejo. Jaz bi mogeo cdno sztaro zsoiiszko gorrezati. Najprlo szem njoj rok(' seseo raznoszpraviti, vsterili je edno csiszlo drzsala. Ali ne szein niogfto. Tak inocsno je mela szklenjene, ka szein je za vesz szvct iHs bio mogocsen odtrgnoti od csiszla, stero szo drzsale. Na obraz sze njoj zgledriem. Gosz-podne! nebeszka blazsenoszt, szladka mirov-esina szija zsnjenoga liea. Vcsaszi szem prevido, ka je ta zsonka Marijino dete bila ino ka jo po Marijinom esasztenji nebeszko diko zadobila. Szrce sze mi je vznomirilo; celo z burkani pridom domo. Tii mi na painot prido ona l/l;izsciia leta kda .sz<;m jaz as^.sft tiidi csasztio 1 1.1 — Devico Marijo. Diisna veszfc sze mi je oglfiszila ino jni je pravila ,,Moli rozsnivenec iuo diisa sze ti pomiri". Poszliiriein njeni glasz, naprej-ziscsem rozsnivanec, steroga szo ini mati k •prvorai szvetomi precbiscsavanji dali i steroga csi szani ga glih ne molo, szam ga goriszhrano. Naprej ga vzemem, molim na njega. Na driigi den sze szpovem, preesisztim, zapiszati sze dam ,,v bratovesino szvetoga rozsuoga venca" ino Jije kotriga posztiiuein ino szam se dendenesz. Ino zdaj, kak vracsitel rad rozsnivenec molim ino po ujom i zsnjini csasztiin Marijo. ,.zdr;ivjcj bftezsnikov". Najdeno csiszlo. Pred stirideszotimi leti, pise eden mozs, szeni piszino dobo od szvojega prijatela, storo sze sztemi recsmi zacsne ,,Jaz szem szo cAo szpreobrno". Te mladenec je v dobrih rokah goriraszeo, ali hiidobno pojdastvo ga je pok-varilo i tiidi vero njomi vzelo. Jako inalo je stitnao na vero ino na njene zapovedi. Szmrt blizsanjega roda ga je toti sztrsznola, ali na pravo pot ga je edno najdeno csiszlo szpravilo. Szam pise, kak sze je to zgodilo. ,,K viizmi szara doma bio ino szera v piingradi delao. Med delom edon rozsnivenec najdem. Gori ga vzemem i dara ga brati. V hiso sztopivsi eden notresnji glasz me vedno pita, kam szi pa djao to najdeno csiszlo." Tak szo me te miszli mantrale, ka szem ne viipao esiszla pri brati nehati, nazaj szein je szproszo od njega ino szem na nje molecs zacseo kleesecs csesztiti Marijo to dobro tak dugo poztibleno mater. Od tisztihmal szem sze celo szpreobnio. Te mladenec je za d\*e leti v szamosztan sztopo, kde je po dveletnom pokoniom zsivlenji diiso piiszto. Szvoje povrnenje Eozsnovenci ina zahvaliti Razumliv i batriven odgovor. Franeuski miniszter vojszke je priednoni vojaskom ogledi tak guesao k szvojiin oiicerom : ,,Mojagoszpoda, vera vura ednom vi.sesnjem bitji, stero sze Bog zove, ki, kak pravijo modro ravna te szvet, je dnesz den malo vredna, je zse sztarinszka rees, za volo stere szi oni, miszlim, ne bodo doszta ghive trli. Ali ne Je zadoszta, kabi szaino mi te coinprnije ne poz nali, nego poszebno duzsnoszt maino nad szebov, naj jo nasi vojaki tiidi od szabe odsztninijo. To je njihova oficerszka duzsnoszt. Jaz bodeiri z moje cele moesi vojszkiivao proti toj krivoj veri." Ofieerje szo njeini za volo osztre vojaske regule ne szmeli nikoj proti povedati. Ali ka ujegovini recsaiii na vorjejo i ne bodo jo zdr- zs;ivali szo lopo viiszkazali, kda sze je ininisz-ter k zseJeznici na kolodvor pelao. Šzaluterajo ga i potom sze taki v eerkev obrnejo ino tam pred liiblcnim Jezusom v oltarszkom szvesztvi vadliijejo szvojo pravo vero ino oszodijo brez-verno recsi niinisztra. V Marijinom imeni. Eden piszatel esasza Leona X-ga papo szledecso zgodbo pred nasz da: CarJo Dolee. jo ednoga szienanszkoga tezsaka najmlajsi szin bio. lioditelje szo njerai zviin dobroga, postenoga odredjenja driigo ne raogli dati. Veliko esasztenje do Blazsene device Marije, na stero ga je pobozsna mati navcsila, je bila njegova uroesina, njegova herbija. V toj pobozsnoszti je gori-raszeo i posztao je szlikar. Z szlikanjom szi je kriih szliizso. Ednok je vu Firenzo priseo. Na vuliei pred njege pride eden sziromak ino ga v Marijinoiu imeni dtir proszi. V zsep szegne ino v njem szaino eden penez najde. Premislava szi, bi ga ta dao, ali ne, daje ta szlednja pomoes, naj od gladi ne merje. E, v Marijinom iineni me je proszo, ta njemi ga dam, rajsi boni jaz glad trpo. J td njemi ga da, potem pa ide v cerkev ino tam jokajocs Bogii nioli pred Marijinom oltarom, ka je vroden bio za Marijo tak velki aldov prikazati. Tiszta cerkev je te ravno znova malana. Szlikar ki jo je malao, je nivnics na v cerkvi gorposztavlenora rusti sztao ino gledao po-bozsnoga mladenca, kak on genlivo Boga nioli. Domenico Giotti, to njemi je bilo ime, sze v gucs vzeme zsnjira, poJiibi ga, navcsi ga malati i z Marijinov pomocsjov te tak napre-diivao vtoiu vcsenjej, ka je te prvi i naji menitnejsi szlikar onoga csasza posztao. Najbole je pa Marijine kepe znao namalati. Telko plenienitoszti, szladkocse, pobozsnoszti je na onih kepah, ka vszi. ki szo je gledali, szo sze ne mogli od njih gledanja odtrgnoti. Za dnige peneze sze escse zdaj oni kepi kiipiijejo. Placsa negibajocsega viipanja. Pred nikimi leti je edna szirota dovica vu Parizi k predjemi ednoga dobrocsinecsega driistva sztopila ino ga z poniznosztjov za pomoes proszila. Goszpod, pregovorila je z zsalosztnim glaszom, pornagajte mi: jaz nikak neraorem mojemi hisnoini goszpodi arendo placsati. Za tri dni me ztira z szvojega hrama i te neimani niti prebivaljscsa, niti kriiha. ,,Keliko je tirende ?" pita prednji. Sztopet treszeti frankov. ,,Szto pet treszeti frankov?" sz kricsi pred nji ino sze zdigne z szvojega sztolca. Odkc.t i, te peneze dobiti. Pa te escse v trej 114 dnevah. Mjja draga zsenka, zaisztino, ne morem vam pomagati." Te jaz na nikaj pridem : moja sziromaska detca morpjc od gladi vkraj biti, odgovorila je jokojocs zsenszka. Ni to zsalosztno tozsbo materinszko sze njenii je genoio .szrce. ,,Csakajte liialo, prtivi odhajajocsoj, nikaj mi je v pamet prislo, morebit je od mojega angela csuvara. Ziitra poldne, gda bodo An-g«lszkj pozdravlenje zvonili, zmolite z vasov detcov „ Angelszko pozdravlenje" ino prfkapcsite k toj niolitvi Szv. Bernata preJepo molitvico, stera szu zacsne ,,Szporneni sze o . . najdobro-tivnejsa Devica, Mati Marija". Jaz tiidi tiszto bodem csinio. Mejte nevuglivo viipanje, zagotovo sze poszliihne vasa prosnja". Na driigi den poldne je predjen scseo v edno imenitno eorkev varasko iti, jiaj obecsano molitev zvrsi, kda pred njega pride eden sztari njegov prijateo. ,,Kara sze pascsis?'1 pita ga ozdalecs. K materi bozsoj sze pascsim naj od Jije 185 frankov szproszini za mojo zseno iuo mojo sziroinsko detco. .. Kak, za zseiio ino detco, ve szi escse niti Jie ozsenjejL." ,,Prav iinis, prijatel; ali csiij, naj ti dopjvem. Vcseraj je edna szirota dovica k meni v piszarno pri.sla, i jio ,sze z velikov z.salusztjov obtozsila nad szvojov velikov nevoljov. Nad njenov nevolov sze tni je tak szrce genolo, tak dabi moja zseua bila. I da jaz z mojega dahndka tiidi szamo po sziromas-kom morem zsiveti ino njoj zsnjega poniagati iiemorem, idern k Mariji iuo boin od nje proszo ti J 35 tVankuv. Hvalim tvoje dobro szrce, prijatcl ; Marija je tvoju prosnjo zse pnszliihuola. ,Iaz szeni pri praven tih 135 frankov toj sziroti dati: vecser ob oszmi pridi pu jijo." Kak tu szlednjo recs vopove, zglaszi sze zvon cerkvi Szv. JSuIpiceja, stera na angelszkoga pozdravleuja niolitev vabi verne krscsenike. Szirota dovica tiidi zacsne szvojo molitev. Z velikim viipanjoni je niulila, i v .szvnjem viipanje sze je tiidi ne vkanila. Mati szvetoga viipanja inoli za nasz Hoga! Mladi junak. V gnidi N. grofa je zse vsze pripravleno bilo na denesnjo veliko lovino. K rodi szo zse bili pogonjacsje; prisli szo gosztje zso tiidi. Drzsina kola naklada, ino vsze neiiiirovno csaka hisnoga ocso, dobre diise grofa. Nasz-kori sze odprejo dveri, ikoga tak zsalno csakajo vszi, pred nje sztopi. Kak vszikdar, tak zdaj tndi z neduzsnimi salanii pobiidjava szvoje jros7tf i pnganjivcsc na lov. Med pogonjacsi tiidi v jminet vzonie szvojcga liiblonc-a, Joska, ednoga vrloga, vernoga, mocsnrga mladenca. No .losko, szi sze ti tiidi pivbudi;'? ga pita. »Ohmilosztiven grof, iiancs iiepomlim kda, tak dugo je to bilo", odgovori .Josko z szprevodiiini szniehom. .Joskuv ocsa szo dn^vje podirali v grofovsz-koin bgi na zapoved logarovo i Josko je na t« sztebJa v.szikdar szkrb jneo ino v tom vremeni opazo szkrivna meszta zverine i to grofi vszikdar ovado. Za volo toga odkrito szrcsnoga postenja szo ga radi meli i na lovino pozavali. Jjovina je do poldneva trpela. Te szo goszpoda v lo-vinszko liiso sli na obed, drzsina i pogonjacsje pa szo szi na trati presztrli i na store doli-poszeli. Zsmahna pecsenka je di.sala z ponve ; komaj szo csakali pogonjacsje, ka szaki szovojo porcijo vodobi. najbole je pa Josko bio zseien jeszti: pa kabi ne, pecsenko, pa te escse divjo kde on dobi? Kda szi jo sese v zobe djati, v do-lnacsoj cerkvi zozvoni; poldne je, njeini na pamet pride, pa escse drfigu tiidi, petek je, iioszniom mesza jeszti. Ka njemi na miszel, to njonii na jezik tiidi ]>ride. (ilaszno pove po-ganjacsom ,,Ne.sziiieni niesza jeszti, dnesz je petck". Ovi szc norcsarijo zsnjega — jta ga nagncsavajo — ve szo tak vszikdar posztis, pa knmi[)ie jes, zdaj im zaniiidi te dobre prilike — eden poszt, csi preluiuis, je ne celi szvet. Ne, Jie boin jo, da szcm jaz katolicsanec, i liaj szo ogno lagoje prilike szvojih pajdasov, tanjer k sztraui dene ino hitro v goszto grmovje szmiikne, odnet pa domo. Mati ga z csiidil-vanjom pita — zakaj szi priseo ? Petek je ino szo ini nieszo dali jeszti. Prav szi vcsino szinek moj ino iijein da proszto domacso szkiiho, z sterov sze Josko liitro na.sziti i pot^ni se hitrej nazaj povrno. Po oliudi grof k poganjaesim ide ino da na vidi taiu Joska, je pita, ,,kde je pa Josko ?" Vszi sze .szniHJejo na to ino eden decsko od-govuri ,,te sztrahslivee sze jc mesza zbojao ino jc doniu udbczsao". nOn je rie sztrasliv, un je pravi jiinak, da je ne szamo szvoje telovno pozselenje j>otro nego je escse ospoUivanje vszeh vasz obladao", odgovori grof. Kavnics v tom iiiegnjeni pribezsi Josko. Vsze na njrga gleda. Kudeesi posztane, grof pa nadeljava szvoje recsi ino pravi ,,To je nas junak". J)obro je szinek moj, dobro szi vcsino, ti szi vsze nasz oszramotio, ki sze za katolicsance iineniijemo. (.'dszega mao csi po.sztni den bo lovina, posztno hrano bomo vzsivali. Na driigi den je logar puno turbo niesza prineszeo k Joskovim sztarisom. Josko je zdaj visesjiji Iogar na grofovszkoni iniiinji. \'eren katoliesanec je ino za szvo.jo vero jc pripravon vszu prot.rpi'ti. Edno pogovarjanje. Ne dugo, ka szam priliko meo dva kmeta poszlusati, kak szta szi nikaj pogucsavala, pa sze rai je tak povido te gucs, ka szara sze vcsaszi odlocso, ka to tii popisem na navuk vszeh, ki do to rsteli, ar je recs zaisztino szpo-minanja vredna. Gsiijtc njidva gucs : Peter : Bog daj nam dobro, Paveo ! Paveo : Bog daj ! Kama, kama ? Peter: Vu meszto koracsem. Paveo : Pa szlobodno zvedim zakaj ? Pefer : Zakaj pa ne ? Pred szejadbov szam, pa bi szi rad malo narejenoga gnoja kiipo. Paveo : Narejeni gnoj ? Ka pa to za sztvtir ? Peter : Pa ga ti ne poznas ? Jesz szam Li ne kriv ; Bog ga blagoszlovi, ki ga je zmiszlo — jesz ga zaisziino rad mam. Paveo : Na, na ! Pa bi to zaisztino tak dobro blago bilo ? Peter : Dobro ? 200 kil szam ga preminocso jeszen raztoro po ednom orali zemle, pa szam 400 kil vecs psenicze dobo tam, kak sto stecs drugi, csi li ka szame dobre verte mam. okoli szebe. Paveo : Oh bata negda, jesz bom ga pa tudi probao. Ja liki kaksega bi pa kiipo ? Peter: Do zdaj szam jesz dvojega rabio : prave Thomas-truszke, na sterih zsaklaj je edna zvezda gori, pa 4O proeentno k^iliszoii. na detelico, i na travnik pa kainit, pa ti lehko povem, ka bogsega narejenoga gnoja ne iscsem, pa ga tiidi, znam, ne naidem. Paveo : Ka pa te z tem gnojom trbej delati ? Peter : Nikaj drugo, kak ga raztoriti, kak csi bi szejao pa ga te podorati. Da pa neszinis za szvojov giavov idti, zato, ar je zemla ne vszigdi ednaka, pa tiidi driigi je potrebeo pod sztrmeno, pa driigi pod krumple, grah, v gorice, ali na travnik. Zato de ti mij bogse, csi bos piszmo piszao Kalmar Vilmosi vu Budapest, VI., Terez-korut Nro 3., on ti vsze odpise tak ka najmense dete lehko zarazmi. Paveo: Bog plati, Peter, escse driesz bom piszao. Z Bogom osztani! Peter: Z Bogom! Zselem ti, ka bi sze tebi tadi tak povido, kak meni. 8* Dotek kraleszkoga notarjusa. 1880. leta 53. posztava. 1. §. Knileszkomi notarjnsi liaszlediivajocsi dotki ido : a) Dotek dela; b) Dotek pfszanja ; e) Uotek odhoda. foringa i den ; d) Dotek poprek za odredbe testamentomuv ino za regisztreranje gibajocse sztvari, csi je od birovije ali szirotniee poszlani; e) Dotek, csi jo od birovije ali szirotnice za kaksega driigoga zroka volo voposzlani; f) Dotki, stere szi szlobodno racsuna poleg posztave XXXV., paragrafnsa 55-ga, leta 1874., csi ga sto privatno oproszi vai potrebcsini. 2. §. Dotek dela sze racsuna: a) Sztubnato, poleg vrednoszti, od stere sze piszina delajo ; b) sztalno, poleg iajte dela, stero sze opravla ; e) vremenitiio, poleg csa.sza, steri je potroben za zvrsenje dcla. 3. §. Pri vszeh kontraktusaj, stero kr. notarjus dela — csi je ccna sztvari po racsuni povedana, ali sz»3 lehko povej poleg 9. i 10-ga paragrafusa — jo dotek naszlcdiivajucsi: Do 400 koron vmlnosese 2 koi\, od 400 vise do 1000 koron 4, od 1000 do 2000 kor. 6, od 2000 do 4000 kor. 8 i od 4000 kor. do 10,000 koron je dotck 10 kor. Vise od 10,000 koron sze za vszakili zacsetih 2000 koron z 1-ov koronov vecs racsuna, nego od 100 koron viso jiesznie idti. Z toga sze vovzeinejo na.szlediivajocsa: 4. §. Za duzsna pLszma i szvedoesansztva, stera szvedoesijo cluzsnoszti kakse persone, za dopiisztsenja, za prorocsila, za szvedocsansztva assikuracie, za uarocsila, za szpoznanja prekvze-toga zseninszkoga tala, za kontraktuse od penezov, za itmdacije, za testainente z-ednov recsjov za vsze edjio.sztjinszkt' kontraktuse i obecsauja - z dopiisztsenjanii vred za notriv-pelanja v griintevnice — szo naszlodiivajoesi dotki: l)o 600 koron vredno.szti 2 kor., od 000, do 1(300 kor. 4, od 1600, do 4000 kor. 6, od 4000, do 10,000 kuron vreduoszti 8 koron. Od 10,000 vise za vszakili zacsnjonih 2000 koron 50 iillerov vecs. nego nikdar ne vise 100 koron. 5. §. Za proszta, ali griintovjiic-sna bri-szanja piszane namirnice ((iiiittung), za griin-tevnicsno iiitabulacio, ali briszanje piszana dopiisztsenja, za dopusztsenja prvoga jusa, ali za nazajvzetje toga piszana szvedocsansztva pol tisztoga ide, kak vu 4-om §-si. Nego od 2 koioni iiionjt1. ali od 40 koron vees nesznii bili. 6. §. Osi zse narejeno szvedocsansztvo, ali testament zpodpiszom potrdi poleg posztave leta 1874, 81. i 83. §§., te polovioo tisztoga dobi, stera szo vu 3., 4. i 5. §. popiszana. Nego meuje od 2 koroni nigdar. 7. §. Za opoininanja trgovinszki paperov liodi: do 400 koron 2 korcni, od 400 do 2000 kor. 4, od 2000 kor. do 8000 kor. 6, vi.se 8000 koron 8 koron. 8. §. Za csuvanje penez i vrednosztnili piszem do 2000 koron vrednoszti ViVo (Pro~ eent) vrednoszti; ober 2000 koron escse V2o% k czoj. Nego od 2 koroni mensi nerare biti. Zviin toga za protokoll pri prekdavanji i za vodiivanje hodi dotek vu 11-oin §. navrzseni. 9. §. (1si je negibajocse sztvari vrednoscsa v piszmi nej povedana, te sze za volo dotka potrebna czenitev poleg zapovedi posztave XXIII-te, §-a 5., 8. i 9. leta 1868, doticsno poleg IX. poszt. §. 13. 1. 1873. niore zracsunati. Pri gibajocsoj sztvari i pravici sze poleg notripovedanja sztrani (ki da piszati) raesuna; esi to kr. notarjus nebi steo za zadoszta szpoznati, te szlobodno proszi szvojo personszko szodnijo, ka njenii dotka velikocso obszodi. Zlati i szrebrni ponezi i trgovarni (borze) paper.je sze polog prejsnjega dneva cursa raesiuiajo 10. §. Fri delingi sze sztubnati dotek racsuna poleg vrednoscse pod talingo vzete sztvari, brezi dolracsiinanja terhov. Pri me-njavanji pa poleg tisztc vrednoszti stera je za kr. notarjusa bogse. Pri aronde kontraktusaj i pri vszeh tisztih. pri sterih sze od csasza do csasza szpunjavajo duzsnoszti edne ali driige sztraui, csi sze ti kont.raktusje do szmrti edne ali driige sztnini delajo, ali na jiajmenje 20 let, ali na neza-gviison csasz, to sze za dotka raesiinanje 20-krat telko lnore raesunati za fundament, kak je ednoga leta arenda. LVi je m\) vise 20 lct kontrakt, te sze more vkiip zracsunati areiula, ali dohodek vszeh let, na stere kontraktus narejeni ino od tak vdoblene sume sze racsuua te dotek. 11. §. Sztalni dotek dobi kr. notarjns brezi pogleda na vrednosrso, od stere sze piszmo redi: a) Csi sto komi piszmeno pra-vieo da, ali szvedocsansztvo, ali szpoznanje, stera od taksih duzs-nosztih gucsijo, stere sze nemrejo na peneze obrnoti...... 2 kor. — t\ b)Za podpiszanje duplikatomov szvedocsansztva, csi szo szvedo-esansztva nej dugsa od dve sztraui 1 na ednoj sztrani nega vecs od 25 redov..........— kor. 00 f. Za vszako naszlediivajocso sztran...........— kor. 20 f. Csi je na dupl'catuini na ed-noj sztrani vecs, kak 25 redov, ali szo racsun.ie gori vnogi, te za prve dve sztrani......... 1 kor. — f. Za vszako naszlediivajocso sztran ...........— kor. 30 i". c) Za potrdjenje vuvzetja (tala) trgovinszkili knig, csi je tao szanio 2 sztrani velki........1 kor. - 1. Za vszako naszlediivajocso sztran...........— kor. 30 f. d) za presztavlauje z potrdje-njom, csi jepresztavlanje z dnigoga jezika szamo 2 sztrani.....4kor. — i'. Zvun toga za vszako naszledii-vajocso sztran........2 kor. — f. Presztavlanje more tak piszati, ka de na vszakoj sztrajii najmenje 25 redov. e) Kr. notarjus za prosztavlauje szvojega lasztivnoga podpiszka . . 1 kor. — 1*. f) Za potrdjenje k redi naprav- lenoga presztavlanja......2 kor. — f. Csi je vecs, kak 2 sztrani, fce za vszako sztran, stera vise ... 1 kor. — f. Tisztasztran, na steroj sze do-kument dokoncsa, sze more za celo sztnin racsunati. g) Za potrdjenje podpiszanoga iinena...........1 kor. — f. Csi jih je vecs person pod-piszani, te to 2., 3. i t. d. ime potrdjeno za vszako poszebi . . — kor. 50 f. Za protokolla piszanje poszebi — kor. 50 f. drzsina i taborscsarje szamo polovico placsajo. h) Szvedocsansztvo, ka sze je dokument potreben pokazao . . 2 kor. — f. Csi iszto eden vecs dokumen-tov szkazse na ednok, te za vsza-koga dale..........1 kor. — f. i) Szvedocsansztvo zsitka . . "Z kor. — 1- k) Druzstva, druzsbe szpravis-csa, directorov driizstev odlocsbe placsajo zvun vremenitnoga dotka i piszanja escse .......lOkor. — f. 1) pri auctiaj, executiaj za szvedocsansztva zviin vremenitnoga dotka i piszanja escse.....% kor, — f. m) za gorprietje naznanila, za njega odposzlanje i szvedoesansztvo toga............6 kor. — f. Osi sze ono iszto naznanilo veesim more naznaniti, od vszakoga dale ,...........1 kor. — f. Protivniki dano vszako szvedo-csausztvo od toga ......2 kor. — f. r) Za szvedocsausztvo piszina odposzlanoga zviin piszanja dotka 2 kor. — f. o) Za opominanja vexlnov gori vzetje............4 kor. 20 L Za vszako opominanje po posti vcsinjeno.......... l kor. — 1". p) Za pod szhrarnbo vzetje dokumentov z protokollom,szpozna-njoni i szhrambov vred .... 3 kur. — f. (Jsi je dokuinent veksi od 20 arkusov...........5 kor. — I". Csi sze vecs doknmentov nav-kiiper da pod szhratnbo, te za ov vszaki darab.........— kur. 50 f. q) Za nazajdanje dokumenta z protokollom vred......2 kor. — f. brezi protokolla......1 kor. — i'. r) gotovi penez, ali vrednoszti paperov pod szhrambo vzetje z protokolloin i namirnicov . . . 2 kor. — f. Za nazajdanje ttikssga blaga 2 kor. — f. Za dolpolozsenje pri oblaszti 2 kor. — f. Csi je suma od 2000 koron veksa, te sze za dolpolozsenje pri szvetszkoj obliiszti, ali za prekda-vanjo zviin kanealarje vremenitni dotek lehko racsuna raeszto 2 koroni. s) Csi sztrani naznanje di kaj z pokiizanjom dokumenta .... 1 kor. — f. Csi pa dokument gorprecste, te zvun toga za vszaki arkus . . — kor. 50 i". t) Osi kaksi kr. notarjus do-kument, ali testament pri szodniji vu szvojoj personi da prek ... 3 kor. — f. n) esi kaksi dokument sztrani ali oblaszti posle.......1 kor. — f. v) Za oglaszbo za volo dotka 1 koi\ — f. x) Csi sztrani naznanje dti kakso dogodbo, ali jo pozove . . —kor. 401'. y) Csi poleg poszt. XVI. 23. §. 1896. doldjani testainent prek-vzeme i da protokoll i szpoznanje prekvzetja od szebe......8 kor. — f. Za piszanje protokolla sze szamo vn tej prilikaj szlobodno dotek racsuna. 12. §. Zvun prilik, siere szo vu toj posztavi popiszane, sze za vszaki doknment, storoga vrednoscso z penezami vopovedati nemoremo ; pa za vsza djanja, stera szo eti poszebno nej imeiiiivana, sze dotek poleg vreniena, vu sterom sze djanje opravilo, racsuna. Te dotek za prvo zacsnjeno voro 4 korone, i potom za vszako zacsnjeno pol voro 2 koroni znesze. 13. §. Csi vu kaksein djanji kraleszkoga notarjusa eden drugi kr. notarjus inore poleg1 biti, toini sze vremenitni dotek more racsunati, steri neszmi veksi biti. kak je ov dobo. 14. §. Za piszanje szmrtne narocsbe, daritvi, senka, hcrba i zakonszkoga kontraktusa, csi sumo nemre vo zracsimati, sze vrenieniten dotek racsuna po dnppliskom. 15. §. Pod vremenoin djanja sze tiidi tiszto vremon razmi, stero je potrebno bilo k pripravlanji kontraktusa, nej szamo vremen piszanja. 16. §. Za dupplikate kr. notarjusa sze zviin dotka deJa (triida) i potrdjenja tiidi dotek piszanja racsuna naimre: 20 fill. za vszako 25 redno sztnin ; 40 fill. pa, esi je vise 25 redov, ali szo raesunje, ali z linerano blago. Tiszta sztran, na steroj sze dokument dokoncsa sze za celo napiszano racsuna. 17. §. Za opominanjc vekszlinov i trgovinszki paperov, potrdjenje, szvedokiivanje i szvedokii-vanja protokole i za osznove piszauja dotek ne hodi. 18. §. Kraleszkomi notarjusi za tiszto dolo, stero bi dorna v kancalarje tiidi lohko opravo, csi na zsele sztrani more indri opraviti, vu meszti, kde sztaniije, ide 2 koroni odhoda dotek. Csi knileszki notarjus za edno iszto sztrdu v onom isztom vremeni vecs sztvari oproszti, odhoda dotok szamo ednok szlobodno racsuna. Csi more vo z meszta szvojega sztaniivauja idti, te za odlioda dotek szlobodno poleg 12. §. odrejeni dotek racsuna szebi na voie ta i nazaj potiivanja — uego za eden den vecs nej, kak 24 koron. Eavno tomi szpodobuo szi lehko racsuna za dotek odJiajanja za oporainanja veAlnov, trgovinszki paperov i za naznanila, esi je zviin ineszta szvojega prftbivanja opravla. 19. §. Kraleszki notarjus szi szloboduo zviin dotka odhajanja tiidi voz racsuna, esi je nej dobo od tisztoga, koga delo opravla, csi szvoje delo najmenjo fidcn kiloineter dalees od szvoje piszarne opravle. Za vozsnjo szi kraleszki notarjus po zse-leznici Il-ga razreda, po ladji 1-ga razreda karto szlobodno racsuua ; z kolami pa navadno pldcso fiakarszko z dvema kobiloma. 20. §. Csi je kraleszki notarjus za volo kaksega opravila od pol dneva duzse viini z potjov vred, pa csi njemi sztran ne dii sztroska i hizse, te njemi 10 koron dnevnico hodi. 21. Csi kraleszki notarjus vu uiiom iszlom ineszti i vremeoi vecs sztvari opravi za vecs sztrani. vozsnjo i dnevnico szaino ednok szlo-bodno zselej, stero vsze sztrani, kim je delu opnivlao navkiiper plaesajo. 22. §. Za vkiiporpiszanje i pogodbe tos-tamentnih sztvari, csi ga je szodnija ali szi-rotisnica zaviipala z tem, naszlediivajoese dotkc dobi: do 600 kor. vrednoszti 6; do 1000 k. 10; do 2000 kor. 14; do 4000 kor. 20; do 8000 kor. 30; do 12,000 koron vrednoszti 40 koron. Viso 12,000 koron za vszaki 2000 koron vrednoszti 2 koruni vucs; nego nikdar nej vise 100 koron. Kavno tak dobi, csi jo vkiippf.szanje (lel-tar) sto driigi delao. Fuiidainent racsiinanja dotka je cela vkiipszpiszana vrednoscsa brezi dojracsunanja terhov, steri szo na njoj. Zvfin toga poprek raesunaiioga dotka szi knileszki jiotarjus szamo stemplne pa postniuo szlobodno racsuna, pa vozsnjo poleg 19. §-i 21-ga §-a. 23. §. Te dotke (§. 22.) njmni je szodnija duzsiia za 15 dnf potoni, ka je opravleno delo notri dao, zagviisati. 24. §. To te tiidi dobi, csi je zse prvle dobo delo, kak je ta posztava V("> dana. 25. §. Kraleszkomi notarjusi, esi je od szodnije zaviipani pri vkiippiszanji sztvarih pred licitaeijami po szmrti, ali diigi, ali csi poszlani saezavat, pri vrednosesi do 1000 koron na pol dneva 6. na celi den 10 koron dela (triida) dotek hodi. Vise 1000 koron vrednoszti i pri zavezanoin inuinji na pol dneva 10 koron, na eeli den J6 koron hodi. 19., 20. i 21. tj-je sze tii tiidi razmijo. 26. §. Za delitev penez, za tutorsztva, szkrbnoszti dela i za vsza dela, stera je na pozviinje szodnije ali tutonsztva opravlao. njeirii szodnija oszodi dotek. t Vsze te dolke je duzsen doli szpiszane i razdeljeno imeniivaue z racsunati ino tiidi szvoje sztrosko ino csasz povedati, kak dugo je delo opravlao. 27. §. Toleg posztave XXXV. §. 55. leta 1874., csi ga sto oproszi za kakse poszaniezuo opravilo, sze lehko pogodita. Osi sze pogoditi nebi mogla, te kr. notarjus szlobodno tozsi pri szvojoj personszkoj biroviji. iiis|if itiii iiifiiij Csiszta praviea iz zshieiija — Pripovedava Sclmlz .Janos v N.-KoinI6si. — Natisz prepovedani. Pa ne vurjes, ka je edna szenja mogocsa csloveka zsivlenje obraniti? To nie je pitao moj prijatco, Karoly, kda szam ga lani k bozsicsi obhodo, ino kda szam nevorvajocs glavo sztepao on jr etak pravo: nTe pa pazi!" Dnesz je nivno leto, ka szairi pri Jozseii hodo, ki je zdaj skolnik, pa mi je on pripovedavao, kak njeiui jc odna szenja zsitek obdrzsala. (Jela rodovina njemi je betezsna bila; ou szani je. tiidi hifiuenzo mco i pliicsa szo sze njemi zviizs»ala; zse je krv pliivao. Pimiea njegova je kiTs niela v zselodei ino bodanje v ledevjaj, deteo je i»"iit bnlo ino szo blrke mela, pa bleda szo bila, kak voszk; tak je zse skolnik szain nevolen bio, ka sze k sziurti pripravo iiio szo ne trostao veeser vccs, ka bi sze za iitra zsiv zbiido. Pa li sze zbiidi, ino etak pravi zseni . ,,Marijanka, iiiciii sze szenjalo, ka szaiu kalendar kiipo, pa szam zdrav gratao." Jozsefova zsena jc doszta dala na szcnj<\ pa jo vcsaszi kiipila ka-leiidar, pa kak ga pro-bura, Jia ednok vidi na;.>isz ,,Braiiiteo zsitka", pa cste, pa tam je naisla, ka je EIsa-FIuid, steroga Fellcr ma, za vnoge betege jako dobro vrasztvo. Meca je zse vnogovrsztue Fluide probala, da szo pa 110 valali; zdaj je te zvedila, ka szamo Fcllerov EIsa-Flnid pomore, stori je s/aino te pravi, esi sze znivo)] od Fcllcr V. Kii.^cn patikara z Stnl>i('(i na trgi 154. Xra (Zagrab-gracsina) da pripelati. Na tn je vcsaszi telegraferalapo 12 giazsov Fellerovoua Elsa-Fluida za 5 koron, arznala, ka menje nenire dobiti. Zse drugi den je Kli.iid tii bio, pa posto szo goszpon Feller szanii pla-csali. De je pa betezsnik nikaj ne steo k szebi vzeti, nego je etak pravo : ,,Dajte mi niir, nieni zdaj zse tak nikaj ne vala." Te sze njemi je zsfna zjokala rokocs, zemi, ka de z mene, pa z detce, csi nain ti merjes ? Te je vzco vszaki den dvajszeti kaplic na cukri notri ino od zvuna szo ga tiidi dobro z ribali vecskrat z Elsa-FIuidom, pa njeini je vcsaszi lezsi gratalo. Vesaszi je diila es.cse 48 giazsov Elsa-Fhiida pripolati za Iftkoronino za 4 kor. (i skatlic Elsa-Pilulc! (ar je cstela, ka najbole valajo za zsolodee), pa szo za tri tjedne vszi zdi'avi bili: Skolnik, pa puniea pa detca i ona sz.ima tfirii od FHJerovosa Elsa-FJuida. Vidis, pravo je Karol, tak je edna szenja obranila zsitek cele rodovine. (ida sze je toga glasz ra/sirio po veszi, te szo vszi betezsnicje proszili Follorov Klsa-FIuid, to iinenitno do-maese vnisztvo. ino szo vszi mogli szpozuati, ka Fdlerov EIsa-Fluid csiidovitno moes ma, ka z rela ino ntiglo zvracsi szocs, rluMlino, ote-csene noi»e, obisti be-tezsnp, szmicanje, trcsli-ko, nog i rok szlaboszt, szrea iieredno bitje, tesko zdihtivanje, siiinen-je. vuh, bolonje zobi, zdiiho vu vusztaj, szla-lioszt ocsi, nervotizem, betogo grla ino guta, skrofulosis, ranc, pozeb-lene kotrige, ognjoper, pisesajszce ino bradajice. F o 11 c i'OT E1 sa - F luicl szo davali lildje szvojoj detci proti zsiitomi be-tegi, tresliki, ovcsecsini bobinkam (sziiknjioain), zaiuukiijonoszti, kas-li, glisztam ino sztro- kam. Namazali szo detco z Fellcrovim Elsa-Fluidom, esi szo detea pisesajec, ali mozolc niela po teli, ali na licih ; ali csi szo luszke mela po glavi ino te pravi FollerOT Elsa-Fluid je vszigdar valao. Szamo sze hiibaj te nikajvrednoga krivoga, ar szanio Fcllcrov Elsa-Fluid je to ptavi. Jasz szam sze szain veszftliio, kda szani to csiio. ar szani jasz szam zse tiidi dngo let szlab bio ino vnocsi szam szo vszigdar mocs:io potio, ne szam meo teka, sztiszkavalo me je rado, kiszilo sze mi je rigalo, v obisztlh me je peklo. raarnica sze m\ je vrtela, tak ka szam nanes szpati ne mogeo. Te szam szi jesz tiidi dao pripelati 24 glazsov Klsa-Fluida od Fellcra za 8 koron i 60 fillorov, ino 6 skatulic pilulo, ka doli zsenejo za 4 korone, ino zaisztino pntviin, ka mi je valalo. Ztito, sto je betezsen, naj proba, pa szi naj da pripelati od FHler V. Eugoi patikara, Rtnbica, na Trg! Nro 154 (Zagrab-grascsina), Pa njemi nede zsao, ka me je bogao. Nadaljavanye na ovom sztrnni. Te |na- VVT | "TJfTTT VI Q A VI HTH (Fellerova diisecsa korinessencia fluici .,; - J__WJJlj-\k i iao piszini, stero sze kcoj dcne. niorc l;'iksa podnba bili. kak je 1<> pnle^ z ^ELSA" iinčnom ino ^Foller" podpiszom. Zaviipanoszt obcsinszkoga zdravja je szkUvSala ino potrdila to vrasztvo. Na razsztavah vu Berlini, Parisi, Rimi, Londoni pa vu Nizzi ji> Fellerov Elsa-Flilid zlato inclaljo dolio in<> zdaj na novn jc Feller od sjiajnszku^a erdecsetra krizsa drfizstva pa szrohrnn inr.laljn dobo za to. Csi sto pcncze naproj ]>osle, ali kda prido, na posti plncsa: 12 ,u'lazsov, ali 11 diipli.skih kosta ;")•— K 24 „ ,12 „ „ «•(}() _ 3li , » 18 „ 12-40 l 12 glazsov menje sze ne posle. *q " " „,> " " 9((._ " Z navukom, postninov vkliper. 1 kistov . Klsa-Flnidi pi'('])ni'ac.si]iif), najbogse, najhvalese i jezeroki*at szknsano doligonecse vrasztvo : Fellcrovc Elsa-Rebarbara-Pilule. No .skodi uikdar. Na^Jo ioo zagvusun vala, nc liodi z J»olo<*sinov, t('k da, jtumaira kiihanje z.seloilca, csiszti, ino je imenitno vrasztvu za zselodcc. 1 pak (G skatulic) z navnkom. kak sze niore niiciiti, kosla 4 koroiie brczi pnstnine. Vnosra zidivalna j)iszina ! Tt^^i'iH^T\rip^rT ^obfjo vszi, ki znova pristelajo k •*^-^::y-*-^-L^ -MTm^A vszakomi tucati Elsa-F!uida 1 glazs. Szaiuo Fellerov El.sa-Fluid jc pra\i. Ka szc j)i. doltro rccDineiiderano (narocscno) j,r< Habajmo sze od krivoga Ka szain z Vasiin Elsa-Fluidom zad<»-volen, to szvedorsi. ka vsziijdar znnva. proszim. Vas Elsa-Fluid vszigd;'ir \w\ roki matn. Maurer F. doktor Fieberlirunn (Tirolj. Ki pravi Fellerov Elsa-Fluid ino prave Fellerove Elsa- Pilule scsč. naj szi npniszi v piszmi iuo naj clak nasz-]<>v na))i.se : Feller V. Engen palckai' Nj. c. i. kr. velicsansztva, Bourbon Filip vojvoda dvorszki patekar STUBICA, Trg 154. (Zagrab. grascs.) Ar v nusinij vrenicni drfige iluide tildi odavajos nicszlo ]iravo^a Fcllfrovoiza Elsa-Fluida (pod imenom : Gold-Elsa-Fluid. Lui.sa-Fluid it. d.), zato naj v.ole-znoszti jdave, brlita, medlo-vi, szlaboszti ocsili. Vsza-koini rada proporacsam Vas Elsa-Fluid ino szain varn zabvalna za njc.na. Geramb barrniojca Uuzias. Nekaj od posilanja po posti. Navadna piszma csi 10 g-ramov niajo 10 fil. stempel doide na nje v sterokoli meszto Vogrszkog-a i Ausztrije. Cse od 20 grainov vise majo 20 i\\. stenipel szo more im nje prikeliti. I)o 250 gramov vala stcinpel za 20 iilerov, vise sze zse nemore kak pišzino gordati, nego, kak zavitek. Cse sze steinpl gor ne prikeli, 10 filerov vecs placsa za njo, ki je vroke dobi, kak je navadna postinszka eena. Porocsena, rekomandiraua piszma sze nemorejo brez stemplna posilati inan, kak na nerasko. Iiian sze tak gori ne vzemejo. Placsa sze za nje 85 filerov, ali pa (>0 filerov. C'Se na zgiibo prido, inore sza zrecepisom na posti cslovek zglasziti i oO koron dobi za nje. Szilna piszma sze faki, kak na posto pridejo, prek dajo onim, kim szo po.szlana. Placsa sze za nje 40 filerov. (1si doticsni, komi piszmo ide. ne prftbiva him, kje jV posta, na vszaki 7J/2 kilometer more edno korono platiti pisznionosi. Vogrszko Dopisznice kartc csi sze na posilajo, sztanejo 5 filerov; V Ausztrijo, Bosz-nijo, Horcegovino, v Nemsko Szrbszko, (¦srno-goro tiidi, 5 lilerov, ali driige fonne szo. V driige orszago za 10 iilerov karte idojo. Zapreta karte vala 10 filerov. Stamp csi sze posila, kak kakse knigo i t. d. esi nega v zavitki driigoga piszma, kak racsun sze szlabodno posiJa v odpretom «operti, ali pa sz spagovinoin tak poprek zvezani, ka szc lehko odvezse (ka je ne zapeesaeseni). JJo 1 kilo sze tak na posto vzeme. Placsa sze do 50 gr.-ov 3 til., do 100 gr. 5 fil., do 250 gr. 10 131., do 500 gr. 20 Jil., od 500—1000 gr. 80 filerov. Platiti szo taki niore. Mustre sze szamo do 350 gramov vzomejo gori i v te zavitke zviin imeniivanja trgovca Ijlaga, cene zsmecse driigo neszme notripiszati. Gori sze naj zapise od zviinaj: minta. Do 250 grainov sze placsa 10 filerov; do 350 20 filerov. Taki sze plaesiije. Betezsmcje pazite! Koga zselodee boliali nema teka, za tisztoga szo najbogse Fellerove doligonecse Rebar-bara-Pilule, z ,,Elsa- znamrii-jom (Pilul. rlici chiii.comp.), na kratci: Fellerove Elsa-Pilule. Te pilnle naglo, zag-viisno i brezi bolecsine pozsenejo rsi szo .sztavi, ijio pomorejo vu vszakoj nevoli, stcra z te zhaja, pa szo polfg loga z ceia neskodlive. Te Fel-lerovc Elsa-Pilule zse v uistemoj v<>ri zsenejo, vred szpnivijo zselodncz ino za volo dobroga szvojega teka jo ntijbolo haklivi liidjo tiidi radi jiotrijemlejo. Poszebno szo dobre pri teskom kiihanji zsalodca, proti zsutoj farbi lica, proti napihnjenoszti. kiszilomi riganji pa pecselini v obisztih ino szpodobnim nevolam: poinagajo zsalodei, ar pomagajo kozsi, drobam lezsi delati. Vnoga zalivalna piszma je hvalijo z Felle-rovim Elsa-Fluidom navkiiper. Te pilule szo szaino te pnive, csi szo vu zsutih niedeuiJi skatulaj, stere ,,Elsa" znamenje majo ino szo od ,,Feller"-a podpiszane. Eden pak z sesztimi skatulami pa z navukoin vred frankerano poszlaui kosta 4 korone. Zvilntoiiu sze preporacsajo naszlediivajocsa: (Sjrup pectoralis), steri razpiiszti vu prszah recske, pomiri kaseo, zdravi prszi, za detco ino odrascsene dober; odpravi potiivanje, olejsa iuo pomore vo zkaslati. Eden glazs 2 koroni kosta, esisze z EIsa-Flui-doin vkiip da pripelati. Poszelti najmeiije 2 glazsa poslemo za 5 koron z placsenov postninov. kaplice sze dobijo poleg naprejpiszanja pharma-eopee, kak na pr. Hoflf-mannove-kaplice, kamilicine kaplice, cimotova tinktura, za zselodec kaplice, Melissza-diih. 1 tucat malih glazskov 2 koroni z Elsa-Fluidom vkiiper. Poszebi sze szarao 2 tucata poslota naednok za 5 koron frankerano. i^r* Jako dobro mazalo za kiirecse oko, ti'do kozso, otocseno za 50 lillorov damo, esi sze k ovomi keoj zjtakiva. Gliszte vszakefele fajte odpravi Fellerova glisz-tacsokolada 10 malih paklnov za 4 kor. franco. naj-bogse blago proti szlabomi teki, zsalodei niocs d;i, po-maga kiihati, vraesi peklino. bozsno csiitenje ino voinetanje sztavi. 1 glazs 1 kor. 20 fill. i :> glazsi franco poszkmi 5 koron. w Scsukinih jeter oli. Poszebuo dober za szlabo detco. 1 giazs 2 koroni. g pp Szirup za prszi pusieiuu La u kui uii Vsze titure, Arszakovrsztni balzsam, kak pioszt.i, za zsalodec, za ranc, za zinrznjeue rane sze dobi 1 tucat za 2 koroni e.si sze z iiuidom vkiiper proszi, z postov vred lerezi Huida ŽJ tucata 5 kor. Vnogo penez sze pogiibi poleg neszpanietnoga kiipiivanja, ar zvoksega sze ne placsiijo blago, nego eifraszto pakivanjo, skatula i t. d. Zato kf scso fal ino dobro za sztvarce prah kupiti. naj szi giipri Feller V. E. patekari ki'ipi, Stubica, Trg 154. Zagrab. grascs. Tc prah skodlive sztvarce zapravi, nepri-licsne csrve med perotninov, vu stali, lilevi, hizsi. ogradci, ali gorieaj. Miihe, buhe, inole, viisi, sztenice, mravlo, viisi na lisztji, kebre i t. d. lepo buje. Ne poniica szb ga, doszta. Fel-lerov Prah za sztvarce je poszebno dober, ino vees vreden, kak vnogi clriigi. Edna mera 1 korona, (5 mere 5 koron, 12 mere 10 koron 1'ranco. 200 kil zsmetna szvinja. K szmetenomi szpodobno mleko pri kravi! kobilc — Zdrava perotniiia! To vsze sze doszegne, csi sze giaszoviten Prah za zsivino vszaki den da z krmov — Te pra tek dela zsivini, mocs da zselodci ino meszi, naknni sztvari, ka sze dragse odajo. Odpravi kaseo, krcs ino gliite. Te prah z Elsa-Fluidom vkiiper odvrno vszaki poprijuten beteg od zsiviiie, zato sze vszigdi hvali. Radi ga davlo jiincom, kra-vam, szvinjam, birkaai, kozam ; poszebno dobro mleko szpravi. Dober je kda sze krma pre-menjava. Z Elsa-Fluidom kcoj pakivano 1 pak 1 korono kosta; brezi Elsa-Fluida szaino 4 pake damo franco za 5 koron. Postiivdnomi Goszpodi FELLEB V. EUGEN patekaH ., v. Stubici. Zaarcb-arascsina -r^-----tt------rrrr J J Trg Nro 154. Pri nasz jc mdrlio viisstm l Jcojntni beteg mantrao, ovi driigi sso vszefele probali, szamo jesz szam Fellerov Elsa-Gluid niicao za pranjc uio njegov zsivinszhi prdh za Jcrmltl szam pro-bao. 3Ioja mdrha jc za 8 dni ozdrdvila, ovl pa csrse izda ribajo szvojo. Klemtnef Janos, Icanola (Torontdlmcgije). Variijmo sze krivoga blaga! Kaj stecs scsemo prineszti dati, naszlov etak moremo piszati: FELLER V. EUGEN patekari Zagreb-grascsina Stubica Trg 154. Najveksi varasje na szveti. Leto vkupcsten-jii ltldsztva Ime i ieg varasa Jlaesun nrebivalcov 1896 11)00 1891 1900 1900 1898 1S92 1885 185)2 1900 1891 1895 1900 1892 1894 1891 1894 1891 1899 1891 1898 1887 1900 1894 1891 1894 1900 1891 1900 1891 1882 1891 1900 1894 1892 1898 1900 1891 1900 1893 1890 Lundnn. ^lavni varas An^liji-............ Ne\v-Y(trk, v Szevernoj Auieriki........... Paris. yli'ivni vara.s Fianoije............. Berlin. jjlavuo meszto na Nemskoiu......... C.hicngo. v Szevernoj Ameriki............ Pcking, irlavrii varas flhinc v Izlmiluoj Aziji..... (lanl.on, primorszki vaias v (iliini.......... Dunaj (Wien, Becs) glavni vaias Auslrijc ...... Pliiladolpliia, varas polc^ New-Vnrka ........ Tokio, giavni varas Jsiponije v Izliodnnj Aziji..... |-Vtn)}jrriitl (Szcnt-Petcrvai^. i>-]avni varas liiiNzijc .... (lari^rad (Kou.stantinopol), jrlavni varas Tors/.ko.^a . . Ivalkutta, varas v ['icdiijoj Indiji v Aziji . ,..... Moskva, drtiLri glavui varas Huszije......... Boinbav. vai-as v Prednjoj Indiji........... Hio de Janeiro, v Kiaziliji v .liiz.snnj Ainoriki..... Hudapest, glavni varas vo^vszkoga orszfiira...... Haml)ur{,', priinors/ki noinski varas......... (ilasii'o\v, v Skotszkoj drz-^cli (Anulija)........ Buenos Avres. glavni varas Ar^entine v .Ifi/.sji.j Ameriki St. Louis, v Zedinjenih Drzsavah (Amorika)...... Boslon, v Zedinj. Drzsavah............. Var.-ov. glavnn meszto lluszko-Pnlszkc........ Neapol, primoršzki lalianszki varas......... IJverjiool. aiiLilcski primur.szki vai'as......... Brti.fzel. glavui varas Hcli!'ija............ Manclieshn1, v AniiTiji............... Baltiiiiniv, v Zedinjetiili Drzsavaii.......... Mollmurne. ^iavmi iueszto Auszlralijo........ Oszoka, v Japoniji................. Mavlrid. ^lavni viiras Spanszkopi.......... Lipcse (Li])szk moszt.f) Danijc um, glaviuj ni(.:szt<) J''Hi.uualije 4.433,018 3.437.202 2.447.957 2.300,000 1.698,575 1.400,000 1.700.000 1. (575,000 1.293.697 1.214,113 1.035.439 873,560 S40,130 822 397 «04.470 800.000 710.000 706.000 (518.470 615,226 575.283 560,892 532.260 522,700 517.950 508.985 505.430 503.957 490.900 482.961 472.280 455.000 451.000 450,189 449.950 438,077 432,400 480,000 429,170 428,000 403.750 883.390 380.000 368.110 367.510 881.778 352,219 342.782 825.902 335,900 382.690 329,540 327.715 324,240 321.616 317,548 312,895 307,661 Sztalna tabla vrernena, kda i iam ma ihci szkoti. Den Szkot i nara Den Szkoti nam Den Szkoti nani puscsa- piiscsa- pilscsa- nya kobila krava ovca szvinja nya. kobila krava ovca .szvinja nya kobila krava ovca szvinja Jan. 1 Dec. 2iOkt. 8 Jun. 4 Apr. 23 Maj. 5 Apr. 5 Febr. 9 Okt. 6 Aug.25 Szept 6 Auir. 7|jun. 13!Febr. 7 Dec 27 5 6 12 8 27 9 c 13 10 29 10 11 17 11 31 9 10 16 12 Maj. 1 13 13 17 14 Szept2 14 15 21 15 Jan. 4 13 14 20 16 17 17 21 18 6 18 19 25 19 8 17 18 24 20 C 21 21 25 22 10 22 23 29 23 12 21 22 28 24 13 25 25 Marc. 1 26 14 26 27 Jul. 3 27 16 25 26 Nov. 1 28 17 25 29 5 30 18 30 31 7 Marc. 3 20 29 30 5 Jul. 2 21 Jun. 2 Maj. 3 9 Nov. 3 22 Okt. 4 Szept4 11 7 24 Febr. 2 Jan. 3 9 6 25 6 7 13 7 26 8 8 15 11 28 6 7 13 10 29 10 11 17 11 30 12 12 19 15 Febr. 1 10 11 17 14 Jun. 2 14 15 21 15 Okt. 4 16 16 23 19 o 14 15 21 18 6 18 19 25 19 8 20 20 27 23 9 18 19 25 22 10 22 23 29 23 12 24 24 31 27 13 22 23 29 26 14 26 27 Apr. 2 27 16 28 28 Aug. 4 31 17 26 27 Dec. 3 30 18 30 31 6 Dl!C. 1 20 Nov. 1 Okt, 2 8 Apr. 4 21 Mare.2 31 7 Aug. 3 22 Jul. 4 Jun. 4 10 f) 24 5 6 12 8 25 6 Febr. 4 11 7 26 8 8 14 9 28 9 10 16 12 Mair. 1 10 8 15 11 30 12 12 18 13 Nov. 1 13 14 20 16 5 14 12 19 15 Jul. 4 16 16 22 17 5 17 18 24 20 9 18 16 23 19 8 20 20 26 21 9 21 22 28 24 13 22 20 27 23 12 24 24 30 25 13 25 26 Szept 1 28 17 26 24 31 27 16 28 28 Maj. 4 29 17 29 30 5 Maj. 2 21 30 28 Jan. 4 31 20 Aug. 1 Jul. 2 8 Jan. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 9 6 25 Apr. 3 Marc. 4 8 Szept 4 24 5 6 12 6 25 7 7 13 10 29 7 8 12 8 28 9 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 11 12 16 12 Aug. 1 13 14 20 14 Dec. 3 15 15 21 18 6 15 16 20 16 5 17 18 24 18 7 19 19 25 22 10 19 20 24 20 9 21 22 28 22 11 23 23 29 26 14 23 24 28 24 13 25 26 Jun. 1 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 271 28 Febr. 1 28 17 29 30 b\ 30 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 22 Maj. 1 Apr. 1 5 Okt. 2 21 Szcpt 2j Auir. 3 9 Febr. 3 23 1 za vszakoga verta. kf marho ma. ki birke i szvinje trzsi i za vszakoga maloga kmeta! BKak szi naglo zkrmim szvinjeV'1 flKak mi grata uiara hitro dobra za odajo?" flKak lehko naglo junce podkrmiin V rKak doszegnein hitro dobro i vecs nileka pri kravaj i kuzaj V"' pKak leliko poninreni odrasztek teocov ?" BKa bi delao, ka de nii blago zdravo'?" To vsze szamo tak doszegnern, csi k krmi ali pijacsi mare z eti vidocsim zuamenjon], stero je pod posztavnov obraml/ov, zpakivano, dosztakrat voz- kusano i z metaljami glaszovitno zmesam. Doma na vogrszkom rejena! Doma rejena! Malo kosta, pa esiidovitno placsa! Delajojedino : MEISELAJOS, tovarna kmetijszkih kemicsnih (luesbenih) plodov. Tovarne: Szaszsebes (vogrszko) i Keg-ensburg (bavarszko). x\> kile pak 90 fillerov; edna 9 pakov imajocsa postna poszlatev brezi postnine 8 koron. i c7n nfl cta nflc7iAir • MEISE LAJ0SA szaszsebeske kemicsne tovarne centralna i sze na ete nasziov. ^Mm. mmm YI Nagy mow. 5. sz, Znanja vredna dela. Koliko duga majo razlocsne auropeiszke drzsave ? (Jsrnagora (Montenegro): 2.400,000 koron, od toga placsa interesa na leto 10,000 kor. Luxenburg 15.000,000 „ „ „ 607,000 „ Sehweiz 62.100,000 „ „ „ 2.566,000 „ Hulgaria 98.000,000 „ „ „ 13.300,000 „ Dania 249,000,000 „ „ ,, 11.000,000 „ Szrbia 295.000,000 „ . „ 19.000,000 „ OJrcsko 700.000,000 „ ,. „ 33.600,000 „ Kumimszku 993.000,000 „ „ „ 53.100,000 „ Schvvedia i Norvegia 449.000,000 „ „ „ 16.500,000 „ Belgija 2,088.000,000 „ „ „ 102.000,000 „ Hollandia 2,224.000,000 „ „ „ 77.000,000 „ Turszko 2,535.300.000 „ „ „ 120.000,000 „ Portugal 3,062.000,000 „ ' 101.000,000 „ Spaniolszko 5,706.000,000 „ „ „ 297.000,000 ,. Nemsko 13,262.000,000 „ „ ~ „ 480.000,000 „ Talianszko 13,570.000,000 „ „ „ 870.000,000 „ Anglezsko 16,450.000,000 „ „ . „ 600.000,000 „ Eussija 18,312.000,000 „ „ w 675.000,000 „ Francozko 30,759.000,000 „ „ „ 1,233.000,000 „ Anstria-Vogerszko 16,050.000,000 „ „ „ 552.000,000 „ Ztoga je obcsinszki dug: 989 niillionov koron. „ „ Ausztrije , 9733 „ „ Vogerszkoga „ 5328 ., „ Vojszke razlocsnih europejszkih drzsav na sziihom i na morji. Francozko vu miri: 650,000 vojakov; vu boji: 3.300,000 vojakov. • Eussija „ „ 860,000 „ „ 3.600,000 Nemsko „ „ 600,000 „ „ 2.700,000 Ausztria-Vogerszko „ „ 360,000 „ „ 1.800,000 •'. Talianszko „ „ 325,000 „ „ 1.400,000 Anglersko „ „ 312,000 „ „ 850,000 Turszko „ , 200,000 „ „ 800,000 Spanjolszko „ „ 115,000 „ „ 340,000 ¦'•¦¦ Schvved i Norvegia „ „ 54,000 „ „ 272,000 v. : Eumunszko „ „ 50,000 „ „ 230,000 ;' :; ; Belgija - ' „ „ 52,000 „ „ 225,000 ;' Hollandija „ „ 22,000 „ „ 222,000 '.. Schweiz ' „ , — „ 222,000 „ ' ' .;:\ Grcsko . . „ „ 28,000 „ „ 180,000 v. Bulgarija "'"."„ „ 38,000 „ „ 180,000 ' ;.V- Szrbija „ „ 21,000 „ „ 160,000 't^ Portugal „ „ 40,000 „ „ 130,000 ¦ , Danija „ „ 15,000 „ „ 62,000 ..-; Na voiszke cela Europa vun da: 5071 millionov koron, V Ausztria-Vogrszko na szvojo voiszko da: 374 „ „ Polodelszki povi na Vogerszkom. Nasa domovina je edna z teh najrodnesih drzsav cele Europe zato je vredno znati koliko pova vu ednom leti poprek. Vcsaszi je pov mensi. vcsaszi veksi; eti damo szrednji pov kak nafczlediije : 1. pseniee raszte: 43.000,000 hektolitrov vn vradnoszti 580 millionov koron. 2. krumpisov 8. kukoricze 4. ovsza 5. szena i detelce 6. jecsmena 7. zsita 8. vina 36.000,000 25.000,000 19.700,000 19.000,000 16.500,000 14.000,000 2.500,000 78 240 100 57 70 80 75 Za polszko delo potrebni sztvari na Vogerszkom je: 1. Konjov 2 milliona; 2. roglani hizsni sztvari 5 mill. (550,000; 3 ovc i koz 11 mill. 650.000; 4. szvinj 1 mill. 660.000. Tabla za zsoj. Suma Ql/ 0/ 6 /2 /o 10 15 20 25 30 35 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 fc —•60 --•90 1-20 1-50 1-80 2-10 2-40 3-— 3-60 4-20 4-80 5-40 6-— 12-— 18-— 24-— 30.— 36-— 42- — 48-— 54- — (50-— —•50 —75 1 — 1-25 1-50 1-75 2'— 2-50 3-- 3-50 4-— 450 5-— 10-— 15-— 20-— 25-- 30-— 35-— 40-— 45- — 50-— —•40 —•60 —•80 i._ 1-20 1-40 1-60 2 — 2-40 2-80 3-20 3-60 4-— 8- — 12-— 16-— 20-— 24-— 28-— 32'— 36-— 40-— —•35 -'52% —•70 -•877, 1-05 1-22% 1-40 1-75 2-10 2-45 2-80 315 3-50 7.__ 10-50 14-— 17-50 21-— 24-60 28-— 31-50 35 — —•30 —¦45 —•60 —•75 -•90 1-05 1-20 1-50 1-80 2-10 2-40 2-70 3 — 6-— 9.__ 12-— 15-— 18-— 21 — 24-— 29-— 30-— 5 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1000 •05 •10 •15 •20 •25 •30 •35 •40 •45 •50 -•02% -•047« -•08% -•12% -16% —20% —•25 -•29% -•337, —41% 4-16% -•03% -•06% —•10 -;13% —20 3 -•23% -•26% —•30 —3378 3-33 V, —01>%4 -•°8"/i. -•05% -•08% -;ii% —17%; -•20% —237, -•26% -•297« 2-91% —017, —027. —•05 -•07% —•10 —12% —•15 -•17% —•20 -•227, —•25 2-50 10 100 1000 ••-7« •01% —138 —01% —•01 •00% •08% Dotek stemplnov. I. III. a) pri vekszlinaj, b) vekszlnom szpodobni trgovinszki narocsbaj i dnzsni lisztaj, e) pri duzsni pisziriaj obcsinszki poszojilnic, csi szo od 3 meszecov ne dugsega termina. Od 1 fill. do 150 kor. i — kor. 10 fill. 150 kor. 800 „ 000 „ 900 „ 1200 „ 1500 „ 1800 „ 2100 „ 2400 „ 2700 .. 3000 „ 6000 „ 12000 „ 15000 „ 18000 „ 21000 „ 24000 „ 27000 „ 30000 „ 33000 „ 36000 „ 39000 „ 42000 „ , 300 000 900 1200 1500 1800 2100 2400 2700 3000 0000 9000 15000 18000 21000 24000 27000 30000 33000 36000 39000 42000 45000 1 1 1 1 2 4 6 8 10 12 14 18 20 22 24 26 28 30 20 40 60 80 20 40 00 80 i tak dale, za vszakih 3000 koron 2 koroni ve.cs: csi ne punih 3000 koron, sze li raesuna za pune. II. Lesztvica, za juriszticsna szvedocsansztva i stera ne .szlisijo niti v I., nitiv III-jo lesztvico (qnitunge i t. d.) Od 1 fill. 40 kor 80 „ 120 „ 200 „ 400 „ 600 „ 800 „ " 1600 ., 2400 „ 3200 „ 4000 „ 4800 ., 6400 „ 8000 „ 9600 „ 11200 „ 12800 „ 14400 ., do 40 kor. 80 „ 120 , 200 „ 400 „ 600 „ 800 „ 1600 „ 2400 „ 3200 „ 4000 „ 4800 „ 6400 „ 8000 „ 9600 „ 11200 „ 12800 „ 144.00 „ 16000 . 1 1 2 5 7 10 12 15 20 25 30 35 40 45 50 kor. 14 fill. » ^6 „ „ 38 „ . 64 „ „ 26 „ 88 „ 50 „ 50 a) pri kontraktnsaj kiipcsije, minjavanja, foringe. gibajoese sztvari; b) vn vszakom dopiisztsenji zviin dopiisztsenja penezovdnga ; c) pri szliizs-beni kontraktusaj; d) na kvitunge szreeske ; f) na zaduzsenoszti duzsna piszma. 20 kor. 40 „ (1) na obecsanja Od 1 fill. 20 kor. 40 „ 60 ,. 100 .. 200 „ 300 , 400 , 800 ,. 1200 „ 1600 ., 2000 „ 2400 „ 3200 „ 4000 „ 4800 ., 5600 „ 6400 „ 7200 „ po goribozsi ino okine.sa oblokc Szenien razposila Fiirst Albert, Sehnialhoibn, szl. p. Vilshofen — Havarszko. Edna cnverta szeinpna (j() fill. 0 farb poszebi 2 koroni. 10 razlk-snih plozecsili rasztlin 2 kor. Na celom szveti ncnia para takse meszto, kak je szekelvszka zemla, tak na Jepoto, kak na szvoje naturne kincse gledocs. Iz globoesine ztMiilo tam prido kincse vtcdna vraesilna vretina, kdc — kak pnivijo — csluvek bat v zemlo porinc \'\\ bregali je neizmerjeno vrednoszti metalla, inarinoni i t. d. odzgoraj na njih pa drevje, gnnovje i travine pune z mocsjov zdravila. Pa escse vu potokaj nej szamo vszako-vrsztne ribe, nego poszebno edna rasztlina, stero vut^senjacje ,,Spongilla lacustris tluvialis" zovejo, stero . liidsztvo zso od indasujih vekov za vrasztvo niica, i na stero I)r. Szasz eeli vucseni szvet opomina. Balazsovich Sandor sepsi.szentgvorgvszki patekar je vkfiper pobrao te najpivdnjt\si tao te imenitne zdravilne rasztline ino z vnogili drugili navkiiper rcdi ,,Bilkino zsgtino", stero pod obrambov posztave sztoji ino taksi) moes ina za ribanje i liotrijeiiianjf, ka ki je szaino ednok szkusao, on vecs brezi njega no osztane. Zato vrelo preporacsamo nasim csitaoeom oglaszila toga kalendara, ar to zsgiino nej szaino pravo vrasztvo, nego tiidi tak fal, ka szi je te iiaj.szinna.skesi cslovek tiidi lehko szpravi. Zse szo minoli tiszti csaszi. gda szo szi zgiibleno zdravje ne mogli nazaj dobiti. Dendenesnji je vszigdi jioznano, ka najvecs betegov, kak trosliko, infiuenzo, ocsni beteg, tesko szapo, sztiszkavanje, szlabo kiihanje, zsalodea, glavo bolenjo, zezsgane rane, vosz-piscsenje, mocsno bitje szrca, homaneo. mozclo ino vnoge druge betege z Elsa-Fluidom Fei-lerovim hitro lehko zvracsi. Na velko ino neprecenjeno pomoc.s je Felleroy Elsa-Fluid tain. kde doktora nega bliizi, zalo je dobro, esi vu taksih mesztaj vu vszakoj hizsi je Fel-lorov Elsa-FIuid k redi, ka sze v nagloj potreb-csini 7, njim vosaszi leliko pomore. 12 glazsov, ali 6 diipliszkih sze dobi za 5 koron pri Feller V. Eugen patikari, Stubica Trg 154. numera (Zag-rabecskagrascsina). \'anijmo sze od krivoga blaga, steromi szaino to imc dtijo i j(3 brez vrednoszti ! Memorial-scsipek. Te novi gori plezecsi si-sipek z szvojim jezorniin i jftzernim drobnim belim evetoni i:io vszigdar zelenim lisztjoni jo od vszake plezecse evetlice bole pripraven za plot okoli rozs, za zakrivanje gomfle ino peesine, na grobc pokojnili, na sztebre, golobinjeke, lngaso z odnov recsjov na vsza meszta, gde sze navadno plezecse rozse szadijo. Vsze pre-bezsi to scsipek na ednok, ravno tak kak szlak. To je plezecsi scsipek prve vrszte. Zhaja z Japonszkoga ino Ivitajszkoga. Oveszti zacsno v zacsetki jnliusa tak obilno. ka sze ozdalees tak vidi, kak szneg — pa te okinesa szvoje meszto z-Iepim zelenim lisztjom ino kmicsno erdeesim szadom notri do zinie. Kak tuzsen scsipek poleg moesnoga kolicsa je csiidovitno lepi z doli viszecsim z cvetjoni oszipajiiin vejoin. Na razsztavi vu Frankfurti, gde jo pokazani bio kak na pecsine plezecsi, pa kak tuzsno viszecsi, je vszeh csiidovanje pobiido. V mocsnom csrepi moesno zrascsene razposila Fiirst Albert, Sclunal-hof, szJ. p. Vilshofcjn, Dolnje Havarszko. l szteblo 1 kr., (i falatov 5 koron. Oglaszilo zasztonj dobi ki po posti proszi. Vertes apotekara Szolenovinsko zsgano (Šosborszesz) sze vszoni preporacsa. (Vjna edne tlase je '60 til.: 1 korona i najvekse % kor. l)ol)iva sze v vszeh apotliekah, v droguerijaJi, nadole, v apotheki k ,,oi'lia v Lugosi 139. n. pri sza-nioiii Vertes Ludovik apotekari. Vssem trpecsim toplo prepo-.raesamo domacsa vrasztva z apoteke k ,,orli" v Lugosi, sterih liasznovitnoszt vnogo zahvalnih piszem potrdjava (Sasgy6gytar, Lu-gos). Za volo vnogoga gori pozvanja od sztrani klipcov europejszkih i zviineuropejszkih dela ino odava apoteka vszakojocska neskodliva tak zvana toilette-blaga za telovne sznazsnoszti ohranjenje; zviin toga riiine, likure, esiszte essencije i prilike za zavezanje boleesih hran. Postiivanomi obcsinsztvi sze ta apoteka prepo-racsa ne szamo da naj falej i naj tiiiejse recsi dava, nego za volo toga zroka tiidi, ka za narocsnino csi ona 5 kil pri zsraecsi i 10 koron pri ceni doszegne, szama postnino placsa. Na zselenje sze brezplacsno poslejo na-rocsnikom szledecse knige i ceniki, kde.je cena zapiszana 1. Imenitno domacse vrasztvo (Ivi-tiino haziszerek): 2. Knizsiea telovne sznaj-zsnoszti (Szepsegapolasi konyvecske); 3. Naprej-piszanje, kak szi znamo szami rum, likor i driiga taksa pitvina napravit (Eloirasok); Cenik od recsih za zavezanje bran potrebnih (Ar-jegyzek sebeszeti czikkekrol) Obihiej viso. Za detco najbogse! Ki to sese, ki nescse za dftt(;o k bozsicsi bliiga kiipiivati, stera sze szpoterejo ino scse veszelje ineti ober igranja szvoje detce, z ednov recsjov, ki szvojoj detci najbogse igranje voscsi, tisztomi preporacsamo, naj pregledne oglaszilo Richter F. Ad. et Oomp.-a (\\rien, T., Oporngasse 10.). Vszaka mati bi to oglaszilo mogla pred bozsicsom precsteti, ar z toga zvedi- kelko vcszplja lehko szvojoj detci szpravi. Csi sto to ogia.szilo po posti na odnoj karti proszi, je k senki dobi. Ki vecs scse od te recsi znati, naj pise Kalmar Vilmosi, pa tain odnet na vsza pitanja dobiodgovor — tiidi vogrszke knige ino raesune, kak sze to blago niica i kelko noszi. Polodelavcom i zsivino gojecsim na szpo- min! Aszaki, ki zsivino goji ino scse haszek znje meti, niore paziti, ka tiszte kviire, stere szi z stalnov knnov napravi tiidi za esasza odpravi od szvoje mare ino popnivi. Szaino tak sze placsa zsivinoreja ino perotninoroja. Pri mladoj raari vszaki iuore na to paziti, ka marha vsze tiszto dobi, ka njoj jo mogocso odrasztek ino mocs dati. Zdto prav nv\ vszaki vert, ki vszigdar k redi ma ,,Flora" marsecsi knnleuszki prah, ar te prab poszebno niocs ma, ka poinore odrasztek, ka obdrzsi niarbo vii lviocsi ino escse med lagojimi prilikami obvarje marbo. Povszodi je zntino, ka ober ,,FI6ra" pniha nega blaga, stero bi tak tek szpnivlalo imirlii pri jesztvini, pri obilnoszti mleka ino pri pobogsanji mleka. Sztara i mhida nnirlia rada ma te prah, ar dober tek ma. Ki pa konje majo, oni vu ,,FJora" prahi pomocs najdejo, ka do njira konji vszigdar moesni, ognjeni i vu dobroj farbi, ar ,,Flora" pnih zsalodci ponniga rauo zkiihati, odprdvi z tela lagojiue i z tem vekso moes da sztvari za delo i proti vnogiin betegam. Pri ktipiivanji more paziti, jeli je ,,Flora" prah za konje, govensese, ali szvinje, pa jeli od posztave branjeno hrw nFlora" na vszakoj skatuli gori. Ovacsi pa vszaki naj preeste v tom kalendari naznanila od toga pralia. Poszvedocsena pravica je, ka sze med vszeniili ogiasenimih vraszt-vami Fellerov EIsa-Flnid veszeli naj veksemi razsirjenji, ino ga tiidi vszi ki ga poznajo, najrtij inajo ; ar vu vnogib betegaj da naglo pomoes, zato bi sze pri vszakoj bizsi mogeo meti. Zdaj zse vszigdi poznano, ka Fellerov Elsa-Flnid vszakojaeski vala proti sztiszkavanji, zainuknjenoszH, mokriin prszani, nervotismi. szlaboszti, trganji, szlabomi pogledi, zvuzsganji i t. d. naglo ino zagviisno. 12 glazsov, ali (> diipliskib za 5 koron frankerano posle Feller V. Eugen patekar, Stubica Trg 154. numera (Zagrabecska gniscsina). Zviin toga szo bvale vredne poszebne sztvari, sterft szo pri Felleri dobijo, kak Fellerovo dojguneeso Elsa-Pilule, szyrup za prszi, hnina za sztvari i t. d. Zaman sze je pascsila. Pred szodbijov. Ssodcc k;ira cigana, ka szo neKcse pobolsati. Zakaj szo ne pobolsas? Dnesz tri tjedne szi sze koinaj voze reso, pa szi zso pa obtozseni? Cigdu: Zlati moj Hirov vo bi sze ga jaz pobolso, szamo da ga zadoszta csasza zato 'ne dobim. Szrecsa. Zet (k piinici): Odket, odket draga mati ? Punlca: Od zobvracsitela. Zet: Ka szo tam delali, csi szlobodno pitani. Punica: Eden szprehnjen zob szem dala zmeknoti. Zet (vu szebi): Oh ti szrecsen zob, ti szi sze zse reso njenoga jezika. Jalen. Ssin: Ziiat^, liibleni ocsa, z kem vasz jaz na vas god obveszelim ? Oma: ISo zktMU ? Ssin: Kiipini vam eden lcp nozs. (km: \'e ga mam. aS^-h : Da szem ga pa jaz ravno prle potro. • Ciganjszka pamet. Ciganja szo zgrabili, kak ji.1 z vode cdnoga zsibka vopotegno. 1'rod szodbo posztavlen ga pita szodnik: More! iozsi.jo te, ka szi zsibka vkfao! Oh moj dnigi, zluti fobirov ne szain jo v krao szamo szam jo .szinrti reso da ovak bi sze vtopo, csi bi jo, ue viipotegnu. * Zsidovje. Eden zsidov etak pregovori szvojega szoszeda, z sterim szo, pri pogiijanji szvado : Szhoszed, zhakoj vi dnesz vaso dieto iia opominajo : mama, sztiina. najbole pa 011. pazi na nve. 3. Ocsa ira szicsno opomina; lepo pazi na njo : lacse szu draire i lepe. 4 Tinek 1 (Vsi /njimi liitio po 5 Ab \c h> inkij nc dene ¦»/i zibi ni opoinui mji ^zpulnc niis/li t i])icj \zliiip lobu ck i no\c lioe ^zt /imiz^ejo mo s/i z^njnn bhto dohl)iise G Ludj< j,a ^,led ijo S/p o^/iik lu\ ijo k i je to zi tlecsiki nipitj litlo o/aj ij zsute lac^e m 7. Tinek sze z daj v bey j>oda: 8. Zoszaga sze ali nnj bono, v .sziluo bezsi : tlv;i psza za iivim : szadovnjaki szo lepe griiske ; edcn njemi lacsc vrseszin'. jtrok p!o(a szkocsim ino szi je malo pozsivoin. 9. Zacsne gor plezifi; ali pa ncsz- recsno; pri plezenji sze njemi edna lac«nica vlrjrnc. 10. Edno viiro vs'.iva to szad ; ic 11. Tinck vidi ka, je ne spajnz ])a doli l;\zi pomali ; pesz d<> No/.s vzeuie i psza jireszniekne : niacsi ya ziitabi. jiesz szpadne ali lacse za szobov pote^ne. VI. Pesz jo zgino; lacs nejra vocs : jors sze zacsno i tak it.lt proti domi. 1'». Ki \l> l jocb n.i.^ztdiip \u fa- 14. felue, .^ztiiDt: .s/e ne\oh\.ijo. miliji ; vszi sze pre^ztralisijo niati oniedleva; ocsa sze pn Lrda z novili lacs szaiuo paaz Ittit obroe i Tineka tiidi obnie. vidijo. Z aotom sze [lonjcm szpiiszti ., nove lacse szi zapravo ; driigo (i iiiorim zdaj bodi szpameteti l ——rrr=;------— 7 ~< E~R E N r 3111C3 (Szoleno-vinszko-zsgano) <;ia l>la<--n za <>k'j-;>nje bolec.-iii ; za ribanje ali gori devanje. llnlu .-ze }iKili siiszom, ognjoperi, prehlajenjej, trganji; za bulfziinszt glave, zobi, nervotizmi, mrtvocsi kotrig, zvinejnji; poszebno dobn> je za pranje glav6 ino znhi. ar iiirics dava kozsi: dobm jc; za krcs zsalodca, m^dloscso ; za krepcsanje pri dut^nj poskuj pnti i I. d. — Pazite, ;ir szamo Vertes patekara zsirann ma to iiiocs. ka ne kiipite szlnbo lilair*). Pravo je te csi je to poleg sztojecse znamenje gori. l pioszli ^ia/.s Vertesovoga sznloiio-zs^ano^n. 1 kor. : 1 diipliski ^lazs 21/., krat vecs, kak vu jjrosztnm. -2 kornni ; 1 ^lazsck za ]iroho 30 fi]]. — Za. vekso pntrolicsino v litei'.szki kantaj ; dc^zetkial telko. kak vu prosztoni jjlazši za 5 kor. Ka szi vszaki to liiz^no vrasztvo Jezsi szpravi. 7 iliipliskih. l^ pnjsztili, ali 40 za pniho ^lazskov na ednok inoszlo 14 za 1(1 kor. daiuo. 1'akiviinje i pnstnina .^ze na Vo^r.szkoui, v Ausztrii i Neniskiun uc lacsuna. Doiii szo j ri Vertes Lajosi palekari ; Lngos 1,%-a nnuiora. ])fi liidi ))ov.sz(idi. kdo odzgoraj sztnjecse /.riainrnjc vudjaiio, j.a vu vszakoj patoki. — Prednje szkladiscsf v Budapesti: Tr.i^k -I. patekar, Kira!y-ntczn 12. — Egirer A. Ilai. Nador-pat-eka. Vaczi knrul. — Nornda N. druiioi.sla. Kos.suMi-vnlica. — v Becsi : Mitt.elliacli's Krel)sapotlieke, Holier-Markt. — Sarajevo : H. Srhlesin^er, jiatekar. __ v Berlini : R. S. HoHV>r"s Diuii-oeria. lieiclienlierii-crstras.se 5f). — Bukarest: DioKueria 1^-us, Boulev. Kli-aheth. — V Ameriki : Newyork : Nvitnii Eaiil. C. Avenuc 42. — Cleveland 0.: Sleven M. Kovacsi. 833. Boll.nn Avenue. Znamenje. Ki .«/.u nd toitn irnlogra j^reha ods/.lnlniditi .srse. naj szi .szproszi vniszlvo, slero proti ])ijaiicsivanji vnopikiVil ocsiveszno pomagalo in<> jo polcy na])i-ejpiszanja doktoruv narejenu. To vraszlvo proti pijan-csivanji kosta: 1 mera 5 koron. — 1 diipliska mera, stera je pri sztarih pijancaj potrebna, 8 kor. 80 fi!!. 8 mark 10 francov ¦ -¦¦ 2 dollara; csi sze penezi naprej poslejo, te brezi postnine (frankerano). Vasi; vrasztvo proti pijancsiva- nje jc csudo vcsiniiu. Ti~zti cslu-vck, za ko^a szam ]ini-7.D, vccs nc piji'1. pa znova pridtio dcla. Itiiii' vani plali za vas liiid. Harlovicz Ferencz, Kruciza. Neinroin picszlali ka vaui za va^u vrasztvo proti pijancsivanji nelii zahvalila : inoz.-> mi zse dva incszeca lio pijo vecs z lak ka szaiu zduj z cela lilazsena. Unterlercher Ozsebeta, BleiberK. , Ar je jirvi glazsek z vascs^a Vaso vrasztvo proti pijancsiva- vrasztva proti pijancsivanji tak nji jc oduoini valaln. proszini valao, pmszim scse eden t,flazsek vccs za ednoi;a diiigd^a jiijanca. Zil ednoira ninjci;a prijalla. Berger Gusztav, Hlitterich Andras, Gajii. . Aus<-liu\vitz. i mocsno obrascsenje najliitnj i najbole zairviisiH) od Dr. HeufFelove za musztacse-pomade dolii. Ta jiomada je z .szaiuoya nu-skodlivo^a Maira, ino tak.su rnocs ma, ka vszaki, oscse 1(1 let sztari dec^ki tiidi. v naj-kracsisetn vreineni. lepe goszte musztacse i obrascsenje od mjC doliijo. V2 mero 2 kor. .r>0 l.ill. : cela. 4 kor. — C>\ An naprej poslr na pnsti 3 kor. 15 lill.. ^/jj, csi \)i\ 4 kor. i (if* lill. relo mero frankeran duiii dolii To vsze sze dobi pri VERTES L. Sas-patekari, v LDGOSI, Nro 135. Nntisz i iircsztav iircpiivcdani. Vtkrtesovo H/iOloiio-vins/iko-zsjicliio je pri vszakoj hizsi potrebno. ( liclic v iios/.tiivnoj Pomali hodi, dale prides. 1. Szi niknj ne*pozabo? Pri szebi ma.s cigarc, kletko 2. Szt eono-szrecsno pozdravlain mater ; povej nyim, naj z kanarijom ? Pasosi sze. da ne zainiidis vlaka ! naj obiscsejo ; pazi na novo letesnvo ohleko i na kanarija ! y.*Oh ve szkoro escse pol viire mam, ka bode vlak 4. Hni ! Ihn ! Piizalio szoni v pi.^zarni okno zapveti: |L_,so ; zatnan szam yze tak pascso. zna je veter potreti ali pa tolvaj nad nje v lii.su priti, ka szi zaesnein ? 5. Edno karto napisem zseni. naj da olilok zapreti, 6. Oh t.i zanikojni tepes ti! Ve te jaz zse navcsim naj deklo ta z^oni: uj dajje boz.sDo to pero ; zse tii driiiroga kufer ndneszti ; dao bi t.e notri zapreti, osi v zacsetki nie pusztilo ! bi nii csasz nej kratek bio. 7. Ali ka je to ? Groznu. Kanari nie z kletke vozleto ! 8. Naj dosztajajo notri szi szeszti ; vlak loki ide; Velehkajdoli szede na pisznieni sztol, taki ga mam ! szlednje cinkanje. Ka sze pa tli godi V C; Poszebna Diippiiski elektricsni Krizs, ali zvezda. D. R. 6. M. 8S8. Ozdravi in<> okieprsa — dobri sztojino ! Vala j)roti protmi, reiimi, asilmii (zsinetnoini zdihavanji) brez szna trpčcsim, suinsitaiiji viili, jrluposzlj, /omle liietanji, nervotizini, breztecsnoszti, bledoszli, /.olnioini beteisri, jrhive boleesfni, inHiienzi. Tiszti betezsnik, .stcri mojo pripravo Nni koron — za sztarese betege. KIiEKTK()-VK"OK pripi-ava. stera z magnetum vrod szo posila za volu zailoblenja zdravja kosta 20 koron. — Elektro-vigor pojilsz 50 koron. Z nadvzetjom posle Auffenberg Jozsefa clektro-razred = BllVAPKST, VI.. l»r6IVrezi poniocsi vucsene, z Iehka szi zaa gnrpribiti i rezpelnti i nii- cati. Zse vecs jezero taksi sze niica, Cena popunoga pripravka z sziihim na- szeljom dobrim zvoncom, 20 metrov du- gim vcdite'om (drotom) i z ednim finim ceckom 7 koron. Zvonec sze kredi pripravleni poslc, l;ik ka. szamo drot nn szteno tr]>ej prihili, pa vcsiszi sze lebko niir;). Vr\ vsziiksoj lii/.si ,jc potiol>ii:i amerikanszka JEZEROKIESTROV sker. Eta iid nicne dopfinesena skor. st.ora vn niednoj hizsi nesziui faliti. vszebi ma klcscse, hamer, diletvo (sprelico), szeki- rico, cvekov i srajfov vtegacs, (c>na cdnoira niklornnoea K. Mocsiifscprn .lezoroincstni:». i pa ¦"» K. Imenitne domacse vage. l'ri vszakoiii vorsztvi potrcbna s/.lviir. Od 1-e kilc do JO kil (lnliro mciiju : sz<> moi-snoga, trpecsega bla^a. za .ster(i«a dnln-o meto nit 2 leti'doln'11 sztojim. Cena 10 koron, bole fine 16 koro.i. l'o posli 7. uadvzčtJDin ali z plarsenuv piistiiiunv. csi szc ivna napirj jidsIc, rasposilja JOZSefa centr4Ino szkladiscse BfldapeSt, VI. Profeta-u. Elcktrie-siii hizsni lampas* j. oszilovoiii potrebno ]>ri vszakoj liizsi. Prilicsen, dober, i trpecsi. -^f Kornaj V., kilc zsmelen. vu tlrz~dzsi i votj'i ednakn szvel.i. Vszakoini pnlrebeti za poszvul vu liizsi, pivnici. prekleli. klc'i. i t. d. Vojiikoin pri imijslri ; jasroui, losaroni po noesi vu logi; (ioktorom i czejszkim bal>am pn nooi. Vu inlinaj, stalaj, skojrujaj. Vcszelje Tortinj. Verte, pos/oszlnikt' ohrani nunja ; na slale ocsi tiidi leliktj ide. Z ccla za^viisnn od o^nja nevarnoscse. Vecs jezernkral, ^zc lelikn tiiicza i rsi vo z^ori za csasz. nnva piijirava sze dohi za "2 kornni vnjo^a. Ceua 6 koron. - Vlepoj orehovoj skrinji z reflektorom i diippliskim glazsom 8 koron. Velisi, lepsi lampas 10 koron. Z nadvzeljnm jiuslo AUFFENBERG JOZSEFA elektro razred, Budapest, VI., Profeta-utcza 5. i»si A P II 7 I T" AllUL A^ilIliKIT jo lnijbogsa skcr za oljdrzsanje poplafov ohiiteli. — Csi z AlwlJ5KITOJI nnizsemu poplitt, trikrat duzso trpi, kak lidvadiio. Osi z ALM)m i czejszkim babam \>o nncsi. Yu inliinaj, pivnicaj, szkladisosaj, Mtalaj. Potiivajoesiin liideni p» H4K'«i, ali .irda v hizso s/topijo. Vcszelje vcrthijc. Nede vecs pecsati od .szvecs poszedi viditi. Tertc i poszesztnike obviiui oiiuja ali poropanja; i»<> szeno v nocsi tiidi leJiko ide, ar ne vuzsge. Vecs jezerokrat sze lehko niica, pa r-si vuz^ori, novo sker notri za 1"2() K danio. — Kosta 4 koron. --------- Z Rellekturom i debolim glazsom, jako fino narcjeno ¦> koron. --------- l'o navzeiji ]>osle AUFFENBERG JOZSEFA elektro-razred, Budapest, VI., Profeta-utcza 5. 'jfAiiin inciulgu z l*arisa. » elismerMegjobb marha-tapszer Vszigdi glaszovitno ino postiivano. ° 5J5J Prah. za marho, najbole obdrzsano ino do zdaj ne doszegnjeno blago za kobile marho ino szvinje. Najbogse zdravilo za zselodecz ! prah, ali Ncustadtszki pnih za linirse, ali hasznoviti pnih sze vu jezero i jezero stiio niu-a, gtia marha pod jarem nescse jeszti, ali neiiia mleka, ali prebozsno liilnko da, ali nega szniotona, vrlmja na Jijem: j)otoni za inocsen odrasztek telcov, za hitro nakrmlenje krmlencov. Potreben je pri preminjavaiiji stale, aii krnie, pri szlaboj krmi; proti szlabim kosztani i t. d. K krnii dani je ,,Flora" pnih naj bogsi za to, ka sztvar vednako mero ji z.se vnozsino razlicsnili niar.secsi jnaliov z j)rol)iio, szam na szlednje li pri nFlora" pralii osztann. Mocs toga pralia szc szkoro csudovit.no k;iz.se. Jasz szc neuioreni zadrz.sati, ka ya nehi v.szakomi vrclo preporacsao. Zato jtoslitc nii 4 paklinov po 1 k. .'50 f. p<> posti z p(»vzetjom 5 k. 20 fillentv. 2. (Joszp. Fr. K . . . Vert v Jeclinitzi na Cseli.szkom: Od ^Flora" praha vam leliko odpismu, ka szain /. iijiin z cola zadovolen. Mleko je hog.se, pa ga je tiidi malo vecs, z kem .sze zse BFlora" lcliko pliic.sa. Marha, szt.ara ino mlada, tiidi bole vi) vidi pa sze hit.rej z iuiszi. Zdaj, ka BF]ora" [irali niican pri marhi, sze je tiidi ne zyotlilo, ka bi stero marse pri ])reiiimj;'ivanji krnie kaksi betes.' dobilo, kak prle. Zato te prah vszakoini verti preporacsain, ar sze sztroski dobro placsajo pri njein. Prusziin vasz, poslite mi scse 4 paklne po 1 k. 80 f. z povzetjom. 3. Go.szp. L 0 . . . span v Salnaui (Gornja, Austria) pise : Naznanjo vam dain. ka szam prevecs zadovolen z vasiin pnilioni za nuirho, pa ka je.sz ud tisztoga iriao, ka ie prah nucam, vszi^dar lepo zdravo i iiiasztni) niarlio mam. Zalo vszakomi preporacsain, naj sze kvam ol(rne ino naj tiuca vu szvojoj stali t.e vas pra. Tiidi ])rosim vcsaszi za niojo sztvar edno kisto .jFlora"1 pralia. 4. Goszp. F. Nl . . . span v Unter-Rohrendorfi (Dolnja-Austria) pi.so : 1'ruszhu 5 kil vase^a liasznovi-toga pralia za niarlio, ar primeni vidim doszta haszka z njega. Pa tak pisejo 100 i 100 driigi z vszeh drzanj. l*a/Jte! Vnogi krivoga trzsijo, zato, ki pnivi ----------- NeiiKtadtszki marseesi \>vi\U ----------- S(-s6 kiipiti, naj pazi na z^oraj sztojecso podobo, stera na vszakoni paklni more biti, pa driigoga nikak naj ne zeme. Gde sz(! na moszti ne dobi, tan sze po posti po.sle. Menje, kali e., nov. 25. Csesztreg (Zalavm.), jan. 19., maj. 10.. aug. 25., okt. 31. Csrensovci (Oserencsoe), iiuij. H.t szept. 14. Deklezsovje (J)eklezsin), jun. 18., aug. 21. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. i 1. nov. Dobrava (Also-Domboru pri Dravi), inarc. 10., niaj. 16., jul. 13., dec. 9. Dobrovnik (Dobronak), vpoiidelek po Ttjjlovoin, i jnl. 25. Dolinci (Nagy-Dolinc), juu. 16., dec. 6. Ehrenhausen (vise Spielfelda na Stajerszk.), jaii. 20., na zsaloszten putek, maj. 9., szept. 24., nov. 22. Fehring (Borinje, na Stajerszk.), v pondelek pred Pepelnicov, v tork po .strtoj posztuoj nedeli, krizsni tork, aug. 6., szept. 21., dec. 2\. Feldbach (Vrbna, na Stajcrszk.), jan. 25., man-. 1.0., limj. 1. i 25., jun. 28., jul. 26.. szept. 24., nov. (¦>. i vszaki driigi tork meszeca aprila, aug., okt. i dec. zsivinszko szenje. Fiirstenfeld (na Stajerszk.), o pondelek po tretjoj posztnoj nedoli, krizsni pondelek, jun. 24., aug. 28., okt. 28., v pondolek po Mikiosovom; apr. 15. i nov. 15. zsi- vinszko szenje. Gleichenberg (na Stajerszk.), febr. 24., jmi. 8., aug. 2., okt, '21. Gornja-Lendava (Cirad, Felso-liendva), niare. 28., jun. 20., aug. 16., szept. 29., nov. 30. Gornji-Szinik (Felso-Szolnok), jan. 1., niaj. 1.. jun. 1. Hodos (Vasvm.), nuirc. 10., jul. 5., ang. 19., okt. 4. Kanizsa, Velka- (Nagy-Kaniz.sa), vszaki pon- delek pr^d febr. 2., pred Vuzinoni, lii-* szalami, aug. 15., okt. 15., dec. 8. (Celi tjeden szenje.) Kapela (Kapellen v Szlovon.szkili (ioricah), prvo nedelo po Viiznii. po j\lar. Magdaleni, pu Maloj Mesi. Kerka-Szt.-Miklos (Zalavni.), vs/.aki prvi tork po lcl)!1. !()., apr. 28., jiui. 10., aug. 6. Kermedin (Konnend), febr. 2., niarc. 12., apr. 5., maj. 10., jim. 24,, jiil. 20., aug. 24., szept. 21., okt. 18., nov. 11., dec 13. Koprivnica (Ivapronea na llorvatszkoin), febr. ?>., jnarc. 26., maj. 4., jul. 2., okt. 28., der. 7. Kottoriba (Kotor), niarc-. 9., jmi. 27., szupt. 30., nov. 30. ; i po maj. •). i szept. 14. prvo nedolo. Krapina (na Hurvatszkom), niarc. 19., maj. 5. i J6., jun. 27., jul. l(j., aug. 13., szupt. 10. i 29., nov. 11., dec. I). Krizsavci (Tot-Korosztur, Vasvin.), apr. 16., jun. 4. Krog (Korong). uiaj. 4. Kiizdoblan (Kuzma), na < 1 e11 v jmbosztopkijnja •lezusovga. Legrad (Zalavni. pri Muri i.Dravi), niarc. 12., iifdela szv. Troj.sztva, aug. 24., nov. 2., dec. 13. Lendava (Also-Lendva), jan. 25.. po driigoj posztnoj nedoli v csetrtek, na velki csetrtek, po szv. Trojsztvi v csetrtek, jnl. 28., aug. 28., okt. 28., prod Bozsicsoni v esetrtek. Lentiba (Lenti), febr. 22., apr. 10., doc. 6. Letina (Letonje), vszaki prvi pondelek po febr. 24., po v liebosztoplejnji (J., po jul. 22., aug. 20., okt. 4. Lipnice (Leibnitz na Stajerszk.), v.szakoga ni^- szeca 25. zsivinszko szeiijo ; prvi pondelek po Szvecsnici, maj. 1., jul. 25., nov. 11., drobno szenje. Lotmerk (Luttenberg na IStajerszk.), vszaki kvatrm tork i velki tork. Ludbreg (na Horvatszkoin), apr. 30., jnl. 16., szept. 8., dec. 21. Marburg (na Stajerszkom), vszakoga jneszot-a driigo i strto szredo. Martjanci (Martonhely), maj. 6., aug. 6. iioV. 11. Monoster (Szt.-Gottliard), vszaki pondelek po csetverih Kvatrah, na velki csetrtuk, inaj. 1., jul. 22., okt. 18. Nedela (Peterhegy, Gornji-Petrovei), jun. 4., jul. 4., szept. 8., okt. 28. Nedelica (JJrava-^asarhel)'), marc. 10., jnn. 15., v pondelek po Angolszkoj nedeli, dec. 13. Novi-Grad (Nemet-Ujvar, (uissing), prvi den |)o Szvecsnici, velki pondelek, prvi den po Tejlovoin, aug. 2., fezept. 1., okt. 30., dec. 6. apr. Obranja tjlalbciiraiii pii Uadgoii okt. 7. '". Ormos (Frideau), na zs-tlo.szten prtek. maj. 25., prvi pondelek po Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Ori-Szt.-Peter, iV'bi\ 2t>.: niarc. 21., niaj. 18., juii. 20.. aug. 1., nov. 4. Prelog (JVjrlak), na Fasmk, v tnrk po Iiiszalah, v tork po Jakobovoin, na Miklnsovo. Ptlij (Pettau), apr. 23., aug. 5., m>\. 2^). : v.szakoga incszcca jirvo szrodo zsivin^zko szenjc. Puzsavci (1'alinai'a), jul. 13. Piiconci (Haltvand), maj. 28., jnl. 10., .szcpt. 10.. nov." 10. Raba-Szt.-Marton (Szv. .Marlin pri Zscnavci), dvugl \)ond(jk'k po Viizmi. nug. 10.. nov. 28. Radgonja'(I>adk<'i\sbiirg). 14dui pivd (as.-nszkiiu pondelkoi)], v (ork po szv. Trojszlva nedeli, aug. 10., nov. 15. Vszakoga m^szcca [irvi tork zsivinszko sztMijt1. Rakicsan (Mattlivanvlalva), man-. 2(5., v tork pml. Riszalih, jnl. 2.. ang. 1(5., nkl. 8. Razkrs (I'ac-I\aiiizsa), prvo szi"tjdo po \'iizmi. inaj. 1(5., jim. 24., ang. 10. Spielfeld (na StajiTszkoni), apr. 1(5.. jul ().. okt. 1(5., dec'. 2.S. Straden (pi-i Ciinircki na Slajcrs/.k.). iia zsa- loszicii |K>t>'k. maj. 4. aiig. 1(5, ii;>\. 2.. (Iim-. 2cS. Strass (pri Sjiiclleldi), niarc 10.. juii. ts.. auu. 1(3., nov. 30. Strigova (Strido). marc. 1!)., \<\\. 21. .s/.r|i(. 30., dcc 4. Szeio (Totlak, \'asvin.), pi'vo ncdclo pn Szrpiiuj JMariji i po Miklosovoin. Szentgyorgyvo!gye, 1'cbr. !!>., apr. 11. jnn. 8., i\ug. "lO. Szobota (Miiraszonibat), v lork pred Fasciikoni, v poiidelck po Csai-!Kij lH-duli, strti pondelek po ATiznii, juii. 24., aug. 24., okt. 15., ilcc. (). SzOJTlbathely, prcd l^aseiikoni. pfcd .liicjovdin. prcd rJV'jlo\(»iii, prcd 31alov Mesov. pri-d Aiidrasnvoin — v tork i vszrodo. Szrdiscse pri Dravi (l*olstrau). inarc. 17., njn1. 2').. inaj. 11. aug. 24.. imv. 15. Szrdiscse pri .Muri (aMui-a-Szcrda.Jirlv), ma.j. 1., jun. 2 . ang. 1!)., okt. 2(5. Szv. Ana, Nemska- (St. Amm ain .\iiicii), \ pondelek \w strtoj poszlnoj iicdfli, jnl. 2(5., ang. 28., nov. 11. Szv. Anton (pri Szv. Lonanli na StajVrszknin), apr. 28., jim. 22., v szobofo prcd Malov Mesov. Szv. Benedikt (Kzt.-!>Vnn!i'k, V.inviu.), i rcd J'01'i'liiicov, pi) poszlnili Kvalrali, po (Jvetnoj jiijdt'Ji, p.) jpszeiiszkili Kvalrah, pn-fl Hozsicsoin — vszi^dai1 v pundt.dck. Szv. Diih fpole»- szv. Jiirja na 8fajci'.szko!ii). aii-. 24., dec l:j. Szv. Jelena (pri Csakovri), maj. 22., szept. 22. Szv. Jeiena (l^-rtocsa, Percstu), aii,it-. 18. Szv. Jiirij (\'izlcndva), apr. 24. Szv. Jiirij (pri liad^oiiji na Stajrr.szkoin). 1'i'bi1. :)., apr. 1;")., nov. 21. Szv. Jiirij (pii szv. L(jnanli), apr. 22., auii'. 12. Szv. Krizs (pi'i Miiri na !Sta.jVr,szk. Szv. Krizs v ,AI(.'djiiiiiirji (.Mni-a-Szt.-Kon.-szl), ma.j. :1. szcpt. Szv. Lenard (v Szluveiiszkib (ioiicali), jan. 20., niaj. 1!)., okt. 4. : v pondclek }n» 1>hIo] nt.'dt'li. juii. 24.. ang. 2.. nov. b*., zsiviiiszko szoije. Szv. Szebescsan (Szl.-Srbcstven), jan. ",oM apr. 20., juii. 15., dcc. 2\. Szv. Trojica (v Szlovcnszkili (inricaln, ma.j. 4., na szv. Trojsztva ncdclo. aug. 15.. na jeszenszko kvatrno ih.mIcIo ; v pondflck |)(; IKisztJiih Ivvatrali. v poudt/lek \,o s/.v. 'IVoj.sztva nedeli, aug'. 2. Toplice (pri \ arazsdiiii), prod JMatjasoviin, pn-d J(.'Z^i'|oviu). pred szv. Ciiiloin i AJrl.liodoni, prod zvisanjom szv. Krizsa. pred Martiiiuviin v pniidelok: maj. J. i 15. Tomiscsn (Turni.scsal, Csarno^a tjcdiia v csctr- (•¦k. v pondclfk ])u beloj licdcli, v cscdick pn'ii iviszalaini. na Antolinovo, v csctiick pivd V(jlkov Mesov. na d(.*]i po ftlalnj JMi-si. okt. 4. Varazsdin (na Ilorvatszkom), apr. 24., jun. 24., jul. 2b.. jiov. 5., dec. 1?1. Vasv.ir, jan. 27., marc. 15., maj. 4.. jiin. l:!., au.i;1. 10., szept. 2^.. iu>v. 10. Verzsej (^Vcrnsee pri .Muri na Siajci-.szkom), maj. (5., szept. 2U., nuv. 30. Vidovec (Mura-Szt.-Vid), apr. 25., okl. 18. Wildon (nizse (iradca na Stajer.szkum), lcbi1. 24.. na vfizcniszki tork, jul. 2. i 22., szppt. 2(-K. nov. 2~). Zala-Egerszeg, Mn: .14.. prvi poiid.^lck \>o (¦vctnoj Jiedoli i po Jiirjuvoin, v !ui'k po LNs/.alah, jul. 22., .szept, !)., okt. 2b^., nov. 30., doc. 28. Zala-Lovo. apr. 1.. maj. 13.. ana. 2!).. nuv. 5. Zsenavci (Hvanafalva, JcJiiuM-sdoi-f), lelir. 14., maj. 12., aug. 23., okt. 4., nov. 25. Ali. kak S'fA> je mogocge betegov o«Isy.lol>outa i zamnknjenoszti. (Islovek. ki szi nevolen ! Poszliihni ednoga v postenvej osztareloga szekelya tanacs ino sze obi'ni z viipa-nvoni te csudoviten dar bozsi, ino ga mej vszigdar kredi pri liizsi, pa bos vido. ka je szekely nej lagan. Eden glazs kosta 1 korono (mali za probo 40 fill.) Dela sze: vu apotheki BALAZSOVICH SANDORA v Szepsiszentgyorgyi I. (Erdely) 184. odki'd .sze z placsenov po.stni nov poslc kaina.stecs. 3 glazsov bilkinoga zsganoga 3 kor. 85 fill. — 6 gla-zsov 6 kor. — 12 mali glazsov za probo 2 kor. Nisterna hvalodavanja : Itilkino zsg^nu piuti glave bnlecsini, trganji, proiini i t. Z zahviilnoszijov szam szpoznao, ka je Iiilkino zsifiino d. poszebno vala. Csi z njini sze ribamo, vcsaszi nasz olejsa, - i; j-u.._ _...j__i— ±_i. __ _.i—.-. u..i. .,„*..: .-......!„:.. : pa najvecskrat beteg z cela odtira. Dr. (Jrof Hugonnay Vilma, valalo proti ognjoperi, zato z zahvalnosztjov proszim escse ; zssriino zacsao nflcati, pa mi je od toga naglo zacelila, 11 glazskov. Fdbidti Ferencs apat-kanonik, plebanos, Rozsny6. : dik Igndcz, ev. ref. diihovnik, Bita, Haromszek-megye. Ka je dobrotiven Bog v drevo i rasztlino vrasztvo sztvoro, to sze je oajbole pokazalo na szekelyszkoni, kde nej szamo vszigdi — kak navada praviti: kde szamo cslovek palico v zemlo poriae — najdejo zdravilne i szlatinszke vretine, nego tiidi sznezsniki szekelyszki szo puni z grmovjom, rasztlinaini i drevjom, stero v szebi zdravilno niocs ma. Z teb sze naszlediivajorsa vrasztva delajo : Szčlcelyszkosznezsnicski csudovitni prsznithej kosta 1 korono. ^i^t^^t alo- rsini prszih. pliii-s i grla betegom. Szekelyszki zsalodcza ttiej ^cf cena 1 korona. kuhanje zsalodci pomaga i z tein zdravje nazaj szjiravi. Szekelyszkosznezsnicski krvocsiscsavajocsi ttiej cena 2 koroui. !n.le"'• -^."to0^! /Jete-M^ki' '^."^ |ii>kvarjent' krvi zliaja. proti skrofulusi pa z toga zhaja-jocsim mozolam i piscsajcom. 070|/p|\/P7|/j hnPfH/ C7inin Proti oszlovomi kasli doktorjo OZ.UI\uIjulM UUI Ul utll UP detto nied borovje posilajo. Ki eena 2 knrntii nemajo te prilike, oni szi naj cena & uorom. hiu.o d;ij.o ^^ glazsa boro_ vnga szinipa pripalaii. Szekefyszko domacse mazalo i vrasztvo za rane cena vkiiper 2 kor. 70 fill. Vrasztvu za. rane takso moos ma, ka razdeli, guoj vopotegne i liolecsino vzerne. Csi te tak ocsisfseno rano z domacsim mazaloni naniazse-uio, liit.ro zaceli. Erdelyszki zsivinszki prah cena 70 fillerov. Imenitne ruocsi vrasztvo i krma, stero pri niednom versztvi neszmi hvaliti. Riidi sze z tiszte trave sznezsni- kov, sfera nrdelyszko maro tak velko i debelo i ghiszo- vitno vcsini. Erdelyszki okrepcsavajocsi szolc (Reslitioiis-Floid) cena 2 koroni 50 fill. Erdelszke kol.ile z tem gratajo tak brzne i mocsne, ka zsrebetam noge z tem ribnjo. Poveksava sztvarib mocs, obvarje od odrevenejtija noge ino od nategnjenoszli. Proti preineknjenoszti i koliki je glaszovitno. Vszakoga betega znik je buzsna, ali premalo cena 1 koroni 50 fill. krvj . c].x pa najpred- jen tao krvi je zselezo, zato zselezne [lilule morejo niicati vszi, ki szo bledi. niedlovni, ki neniajo teka, ki oemro rane zkiiliati steri olunaum, bolecso glavo ali nervotizeui majo. Elopatakszke gonecse pilule cena 1 korona. vnisztvo za ocsiscsiiva- nje zselodca i diol). Maloj detci sze tiidi lebko da. Ne novo vrasztvo, dobi'0 sztaro na stero vasz eti opominati scsenio. Ne nove niode, draga sker, pa tiidi ne szkrovna, nego hval, za vszakoga dobiti, slero je zse dobro vozprobano, ino dalecs po s/.veti liibeznivo. To mijbole pazlivo ino poleg diisneveszti naivjcno })atckarszkd blago je glaszoviten I^iiiiiiientiuii C "^apsioi eomp. (Szidro-Pain-Expeller) zvdno bhigo, sforo bolecsino olejsa pri gihti, szmicanji, bodanji, trganji, bolecsini prszih i hrbta, ali krizsa i ledevja i vu szpodobnih nevolaj. Ka je szplnj vecs Ii"uHli kupiiva, je z.a nj('1 najbogse preporacsanje, ar bozsnoga bl.-iga ob driigim niscso no kupi. variijeiim ! Nainirc fak delajn. ka lak z pakivajn, kak je nas lininicnt, pa scso celo sidro dcuejo gori, ka z tem znorijo betezsnike ino njeszto pravoga Sidro-linimenta njim bozsno ])lago na sinjek prvezsejo, tak. ka sznio z.se vnogo lakse vkanjlivce tozsiti inogli za toga volo. Zato pazimo pri kiipiivanji! Ki aescsc kvareu biti, szi naj ditliru zapoinni, ka szamo Szidro pa iine Richter szvedocsijo lo pravo ; gde toga nej.'a na paki, tarn sze uaj vcsaszi nazaj da, kak krivo vrasztvo. To glaszovito, pravo Richterovo vrasztvo kosta a zraven k nain : Sidro-Pain-ExpelkT, storuji-a na kratci za Sidro-Liniment zovejo, sze jiri jezero iamiliaj zse .'50 let. kak dobru blago nuca ino drzsi za ulejsauje bo-lecsia i zn ribanje kotrig \mA\ tr^anji i preblajenjej. Poleg te pravice je vszako prej)oracsanje no-potrebno, zato ti.sziim, ki ga scso ne poznajo, dol>cr taaacs danio, aaj szi je dajo na probo pripelati. Zagviirini szmo, ka de njim za probo edea inali glazsek za 80 filerov zadoszta. Sze razini, ka .szamo t.e, csi t.e pravi Sidro-Liniment dajo ])iipelati, ne })iazna, nikaj vredna inazala. — Ki scse pravoga, naj ])ii kupiivanji vszigdar BRicbterov Sidro Pain Expeller, ali Ricbterov Sidro-Liniment" pioszi, pa szamo takse skatule naj zeme, stere szo odszpodi i od zgoraj z ,,Sidro" ziiaiiienjoin zakeljene ino iaie Richter majo na szebi, ar ravno na vogrszkoni sze siiijo kriva blaga, od sterili vszakotra Richter F. Ad. et Comp. c. i kr. dvomi trgovci, Rudolstadt (Thuringia). Richterove Szidro - Kamenozidanja skrinjice csone ; najliibeznivsi. i najplemenitesi dar za bozsicsne SZvetke, jialacsaj tiidi senkavaju detci. Vecs leliko cstčiuo od t.oj.pa Jfpojra li ki k i lb b j j j pj p znanili, vu storoin szo tiiili, kepi, ka szi lebko preberemo, stero tbrifio sivomo. Oznanilti s/.<" k senki posle, csi je sto na ednoj karti pro.szi, \y,\ je naj vszaki precste, ki scse szvojoj di-tci postoni y|)io vu roke dati. Richterove Szidro-Kamenozidanja skrinjice i Szidro-Mosztozidanje vii v*%;ikoiii iinoiiB Klii^anii inorc -terpezslivoszti spili" : Paucsek, Shpinx, Vszeh devet, Mrzlakrv, Sztrelovod, Columbusovo jajce, Ne tak naglo i t. d. Pravi szo szamo, csi je nSzidro gori. lti<*li(er F. Ad. i Comp.. c i. kr. dvoini triri»vi'c. Wien, I.. OpernLrasHP lt!.. Rudolstadt, Niirnbertj Olten. Rotterdam, New-York. : LEWISC» SZOMBATHELY. Detant: Kalvaria i Csillag-utcza . f szvojoj Mzsi). SfcC:-'«' Palacsa premontrejov. oltar-ji.zidanje, sztebri, zlatahz^o delo i malanje K redi mam i znova delam vsze vugcerkev potrebne sztvari, kak: Nove oltare, predganice, grobe, szpovedarnice, cerkvene sztolice i t. d. poleg danoga, ali od mene narejenoga malanja vu vszakom styli z pozlacsen-jom i farbanjom navkiiper. Sztarih oltarov, predganic i t. d. = ponavlanje. ==z !Lourclszke Totline, Vszakovrsztne leszene i kamene sztebre, Vszakovrsztno bhigo z briinca, monstrancij e, kelihe, krizse i poszvecsnjeke, i teli popravlanje ino zlacsenjd sse prek vzeme. od najprosztesega, do najlepsega , Tempera, l^apidaris ali t olji. — z vun toga Narejeni raarmor, stuco i stucco lustromarmor. Z oljom malani kepi za oltare, stacije, na nšbo c^rkve i sztene szv^ti kepi i malovina poleg styla cčrkve i naprejpiszanja szv. Matere Cčrkve. ]>elo na »zToje sztroskc poglčdneni. Racsune i predmete rad dam. zasztave.