Januš Golec: Drcz mladostt . Nad 10 Iet je minulo, odkar je prenelialo svetovno klanje. V povojni dobi se .prepad med invalidi in zdravimi ni premostil, ampak znatno poglobil. Nekaj teo krivi temu prežalostnemu dejstvu Invalidi sami. Koliko je takih, ki bi se kljub pohabljenosti lahko preživljali isami, pa jim bolj ugaja beračenje in pohajkovanje. Zopet drugi so lažiinvalijHi, ker prosjačijo s poškodbami, s kaiterimi jih je zaznamovala usoda vse kje lclrugje le v vojni ne! Pretežna večina težkih in pravih vojnih invalidov je ohranila ponos in se preživlja na ta ali pni način sama. Vsekako sta sočutje in hvaležnost napram še živim mrličem izza svetovne vojne ne le ugasnila ter Szumrla, da, se celo pretvorila v nevoIjo in jezo, ako sreča zdrav človek invalida! Pred dijevi sem obiskal Št. Lovrenc jna Potiorju. Zvečer je prisedel k mizi .velik, lep in na prvi pogled močan mož. Spustil se je na stol smehljajočega obraza in pozdravil z menoj došlega domačina. Pogovor je nanesel na vprašanje: Kako se godi enemu ali drugemu izmed nas. Vsi smo zmigavali z ramami, le velikan je bil mnenja: »Živi se!« Sedaj sem še le spoznal, da imam pred seboj invalida, kateremu manjka leva noga, leva roka in levo oko. Pozncje mi je še sam pojasnil in pokazal, da ima razstreljenp še desno roko in skoro do kosti odneŠeno raeso s pleč. Bivši vojajki smo se takoj prijazneje pogledali, fiobrosrčni invalid nam je zaupal, da j§ moral po konCani vinorejski šoll z iS tim letOm iuj, italijansko bojišče. Tukaj se je razpočila pred njim težka granata. Kamenje je sfrčalo na vse strani in ob tej grozni priliki je bil tako strašno ranjen. Cela štiri leta je prebil neprestano v bolnici. Po povratku v domovino je bil nekaj let ekonom na večjem posestvu v Halozah. Danes je nadzornik v domači tovarni ter se preživlja popolnoma sam. Vsem se nam je usmilil, ko je končal sicer kratko, a zanj obupno bridko povest. Dotaknil sem se še ga z vprašanjem, kako kaj prenaša invalidski križ. Razložil je svoj povojni položaj z nezabnimi besedami: »Veste, kar me najbolj boli? Nikdar nisem bil mlad in nikoli ne bom znal, kako lepa je mladost . . .« Vsega pomilovanja vrednemu siromaku danes ni za roko, ne za nogo ter oko, boli ga, ako vidi mladino in se mu vzbudi zavest: Jaz nisem bil nikdar mlad. Ne mlad po lastni krivdi, ampak po groznem pečatu svetovne vojne! Mladost sta mu pogoltnila vojaštvo ter bolnica in to je res zavest, ki peče bolj nego izguba katerega koli drugega uda. Koliko so vredni lepi in veseli mladostni spomini. Biti brez teb po tuji krivdi, je invalidnost najvišje stopnje. Mislite, da je ta pohorski invalid edini, ki je ostal brez mladosti po nedolžnem? O, ne! Koliko jih je tudi v Sloveniji, ki se morajo radi svetovne vojne pehati skozi življenje brez okusa čaše prave mladosti! In invalid z ravnokar omenjeno obupno zavestjo nikdar ne bo prosil, ne boračil in ne bo v nadlego drugim z mladostnimi spomini!