PRIMORSKI DNEVNIK __________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din___TRST petek 13. avgusta 19fr8 Kdaj bo polkovnik Shinkle odgovoril na zahtevo delegacije 3IAU, da je treba izdati ukaz, da se začnejo takoj izdajati SAMO dvojezične osebne izkaznice? (Glej PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja 8. avgusta t. 1} Naše ljudstvo ne bo nikoli dovolilo, da se na kakršen koli način tržaško prebivalstvo deli kol v kolonijah v dve vrsti! Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 973 o miKiiimju iesiice ^ svoji včerajšnji številki *Il Lavoratore* objavil uvod-nilc\ ki predstavlja precejšen umik. Zabeleliti moramo, ka-‘° se skuša ta umik izvesti-aivr.ej nekaj besed o tako nenovanih ,sovpadanjih’ med •ovjetsko zvezo in Jugoslavi-30’ ki jih «u Lavoratore» pri-‘-rja z dejstvom, da so nekoč e o egiptovski diplomati gla-ovali skupno s Sovjetsko zve-*°- K temu pripominjamo: 1) Primeru Jugoslavije ne gre a slutajnostno glasovanje, mpak za osnovna natela ju-slovanske zunanje politike, 1 se v ničemer ne razlikuje , oniK ki jih zastopa Sovjet-,• ® zveza. 2) Vsa dosedanja jugoslovanska zunanja politi-a se Je razvijala in se razvija Popolnem soglasju s Sovjet-0 zvezo. 3) v naSem prime- Sln n& 9Te Z° t0’ da ie Ju9°~ vi Blas°vala skupno s So-?.,o zvezo, ampak da je v zunanjepolitični zadevi Sovjet-a zveza padprla Jugosla-°' ne morda zato, ker gre ugoslavijo. ampak zato, Ui ]Ugoslovanski korak teme-kat?0 Političnih osnovah tika T sov^etska zunanja polila! tem in 0 marsičem si «II „ n°ratore> lahko zastavlja a»anja; to je zdravo, in se pri nas ne bi bilo «// t ie se ~e od zaičtka ie;a dr~al tega na' ^fojimo trdno na stali-uori 76 treba vsako trditev s0 frfii 2 dokazi, še le potem iQsfdltve Prepričljive- Ne za-® trditi, da «v osnovnih 5ozunanie in notranje sl,. ‘*e v zadnjem lasu vodki J sledi napačni liniji, 5jj- 0rneraž opustitev marksi-ba nauka», ampak je tre- h-i °* trditev podpreti z do-je\e hoiete' da bomo rekli: ti»rav tako nas zanima reih- 1 fin t .t,e Je danes geslo «uki-rtie??,. vsakršnih stikov in tenkim borba proti beograj- ia 7)1 v°diteljem», zlasti, te ?e h l°Stra kritika» in utemelji-VOdi bre2 vsakršnih JtZe z°v> da, celo na osnovi teril ,an^a in neresnice (in vri W> svoj delei tudi *n lo, ne pa na osnovi j>ne e argumentacije, pod-»lej(. 2 dokazi, ki edina more in „?? Prepričati o napakah Octklonih. *VV-WIV/W e dejstva, da se nadalju-trohh tako ostr°stjo obto’be kljvh ,eograiskim voditeljem», lUb t uJon^nn vuauei, tu in te7nu da Sovjetska zve-^arno }l9°stavija zavzemata v ke> i.S,ne7n svetu isto stali-' a«or pravi «II Lavorato- S .......................... "a« dokaza, ki bi k jd1l v prepričanju, da !i^a °slovanska zunanja po-to stn‘-?re*en:i' kljub temu da T0ja. y v resoluciji Informbi-hn,k 171 tisti, ki je jugoslo-°,;SUnanio Politiko zašle- Nfr. rp fUUl •Sil LjUUUTULO- ehtv° vreseneCen1e izhaja 'jz % ~'.da do danes se nima- in *»a ° 'i,8J.in kčo je jugoslovansko -Uni?0. volitlko zasledoval in kot triado de-'Vet.ski lin° Vudstvo, da o So-1 zvezi sploh ne govori-Ko 2’ le danes presenečen sa-r0>"77zt,irO'- ker 5e resoluciji In-sq 0?a slepo veroval, ne za to najmanjšega ^e» jiaStTlokske zveze in ostalih S nih držav ali celo ftej m/ (|,£e» Primer nostre krt- m,- *temeWte borbe*! n°Soik- Poudarjamo nekatere ®> ker’jd^larn° to zaradi te-j drugi skušajo na-n nepošteno prikriti L LONDON, 12— Nogometna tekma za olimpijsko prvenstvo med Jugo slavijo in Anglijo, ki se je končala z zasluženo zmago jugoslovanskega moštva, je vzbudila v britanskem tisku velik odmev. «Sijajni borce-nl duh Jugoslovanov je popolnoma zmedel angleške nogometaše,« — tako zaključuje današnji ((Times« svoje obširno poročilo o tekmi. Angleški tisk, ki daje tekmi prve mesto med včerajšnjimi olimpijsKi-mi dogodki, soglasno priznava visoki razred jugoslovanskega nogometa in poudarja, da je zmaga jugoslovanskega moštva popolnoma zaslužena in posledica boljše igre. «limes» ugotavlja, da je bila igra, ki so jo pokazali Angleži na včerajšnji tekmi, vsekakor najboljša, kar jih je pokazalo britansko moštvo v olimpijskem nogometnem turnirju, in dodaja: ((Preprosta resnica je, da so jugoslovanski nogometaši boljši. «Daily Telegraph« poudarja, da se je prvič po letu 1912 zgodilo, da se Anglija ni utegnila plasirati v finale olimpijskega nogometnega turnirja. List izraža prepričanje, da bosta moštvi Jugoslavije in Švedske, ki se bosta danes srečali v finalu, znali nuditi igro, ki bo av-dušila vse ljubitelje lepega nogometa. «Daily Express» poroča o tekmi pod naslovom ((Jugoslovanska 'ck-cija angleškemu moštvu« in podčrtuje, da je jugoslovansko moštvo igralo «kot ena sama družina«. Tudi «Daily Herald» hvali igro jugoslovanske enajstorice in pravi, da angleškemu nogometu nikakor ne more služiti kot izgovor, da igralci niso bili obveščeni o taktiki, ki se je bo posluževalo jugoslovansko moštvo. «News Chronlcle« poudarja neizčrpno energijo jugoslovanskih nogometašev, ki so «igrali do konca, kot da bi še vedno imeli ogromno moči v rezervi«. «Daily Mail« zatrjuje, da je britansko moštvo igralo taktično napačno «Daily Graphics pa piše, da je bil včeraj «klavrn dan za angleški nogomet. Jugoslovani so pokazali tehniko, ki se je zdele učna knjiga nogometa«. dr. Roman VUj.mar na smrt z ustrelitvijo, zaplembo celotnega premoženja in izgubo državljanskih pravic; Viljem Brezar na 16 let odvzema prostosti s prisilnim delom in izgubo političnih pravic za 5 let. O sodni razpravi bomo še poročali. NaMi Moamal na Balkanu ničnn prestal preizkušnjo MARIBOR, 12. — V ponedeljek ponoči so v hidrocentrali na Mariborskem otoku preizkusili turbo agregat, katerega montažo so delavci in strokovnjaki montažnega podjetja za hidrocentrale dokončali v predkongresnem tekmovanju brez tuje pomoči. Najprej je bilo treba zapreti zapornice in dvigniti vodno gladino za dva metra. Z dvema po 60 ton težkima zapornicama so zaprli odprtine, skozi katere je z ogromno silo grmela vsa voda Drave. Po štirih urah se je vodna gladina Drave primerno dvignila. Z dvigalno napravo, ki ima zmogljivost 150 ton, so dvignili 15 ton težko zapornico pred grlom turbine. Ko je voda začela z velikansko silo vdirati v turbino, se je polagoma začela vrteti ogromna gmota železa, jekla in bakra, težka 250 ton. Preizkušnja prvega turboagrega-ta mariborske hidrocentrale, največjega na Balkanu, je popolnoma uspela. Mariborska centrala bo v nekaj dneh lahko začela redno obratovati, industrija pa bo dobila nov, mogočen vir pogonske s.le. Zapotochv le sprejel ameriške sindikaliste PRAGA, 12. — Predsednik vlade ter predsednik češkoslovaške delavske zbornice Zapotocky je sprejel danes 4 delegate CIO ter jim med drugim izjavil: »Želimo, da bi si bilo ameriško ljudstvo na jasnem, da goji češkoslovaško ljudstvo samo prijateljska čustva do njega in bo storilo vse mogoče, da se to prijateljstvo ne bo prekfhi-lo». Delegacija ameriških sindikalistov, ki hoče preučiti socialno zakonodajo in sindikalne probleme na Češkoslovaškem, je izjavila, da je položaj delavcev na Češkoslovaškem neprimerno boljši kot v A-meriki; Protivil se je, da bi bila Avstrija sprejeta v bodočo donavsko komisijo, še preden je bila z njo podpisana mirovna pogodba. «2elim poudariti«, je dejal dr. Bebler, «da so ZDA na čelu tistih držav, ki se protivijo zakonitim zahtevam Jugoslavije po reparacijah in po popravku meja napram Avstriji. Ravno zaradi takega zadržanja zapadnih sil se je Avstrija branila priznati upravičenost jugoslovanskih zahtev. Torej ni popolnoma nič logično, če vlada ZDA, ki tako zavlačuje sklenitev miru z Avstrijo, sedaj predlaga, naj ta takoj postane član donavske komisije. Mi smo se že izkazali dovolj velikodušni do Avstrije, saj smo dopustili, da se Avstrija udeležuje konference s pravico posvetovalnega glasu, česar odločitev sveta štirih zunanjih ministrov niti ni predvidevala. Vendar ne gre zahtevati celo roko, če je kdo ponudil prst. V dodatku k sovjetskemu načrtu konvencije Je jasno določeno, kdaj lahko Avstrija postane član donavske komisije. Ta dodatek namreč določa, da bo dobila svoje mesto v tem organu po podpisu mirovne pogodbe. Samo ta je pravilna in pravična rešitev*. Govoreč nato o vprašanju udeležbe ostalih držav v donavski komisiji, je Bebler dejal: «Na kakšni podlagi zahtevajo te države, da bi bile članice komisije? Ni nikjer nikakega sklepa, ki bi nas vezal, da sprejmemo to zahtevo. Pariška mirovna pogodba ne predvideva udeležbe ostalih držav v donayski komisiji, temveč samo določa, da bodo te države uživale na Donavi svobodno plovbo. To je zadnja meja naših obveznosti, Mar bi lahko navedli kak primer, da podonavske države sodelujejo v upravljanju kakega dela državnega teritorija Francije, ZDA ali Velike Britanije? Odgovor je, jasno, negativen. Torej tudi mi nočemo dati tega, česar vi nam ne daste.« ((Američani se sklicujejo na Monroejevo doktrino. Dovolite nam, da si postavimo tudi mi podobno doktrino, ki se glasi: PODONAVJE PODONAVSKIM DRŽAVAM. Ameriški delegat je govoril o ameriški odgovornosti za svetovni mir. ZDA so zastopane v Varnostnem svetu in v Svetu štirih zunanjih ministrov, kar mislimo, da Je dovolj. Mar bo donavska komisija imela nalogo čuvati evropski mir? Ameriški predlog stremi za tem, da bi omogočil ek spanzionistično politiko ZDA, ki jo vsi dobro poznamo še izpred druge svetovne vojne in po njej». «Glede na sestavo donavske komisije pravijo ZDA, da se bodo zadovoljile z začasno udeležbo v-komisiji, dokler ne bi bile sprejete Avstrija in Nemčija. Ta zahteva je sicer skromna, toda mi sino uverjeni, da bodo ZDA pozneje zahtevale več, če jim danes ugodi mo glede na njihovo zahtevo. Današnja politika ZDA je namreč povsem jasna. Pojasnjuje nam jo Marshallov plan, v zvezi s kale rim je ameriški predstavnik dejal, da bo udeležba ZDA v evrop skem gospodarstvu čedalje večja. Za tako prodiranje pa morajo biti ustvarjeni ugodni politični pogoji, kakor bi bila na primer udeležba v donavski komisiji.« Glede na zahtevo, da bi postala članica donavske komisije tudi Nemčija, je dr. Bebler med drugim dejal: (Mi predobro vemo, kdo se protivi hitri rešitvi nemškega problema, kdo se protivi sklenitvi miru z Nemčijo, kdo zanika potsdamske sklepe, kdo deli Nemčijo na dva dela, kdo deli Evropo z železnim zastorom in kdo ustvarja v Nemčiji oporišče za vsakovrstno izsiljevanje. Nikakor ni v in. teresu ZDA, da bi se čim hitreje sklenil mir z Nemčijo. Naj gre že za udeležbo Avstrije ali Nemčije ali ostalih ne-podonavskih držav v donavski komisiji, jugoslovanska delegacija Je odločno proti temu amandmanu in ga zavrača*. Tudi ANA PAUKER je govorila v enakem smislu Glede na zatrjevanje ameriškega delegata o odgovornosti za čuvanje miru je dejala Ana Pauker, da vsi poznajo politiko ohranitve miru, ki jo ZDA izvajajo v Palestini, v Grčiji in na Kitajskem. Na popoldanskem zasedanju glavnega odbora donavske konference je prvi govoril predstavnik ukrajinske delegacije. Dejal je med drugim, da čl. 5 sovjetskega predloga konvencije ne ovira izboljšanja pogojev plovbe po Donavi. Ta čle.i samo ukinja stanje iz tistega časa. ko sta Velika Britanija in ZDA imeli pravico vmešavati se v notranje zadeve podonavskih držav. Britanska delegacija se je sklicevala na delovanje UNRRE, da bi s tem dokazala, da udeležba ne - podonavskih držav v donavski komisiji ne odpira vrat tem državam za njihovo gospodarsko in politično prodiranje. Ukrajinski delegat pa je dejal, da je bila UNRRA ustanovljena na podlagi enakosti II vseh držav in v sklad UNRRE so prispevale vse države, ki niso bile podvržene sovražni okupaciji in sicer na podlagi enega odstotka svojih državnih dohodkov. Prispevek ZDA in Velike Britanije torej ni bil sorazmerno večji od drugih držav. Razen tega je bilo sklenjeno, da bo vsaka država, ki bo uživala pomoč UNRRE, sama določila, kako bo razdelila to pomoč. Prav s tem je bila podana zagotovitev, da se pomoč UNRRE ne bo izrabila za gospodarsko penetracijo ZDA in Velike Britanije. Predstavnik ukrajinske delegacije je nato poudaril, da je med mednarodno pomočjo in Marshallovim planom bistvena razlika. Ko je nato govoril še bolgarski delegat, je za njim povzel besedo načelnik sovjetske delegacije Višinski, ki je tudi zavrnil ameriški predlog. «Zalostna reka tovornih vlakov, ki se prazni vračajo iz zaledja, kamor vozijo podpore, je znak, da donavske države ne morejo ali nočejo uporabljdti tržaškega pristanišča in tranzitnih olajšav.» Tako označuje general Airey položaj tržaškega tranzitnega prometa v svojem tretjem poročilu OZN. Ce pa primerjamo to trditev s podatki, ki so objavljeni v prilogi H istega poročila, ugotavljamo, da se omenjene ugotovitve točno le za Avstrijo, ki je, kakor znano, edina država v zaledju Trsta, ki prejema pomoč Marshallovega plana. V drugem tromesečju 1948 so odpremili v Avstrijo za 20.412 vagonov blaga, pripeljali pa so iz Avstrije 1.777 vagonov blaga. «Zalostna reka vagonov na po-vratkun je torej sestavljena izključno iz vlakov, ki prihajajo iz Avstrije, t. j. iz dežele, ki je pod pretežnim vplivom zapada. Z ostalimi deželami tržaškega zaledja je železniški promet nasprotno uravnovešen. Češkoslovaška je poslala v Trst 1-916 vago- Kršitev volivne svobode na Goriškem VIDEM, 12. — Poslanec Ljudske fronte za volivno okrožje Videm -Belluno - Gorica Gino Beltrame je danes predložil notranjemu ministru interpelacijo z vprašanjem, kakšni so bili vzroki, ki so goriške-mu prefektu narekovali odložitev upravnih volitev v 14 občinah go-riške province, potem ko so bile te volitve že razpisane za 5. september. In to se je zgodilo ravno dan prej, kot je potekel zakonski rok za vložitev kandidatnih list. Javno mnenje vidi v tej samovoljni od-goditvi, ki ni z ničemer opravičljiva, nedovoljeno vmešavanje vlade, ki naj da nekaterim strankam dovolj časa, da sklenejo med seboj volivni dogovor, obenem pa kršitev volivne svobode in ljudske suverenosti. Italijanska splošna delavska zve- za prejema neprestano zagotovila solidarnosti od sindikalnih organizacij. Tudi v Avstriji Marshallov plan „učinkuje“ DUNAJ, (. — Tovarne vžigalic v Salzburgu bodo zelo verjetno morale že v kratkem prenehati z delom, kajti ameriške vžigalice, ki jih je Avstrija prejela po Marshallovem planu, so preplavile tržišča. Veliko število delavcev teh tovarn so poslali na dopust «za nedoločeno dobo«. BUKAREŠTA, 10 — Proizvodnja sladkorne pese v Romuniji je letos za 200 odst. višja kot znaša povprečje zadnjih pet let. nov blaga, odpeljala pa je 2.533 vagonov. Statistika prikazuje, da je V istem obdobju Jugoslavija odposlala v tržaško pristanišče 1-480 vagonov, prejela pa le 1.011 vagonov blaga, t. j. 469 vagonov manj kot jih je odposlala. Sama statistika v poročilu generala Aireya torej kaže, da sloni promet med Trstom in dvema glavnima državama iz zaledja na trdni trgovinski podlagi, ki ima za predpogoj uravnovešenje blagovne izmenjave. Ce ni še ta promet dosegel zaželenega obsega, je o v veliki me-* ri odvisno od mnogih neurejenih vprašanj v odnosih med Vzhodom in Zapadom, pri katerih bi že davno Trst igral najpomembnejšo vlogo. Promet med Trstom in Jugoslavijo pa bi prav gotovo daleč presegal promet med Trstom in Italijo, če bi že končno bili vzpostavljeni redni trgovinski stiki na temelju tržaško-jugoslovanskega trgovinskega sporazuma, uglede katerega se pričakujejo navodila britanske in severnoameriške vladen, kakor pravi general Airey v dodatku priloge I. svojega poročila. C e torej promet v tržaški luki ni tolikšen, kakršen bi bil lahko, je zasluga za to zgolj na čakanju omenjenih navodil, t .j. na britanski in severnoameriški vladi, od katerih so odvisni tudi njuni predstavniki v Trstu, Pri tem naj poudarimo še dejstvo, da se kljub pomanjkanju urejenosti sporazumov z zalednimi državami Trsta že sedaj po podatkih tretjega poročila gen. Aireya samega, vrača «žalostna reka tovornih vlakov, ki so praznin, predvsem in samo iz mar-shallizirane Avstrije..., kajti v ostale podonavske države — kolikor nam je znano — vlaki preko Trsta ne vozijo nikakršnih «podpor». Zato se tudi ne more govoriti o tem, ali «podonavske države ne morejo ali nočejo uporabljati tržaškega pristanišča)). Iz Jugoslavije pa, ki je s svojim predlofrom trgovinskega sporazuma dovolj jasno dokazala svojo voljo, se prazni uagoni sploh ne vračajo. Ravno narobe? Z zagrebškega procesa pr o ti ustašem Menihi so jih skrivali Zločinci, ki so množično morili, so našli zatočišče v samostanih doma in v tuiini ZAGREB, 12. — Na današnjem zasedanju procesa proti skupini vojnih zločincev in ustaških teroristov je bil zaslišan inž. Franjo Petek, ki je bil med vojno ustaški častnik, ob koncu vojne pa se je zatekel v uniformi domobranskega častnika k dominikanskemu patru Ramenskemu v Splitu. Obtoženi je priznal, da ga je Kamenski skrival, čeprav je vedel, da je bil prej ustaški častnik. Nato se je zatekel v Varaždin, kjer se je skrival pri frančiškanskem patru Petru Jušu, ki je tudi vedel, da je bil Petek ustaš. Po svojem begu iz Jugoslavije je Petek stopil v Avstriji v stik s Kavranom, po čigar navodilih se je vrnil v Jugoslavijo, kjer pa je bil takoj aretiran. Obtoženi Vinko Dundovič je med vojno sodeloval pri uničevanju hrvaških vasi in pri -pokoljih ujetih partizanov. Po svojem begu iz Jugoslavije je bil v koncentracijskem taborišču v Fermu, kjer je stopil v stik z obtožencem Mirnom Ro-sandičem. Ta mu je dal nalog, da gre v Avstrijo na posebne tečaje za teroristične akcije. Ti tečaji so se vršili y vohunski in teroristični centrali v Irofaiachu. Ko je dovršil te tečaje, je odšel v Jugoslavijo, kjer pa je bil takoj ujet. pripornikov med Jugoslavijo io Italijo se še ni izvršila Nesoglasje zaradi številčnega razmerja V svoji torkovi številki je naš list v goriški izdaji prvi prinesel vest, da bo prišlo še istega dne 10. avgusta do prve izmenjave pripornikov med Italijo in Jugoslavijo v skladu s sporazumom, ki sta ga podpisali svoj čas obe državi. Gre za pripornike italijanske in jugoslovanske državljane, ki so pridržani v zaporih obeh držav zaradi političnih in drugih prestopkov. Italijanske in jugoslovanske obmejne oblasti so res pripeljale v popoldanskih urah do obmejnega bloka pri Rdeči hiši v Gorici določeno število ljudi za izmenjavo. Toda ta se še ni izvršila, ker Je prišlo med tem do nekega nesoglasja. Jugoslovani so namreč bili pripravljeni predati dvajset italijanskih državljanov, medtem ko Marshallova „pomoč" Avstriji AVSTRIJA JE PREJELA V IMENU MARSHALLOVE POMOČI EN MILIJON NAHRBTNIKOV. «&Sr-v ^POZABILI SO NAM POLEG TEH NAHRBTNIKOV SE VANDROVSKE PALICEr). POSLATI so razpolagal) Italijani samo s petimi jugoslovanskimi državljani. Seveda se ni moglo na mestu nič opraviti. Italijanske oblasti zatrjujejo, da je bilo tako odrejeno od višjih oblasti, od katerih zdaj čakajo navodila. V pričakovanju, da se stvar sporazumno uredi in da se pripravi enakoštevilno skupino tudi z italijanske strani, so izmenjavo zaenkrat odgodili. Sam dogodek je vzbudil precejšnjo pozornost med goriško javnostjo; nastalo nesoglasje, ki je preprečilo pričetek predvidenih izmenjav, pa je povzročilo tudi precejšnjo nejevoljo. Šentjakobčani in pobožne želje De Gasperijevihjezuitov Z velikanskim zadovoljstvom «ugotavlja» jezuitski «Giornale di Trieste» v včerajšnji številki, da so v ponedeljek zvečer prišli v naše uredništvo Šentjakobčani in kričali «S’ciavi ande a Lubia-na». To je namreč laž; in tega mi nismo nikdar v našem časopisu objavili zaradi tega, ker to ne odgovarja resnici. «Giornale» naj si zato najde slovenščine veščega urednika, ki bo lahko prebral, da smo zapisali, da je nekaj nahujskanih Vidalijevih kričačev v nedeljo na taboru S1AU v Pa-dričah proti tovarišu Milouniku izustilo omenjene izraze iz fašistične terminologije. Šentjakobčani pa tega niso storili in tudi ne bodo kljub vsemu hujskanju s strani kogar koli. najmanj pa hujskanju s strani jezuitov od «Giornale di Triesten in podobnih amerikanskih listov v italijanskem jeziku. To si omenjeni jezuiti že davno zelo močno želijo, zato so tudi napisali včeraj članek, ki je le izraz njihove, ga sovraštva in pobožnih želja, da bi iz nesoglasij med tovariši kovali kapital za svoje šovinistične cilje. Nekaj za »Ultimissime" Po poročilu «Tanjuga» posnemamo, da so se svečanega sprejema na čast inozemskih delegacij, ki ga je priredil zunanji minister FLRJ Stanoje Simič, udeležili poleg vseh predstavnikov teh delegacij tudi nekateri ministri ter načelnik generalnega štaba Jugoslovanske armade, generalni polkovnik Koča Popovič, generalni polkovnik Peko Dapčevič in drugi. Pri resnicoljubnem in senzacij željnem listu «U1-timissime« bodo mogoče uganili, zakaj smo navedli ti dve imeni. 13. avgusta 19® Privid se je razblinil V Trstu ziv.jj Ljudje (aanor t. trdijo nekateri časopisi — bi ti bil; večina prebivalstva), ki vzdihujejo, da so daleč od »velike matere« in da morajo živeti daleč od nje. Toda po vseh dokazih so to le jokava zunanja plast, ki nima nobene zveze z notranjim prepričanjem in mislim, da je prav in koristno, da jih razkrinkamo pred javnostjo. Zato navajam samo primer vročih želja nameščencev tukajšnje podružnice »Banco di P omar,, češ naj bi se te uresničile po združitvi z »veliko materjo». Govoriči se in klepeta mnogo o dobrotah in medu, ki se cedi kar v potokih onstran Timave, in pritožujejo se nad tukajšnjo »mizerijou. Nabiti »altruizma«, »ljubezn.vostis in »krščanske dobrotljivosti«, prenašajo največ je žrtve na tej revni in skopi zemlji,, a v deželo »dobroU De Gasperija pošiljajo druge. Kdo so ti »drugi»? Predvsem pristni Tržačani, ki že iz roda v rod prebivajo na teh tleh. C e so pa poleg tega še antifašisti in Slovenci, je gotovo nagrada premestitev preko Timave■ Tem bolj moramo občudovati one, ki se žrtvujejo in ostane ju v tem opeki us (ki bi sicer pod drug o zastavo prikazovali kot čudežni raj), če jih sodimo po besedah, ki jih bljuvajo na opresrečne», ki gredo dihat svobodni zrak italijanske republike in uživat dobrote demokratičnega življenja njene jare gospode. primerjajmo sedanji postopek z onim pred blaženimi 15-20 leti. Tudi takrat so premeščali »domačine«. Toda razvidna je osnovna razlika: takrat je bUa ta zemlja pod oblastjo večnega Rima, medtem pa sedaj ni več. To dejstvo so sankcionirali zastopniki italijanske vlade z ratifikacijo mirovne pogodbe. Cernu nadaljujejo danes z istim načinom ter sledijo stopinjam italijanskega fašizma? Morda hočejo unacionaliziriatiK te zemlje v italijanskem smislu? To je primer, kako se obnašajo gospodje, ki hočejo aneksijo z Italijo. Ne želijo še volitev, ker ie niso vse, ki imajo votivno pravico, osrečili s potovanjem v Italijo in jih izločili iz borbe. Toda privid, ki »o ga imeli gospodje v »Bancc d Roma«, se je razblinil: Večina premeščenih ni odpotovala, ali pa ae vrnila v Trst in dala oetavk/j. delegatom mednarodne koulerence delovne mladine Vodstvo ZAM je poslalo v teh dneh v imenu vse tržaške antifašistične mladine pismo mednarodni konferenci delovne mladine, ki se vrši o teh dneh v Varšavi. V tem pismu pozdravlja vsa antifašistična mladina delegate delovne mladine Sovjetske zveze in držav, kjer vlada ljudska demokracija, delegate španske, grške, kitajske, vietnamske in indonezijske mladine ter javlja obenem, da ni bilo mogoče priti predstavnikom ZAM na to konferenco, ker jg policija vojaške uprave preprečila izdajo potni! i listov. V pismu obravnava še vprašanje i) zveri, z problemom Tržaškega ozemlja, o katerem razpravljajo v teh dneh na Organizaciji združenih narodov ter poudarja, da bo antifašistična mladina Tržaškega ozemlja še naprej nadaljevala borbo za spoštovanje mirovne pogodbe ter bo preprečila kakršen koli poskus revizionizma te pogodbe. Pismo se končuje s prošnjo, da bi vodstvo mednarodne konference delovne mladine pokazalo vsemu svetu, kakšen je resničen položaj tržaškega ljudstva in še prav posebno tržaške mladine in z zeljo, da bi bilo telo te konference uspešno. jkovi filmi Judi krvniki morajo umreti" Ko so zasedle češko državo Hitlerjeve horde, je zavladal v Pragi kot Neichsprotector Hey-trich, ki je sejal teror in ponižanje med svobodoljubno ljudstvo. Ker je on poosebljal vse gestapovsko nasilje, se je našel rodoljub, ki je izvršil nanj atentat, ki je pomenil protest vsega ljudstva proti nemškemu nasilju. Gestapovci, ki niso mogli niti zlepa niti zgrda prisiliti ljudi, da bi jim pomagali odkriti atentatorja, so začeli še bolj divjati. Zaprli so mnogo talcev, od profesorjev in generalov do učenjakov in delavcev in začelo se je množično streljanje nedolžnih žrtev. Končno so na podlagi izpovedi raznih ptič aretirali kot krivca izdajalskega plvovarnarja Vzasciu in ga ubili. Policija je sicer dvomila v njegovo krivdo, vendar ni hotela pokazati, da je nemočna prot, odtočnemu ljudskemu odporu. Delo je nastalo še med vojno in ga je režiral znani mejster Fric Lang, ki Je priredil tudi siže skupaj z dramaturgom Bertoldom Brechtom, ki je avtor znane satire «Furcht und Elend del lil, Reichess. Igralci, kot so Brljan, Donlevg, Ana Lee, Walter Bren-nan m Gene Locka rt so znali živo pokazati pretesljive momente iz dobe gestapovskega terorja, kakor smo jih tudi pri nas poznali v precejšnji meri. Čeprav je bil film izdelan v propagandne svrhe, vendar se mu to ne pozna mnogo in ima vet močnih prizorov iz gestapovskih ječ, preiskav na domovih in mučnih zasliševanj številnih žrtev. Tudi odhod talcev na morišče bo ostal gledalcem v živem spominu in prav tako sramotna smrt izdajalca Czascia. Dejanje se vrši v Prag i, kjer je pod češkim grbom in geslom «Pravda vitezyr> visela na H radianih Hitlerjeva slika, vendar bi se lahko vršilo v kateri koli od Nemcev zasedeni deželi. Obenem pa je zgodovinske vrednosti ter resen opomin vsem krvnikom ljudstva, da bo tudi zanje prišla ura plačila. Z nasiljem se ne more ubiti narod, ki se bori za svobodo, G O RIŠKI DNEVNI K, PODRUŽNICA UkEON ŠIVA »N UPftAVfc PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORiCi - SVETOGOrfSKA ULICA 42 - TEL. 749 Fred kongresom slovenskih žen v Italiji Slovenska žena na Goriškem je strašno občutila vojne grozote Najbolj pereče je vprašanje nepreskrbljenih vojnih sirot in včlov Ne bo odveč, če se tudi danes nekoliko porazgovorimo o bližnjem kongresu Zveze slovenskih žena v italiji, ki bo 22. t. m., torej čez dobrih osem dni. Podali bomo nekaj misli o vlogi in naloga!} naših /en z željo, da bi to pripomoglo k temeljitejši pripruvi in uspešnejšem poteku tega prvega kongresa. Pred svojim I. kongresom delajo krajevne ženske zveze v slovenskih vaseh in mestu zaključni obračun delovanja, kakor dela tak uhračun vsaka množična organizacija, vsaka ustanova, vsako podjetje. To je obračun v smislu uspehov, hkrati pa tudi v smislu ugotavljanja pomanjkljivosti in slabosti in, ker je najvažnejše, si organizacija postavlja nov program za bodočnost. Treba je priznati, da so se naše žene z veliko energijo lotile tistih problemov, ki so ženam posebno blizu, to so problemi, ki zadevajo ženo kot mater, kat vzgojiteljico in negovalko otrok. Toda vložiti bodo morale še mnogo naporov, mnogo skrbi in prizadevanj, da ho-do dosegle od odločilnih oblasti ustanovitev tistih prepotrebnih ustanov, kukor sezonska zabavišča in dečje domove za njih malčke, ki jih do danes še nimajo. To je potrebno, da olajšamo ženi-materi težko družinsko življenje, da se bo laže posvetila delu na poljih, v tovarni, v uradih itd. £ enaka zveza mora prevzeti nase skrb za zdravo narodno vzgojo naših otrok, skrb za zapuščeno deco In zlasti vojne sirote, skrb za higieno na vasi. Sena nekaj ne smemo pozabiti. Zlasti na podeželju moramo posvečati več pozornosti vdovam iz osvobodilne borbe, ki žive težko življenje, ker ne skrbi za d je ne država in ne občina. Vprašanje nepreskrbljenih vojnih vdov tn sirot je pri nas še popolnoma nerešeno in zato najbolj pereče. To so tista vprašanja, ki jih je treba že v predkongresnih pripravah temeljito obravnavati, da bo kongres lahko načelno postavil zahtevo po rešitvi te velevažne "ade-ve. Slovenska žena na Goriškem je strašno občutila vojne grozote, ki so bile brez primera, vse je cala od sebe za lepšo bodočnost svojih Glavna skupščina uslužbencev morskih kopališč Pogajanja o delovni pogodbi rt uslužbence morskih kopališč,Jti.«o se do sedaj zelo ugodno razvijala, so se nenadoma prekinila, ker nočejo delodajalci ugoditi -zahtevam sindikalnih organizacij, ki nočejo, da bi se delovni urnik za te uslužbence zmanjšal od 12 do 10 ur. Seveda bi morali deiodajalci plačati uslužbencem ti dve uri za vse zaostanke v izplačevanju nadur, kot je to v veljavi za trgovske delavce. Prav tako ni bilo še rešeno vprašanje o sprejemu klavzule, ki predvideva ponovni sprejem v službo vseh tistih delavcev, ki so bili *e preji tam usiužbeni; deiodajalci ra tudi odbili zahtevo o ukinitvi individualnih delovnih pogodb, ki so v škodo delavcev. Dn bi rešili vsa ta vpraianja, |o Enotni sindikati sklicali včeraj zvečer ob 20 glavno skupščino, na katero so bili vabljeni vsi uslužbenci morskih kopališč. sinov in družin, a danes je nihče nc vpraša, kaj jo teži, česa potrebuje. Zlasti velja to za vojno '-do-vo. za ženo delavko in brezposelno, ki se mora v tem povojnem obdobju še boriti proti hudim socialnim krivicam. One so v dosedanjem delu pokazale, da morejo izvršiti velika dela političnega in kulturnega preporoda, zato naj se potrudijo še nekaj dni pred 22. avgustom, da se poglobijo v svoje velike in mnogostranske naloge, da si izberejo razumne in preizkušene delegatke, ki naj prinesejo na prihodnji kongres vsaka svoje posebne probleme, tiste, ki so poglavitni v posameznih krajih in od katerih odvisi boljše življenje slovenske skupnosti v Italiji in delovne žene na sploh. ZALOZNISiVO TRŽAŠKEGA TISKA — UPRAVA LISTOV — TRST — j Ul.. RUOGERO MANNA 29 JE PREVZELA V LASTNO REZIJO RAZDELJEVANJE: •PRIMORSKEGA DNEVNIKA« -• LJUDSKEGA TEDNIKA« - GLASA MLADIH« . »DELAVSKO-KMECKE ENOTNOSTI« IN »RAZGLEDOV«. S TEM OBVEŠČAMO VSE KOMI-SIONARJE, MALCPRODAJALCE, KOLPORTERJE IN NAROČNIKE, DA JE EDINO GORNJE PODJETJE UPRAVIČENO VODITI VSE OBRA-CUNE, VPLAČILA IN NAROČILA ZA NAVEDENE ČASOPISE IN REVIJO. Miren je postal vzorno središče loka ne industrije in obrti V pogonu Je nov« tovarna usnja Odlikovanje Jasluge za narod" tovarišu s Peci Odsek za bivše partizane pri DFS v Gorici, ul. Moatesauto st. 42, vabi tovariša Franca Stojana Maliča, starega 24 let, s Peči pri Sovodnjah, na) se zglasi na sedežu, kjer bo dvignil odlikovani« »Zasluge za narc«» za Izkazano požrtvovalnost in hrabrost v partizanski osvobodilni borbi. Luni novembra je bila sedanja modema u.mjaroa v Mirnu še. opu-stošena vojašnica in razbita konjušnica. Mirenski delavci in usnjarji so-.se tik pred zimo lotili velikega dela. Brez sredstev in brez oport so začeli obnavljali prostore in po šestih‘mesecih trdega dela je zrasti« lepo urejena tovarna usnja z velikimi in svetlimi dvoranami. «Prej smo delali usnjarno, zdaj delamo v usnjarnils pravijo mirenski delavci, ki od tedna do tednu izpopolnjujejo z novimi stroji in napravami svoje podjetje. S 1. julijem je začel* usnjarr.a v Mirnu obratovati. Zdaj brnijo v njej transmisije, ženejo stroje, obračajo ogromne kadi. Ze v prvih dveh tednih so presegli proizvodni plan za 5 do 20%. Mirenski čevljarji, strokovnjaki za kako- Tržaška kronika 1 ©ca in vihar sta uničila... RAZSTAVA DELOVNE MLADINE GUBI H KONGRESA DELOVNE MLADINE OBVEŠČA VSO DELOVNO MLADINO KAKOR TUDI VSE TRŽAŠKO PREBIVALSTVO, DA BO OTVORITEV RAZSTAVE DELOVNE MLADINE V SOBOTO OB IT NA SEDEŽU DELAVTKE ŠPORTNE ZVKZJ V UL. C ON TI ST. II. OBISKOVALCI SI BODO LAHKO OGLEDALI TO RAZSTAVO SE ISTI DAN OB IS URI. ODBOR JE 'IX. RAZPOSLAL VABILA VSEM MLADINSKIM ORGANIZACIJAM, PCL1T1CN1M ORGANIZACIJAM, ENOTNIM SIN*”KATOM IN DELAVSKI ZBORNICI. Silil take so tf.te po toči. večina grozdja je na tleh IN KAR GA JE OSTALO GNIJE NA TRTAH. VEJE SO OKLEŠČENE IN JIH BO TREBA PRIREZATI, DA NE SEGNIJ.ETO. ivAi-.Orl SMO Z« POROČALI, JE NAPRAVILA V TOREK POD VEČER TOČA VELIKO ŠKODO V NABREŽINSKEM OKRAJI* NA SLIKI VIDIMO POLOMLJENA KORUZNA STEBLA NA NEKI NJIVI V PREČNIKU. vostno presoje usnja, zatrjujejo, da je usnje, ki ga izdelujejo, odlične kakovosti, nenavadno lepega zunanjega videza, voljno in trpežno. Ko bodo s črpalko dovajali v usnjarno mehko in mastno vodo Vipave in ž njo obdelovali kožo, si obetajo še boljšo kakovost li nja. Delavci si obenem prizadevajo dvigniti proizvodnjo in znižati proizvodne stroške. Ob glavnem poslopju so dozidali poseben trakt, v katerem bodo uredili lastno ekstrakcijo in že letos sami pridobivali skoraj vsa luživa potrebna za proizvodnjo usnja. Orodje, nože, strgala in podobno si izdelujejo sami. Iz vaškega vodnjaka spravijo v sodih dnevno do 100 hektolitrov vode v obrat. Težave so zaenkrat zaradi prevoza, ker nimajo še lastnih prevoznih sredstev, a tudi temu bodo našli kmalu ugodno rešitev. Mirenski krajevni ljudski odbor sijajno razvija svojo lokalno industrijo. Poleg gostinskega podjetja ima večjo krojaško delavnico, pravkar ustanavlja podjetje za po-kromanje in poniklanje. Okrajna invalidska organizacija ima v Mirnu dve podjetji, velik mizarski obrat in karosersko delavnico. Po obsegu in proizvodni zmogljivosti pa so največja okrajna industrijska podjetja čevljarna in apnenica Zdaj se jima je pridružila še okrajna usnjarna, ki ima pred se boj široke perspektive razvoja in ustvarjanja. Miren je postal v kratkem času najbolj izrazit kraj lokalnega gospodarstva in industrije v krajevnem in okrajnem merilu. Bombe v jami pri Sv. Križu Civilna policija iz Devina je zadnje dni preiskala neko jamo okrog 600 metrov od Sv. Križa. V globini približno 8 metrov so našli dve bombi. Po raznih znakih sodeč menijo, da se bolj globoko nahaja še več vojnega materiala, vendar niso mogli jame natančneje preiskati, ker je bilo pretemno in niso imeli s seboj niti svetilk niti drugih priprav za uspešno preiskavo. Prihodnje dni nameravajo nadaljevati z raziskovanjem posebno že zaradi tega, ker so imeli Nemci v bližini jame pred štirimi leti protiletalsko postojanko in so verjetno pustili v jami še več vojnega materiala. SPOMINSKI DNEVI: mi se je rodil Aleksej L. Polov inski, sovjetski skladatelj. 1912 je umrl Ju les Masseimt, francoski skladatelj. Rodil se je 12. V. 18i2. VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU ODHODI Za Trst: 6.16 A, 7.29 A, 9.50 A, 13.53 A, (do Tržiča, izključno ob nedeljah), 18.47 A, 21.30 A, 23.04 A. Za Videm: 6.25 A, 8.49 A, 13.06 A, 18.37 A, 21.14 D. PRIHODI Iz Trsta: 6.10 A, "07 A (Izključno Ob nedeljah) 8.46 A. 13.03 A, 14.09 A, 16.54 A, 18.34 A, 21.09 D. Iz Vidma: 6,13 A, 7.25 A, 9.47 A, 13.49 A, 18.45 A, 22.12 A, 23.36 D. Brzovlafci: Trst - Benetke z odhodom iz Tržita ob 7.30 in prihodom v Benetke ob 9.23 in Benetke - Trst S. odhodom iz Benetk ob 20.15 in prihodom v Tržič ob 21.56. VIHAR JE IZRUVAL V S KORENINAMI VRED. KRAŠKIH VASEH VELIKA DREVESA NA SLIKI JE VELIKO SADNO DRE- VO, KI QA JE IZRUVALO PRED NEKO KMEČKO HISO. lakaj odlašajo i graditvijo svobodnega industrijskega pristanišča, ki bi mogla zaposlili osem tisoč tržaških delavcev Nekaj časa prej, preden sta prenehala delovati, sta občinski in conski svet dala nekaterim svetnikom nalogo, da se pridružijo obenem z delegati Trgovske zbornice komisiji za študij, ki naj bi postavila industrijsko svobodno pristanišče izven vsakega vpliva ali špekulacije s strani privatnikov. Ta komisija Se je ustanovila na izrečno zahtevo upravnega sveta delniške družbe industrijskega pristanišča. Ta komisija bi morala predložiti v 16 dneh od svoje ustanovitve načrt, vendar je poteklo od tega že več kot mesec dni, ne da bi dala od sebe glasu. Takrat ustanovljena ustanova je imeia nalogo zagotoviti davčne olajšave za vse industrije tega ozemlja v industrijskem pristanišču. ki ne bi delale konkurenco tržaškim tovarnam; zagotoviti bi morala splošno uporabo ozemlja in pa potreben denar, ki bi služil za pričetek del v Zavljah. Toda ta i Jelenjad ni trg* pri Sv. Andreju bodo preuredili Pred kratkim smo v članku »Enake praviee -— enake dolžnosti 128. Julija t. 1.) omenili, v kakšnem položaju morajo prodajati okoliški kmetje na trgu na debelo pri Sv. Andreju. Pokazali smo na kak način so mestna občina in njeni predstavniki potisnili slovenskega kmeta, ki je prodajal na tem trgu prvovrstno blago v kot, kjer so stranišča in kjer teče umazana voda, tako da so 3e kupci prav zaradi tega oddaljili od teh kmetov, ki so p»(v dajali svoje blago, dočlm so imeli trgovci na debelo najboljše prostore. na vidnem mestu. Ni treba pri tem poudarjati, da je pri trgnvjni važno vprašanje, kje je blago izpostavljeno in da igr* tudi veliko vlogo, ali je to na higieničnem prostoru in zavarovano pred kužnimi kalmi, ki zlasti v poletnem času kvarijo blago. Na ta nas članek je predsednik mestne občine advokat Miani poklical takoj gospoda Coceanija. ravnatelja trga pri Sv. Andreju ter ga opomnil, čemu ni poakrbel za to, da bi dobili okoliški kmetje primernejše mesto na tem trgu. Obenem je poklical zastopnike kmetov in branjevcev ter jim obljubil, da se bo zavzel za to, da bodo trg pri Sv. Andreju preuredili tako kakor želijo kmetje in kar najbolj ustreza vsem higienskim potrebam trga. Obljubil je tudi, da bodo imeli kmetje v sredini trga odslej naprej svoje stojnice na vidnem mestu, tako da bo prišlo do veljave predvsem naše domače blago iz tržaške okolice. Ob tej priliki bi hoteli opozoriti odločujoče činttelje na to, da naj upoštevajo, ko bodo preurejali trg, da se postavijo takšne stojnice, ki bodo Imele odprte predale, na katere bodo kmetje položili svoje blago tako, da se ne bo dotikalo tal. To bo zlasti koristno tudi pozimi, ko se tali. da ne bo voda odtekala mimo zelenjave. Pozdraviti pa moramo tudi iniciativo mestne občine, ki je obljubila, da bodo trg Sv. An dreja asfaltirali, kar bo tudi nedvomno pripomoglo ne le k lepoti marveč bo predvsem koristilo higienskim zahtevam. Upamo, da bo gospod Miani mol beseda ln da bo svoje načrte v pogledu zelenjaduega trga pri Sv. An dreju tudi izvedel. Naše kmete pa opozar amo. naj vselej kadar vid'!* kskišno koli nepravilnost na katerem koli področju to javijo, ker vidimo, da tudi naša beseda kaj zaleže, če je izgovorjena na pravem mestu. ustanova ni izvršila niti ene zadanih ji nalog, prav tako niso tudi odgovorne vojaške oblasti storile ničesar in niso na razne zahteve v zvezi s tem vprašanjem še odgovo. rile. Nekateri trdijo, da je vzrok temu molku natančno proučevanje tega vprašanja, ker naj bi bilo industrijsko pristanišče v nasprotju z VIII. prilogo mirovne pogodbe z Italijo, to se pravi z vprašanjem o svobodnem tržaškem pristanišču. Čeprav bi bila lahko ta predpostavka resnična, se nam vendar zdi čudna ta hipna ljubezen vojaške uprave za spoštovanje mirovne pogodbe. Zato se nam zdi bolj resnična druga predpostavka, ki pravi, da bi industrijsko svobodno pristanišče oviralo Marshallov načrt za Tržaško ozemlje. Tako ravnanje odgovornih oblasti v vprašanju ustanovitve ustanove, ki bi imelg samo gospodarski značaj in katere naloga bi bila, okrepiti tržaško gospodarstvo, je zelo razočaralo tržaške prebivalce, ki dobro vedo. da bi pomenil ta načrt izboljšanje gospodarskega položaja in rešitev problema brezposelnosti. Z uresničenjem tega načrta bi dobilo takoj 8 tisoč delavcev delo samo pri graditvi novih industrijskih poslopij. Rešite«* vprašanja o svobodnem industrijskem pristanišču se vleče Že več kot trideset let. Tržaško ljudstvo noče več čakati, tla bi se z rešitvijo tega vprašanja še odlašalo. Leta tečejo; med tem časom je bilo žc napravljenih in uresničenih mnogo načrtov manjše važnosti, medtem ko se izgraditev tega industrijskega pristanišča, ki Je ogromnega interesa za vse prebivalstvo Tržaškega ozemlja, neprestano odlaša. Več kot leto dni je preteklo, odkar so prvič govorili o tem načrtu, in zelo malo se je do danes za rešitev tega naredilo. .Splošen položaj Trsta je iz dneva v dan bolj obupen in ljudstvo je zaradi tega prisiljeno živeti v težkih gospodarskih ruzmerah; toda kar je najbolj težko, je to, da je tržaško delavstvo, ki je znano po vsem svetu zaradi svojih delovnih sposobnosti, skoraj brez dela. • Naravno je zato, da si želi tržaško ljudstvo rešitev tega problema, če pa bodo še naprej odlašali s to rešitvijo, bo ljudstvo prav gotovo obsodilo vojaško upravo, da hoče oslabiti našo industrijo in trgovino samo zato, ker noče, da bi se ustanovilo svobodno industrijsko pristanišče. Iz sindikalne beležnice Ker ni še prišlo do sporazuma med predstavniki delavcev in indu-strijcev zaradi nekaterih členov delovne pogodbe za kovinarske d> lavce, so se pogajanja začasno K. n-čals. Rešitev tega problema pa za-visi sedaj od urada za delo, ki fco ponovno sklical sestanek, katerega se bosta udeležili obe zainteresirani stranki. ■8 4: Včeraj popoldne so se ponovno pričela pogajanja pri ACEGAT-u za prilagoditev plač današnjim 5iv-Ijenjskim potrebščinam. Kot se še vsi spominjajo, so Enotni sindikati in Delavska zbornica predložili skupni načrt o rešitvi zahtev, da bi tako prisilili vodstvo, da reši vsa vprašanja v korist uslužbencev. * * Medtem ko je že vse kazalo, da se bodo končala pogajanja o delovni pogodbi kovinarskih delavcev, go se v sredo zjutraj nenadoma končala pogajanja. Vprašanja, xi so povzročila prenehanje pogajanj so: časovna veljavnost delovne pogodbe, njena prilagoditev delavcem majhne industrije In pa višina odpravnine za vse odpuščene delavce. Prav gotovo bo moral urad za delo posredovati, da se bodo ta pogajanja zopet nadaljevala. Pričakuje »e, da bo v kratkem sklical sejo, ki se jo bodo udeležili predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev. * V teh dneh so se nadaljevala pogajanja o delovni pogodbi za trgovske delavce. Na zadnji seji pa so delodajalci izjavili, da bi hoteli odložiti diskusije o vprašanju odškodnine do septembra. Predstavniki sindikatov so prekinili sejo ter so izjavili, da bodo dali svoj odgovor v zvezi s tem predlogom, go Lo-lo o tem obvestili razne glavna odbore in delavce, če Pogajanja v zvezi z delovno pogodbo za zidarje, ki so bila med tednom prekinjena, so se ponovno pričela včeraj ob 16. Vprašanja, ki so povzročila, da so stopili zidarji v stavkovno gibanje, so bila: ustanovitev menz na delovnih mestih; kjer bi to ne bilo mogoče pa izplačevanje dnevne nagrade vsem delavcem, sezonska doklada in pa rok za uresničitev delovue pogodbe. Dragoceno iglo je izgubila Včeraj dopoldne je šla gospa Etta Pogliatto, ki stanuje v ul. Fa. bio Severo 78 v več trgovin v centru, da bi izvršila nekatere nakupe. Tako se je zglasila v neki trgovini ul. S. Lazzaro, da je v ul. Valdiri-vo in v bufetu v ul. XXX, oktobra. Ko je bila že 11 ura proč, je opazila, da je izgubila zlato z.aponko z dragocenimi kamni v raznih barvah in z vdelanim velikim topazom. Prometna vrednost te dragocenosti presega 50.000 lir, vendar je njena prava vrednost zaradi umetniškega izdelka še mnogo višja. Gospa je prijavila izgubo policiji, vendar se dosje j najditelj še ni javil. Kmetovalce na Krasu, ki so prišli ob seme ajde zaradi silne suše v zadnjih letih, obveščamo, da je po dolgem iskanju dobila dobro semensko ajdo iz Tirolske KMETIJSKA NABAVNA IN . PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU. Solidarnost s Primorskim dnevnikom (Nadaljnji prispevki za plačilo slu-' be, 02 katero je vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika: Kolenc L. 2««. NN. 19«t. Prebivalci Kontovela: Daneu Kristjan L. SO*, Siarc Anton 130, Daneu Ferdinand 200, Starc Jože! 290, Opel! Dalibor Starc Ivan 30, Černe Jožet 300, Starc Elizabeta 100, Prašelj Ana 300 Starc Emilo 100. Daneu Stefan 500, Daneu Jakob 200. skerlavaj Vencelj 500, Regent Katarina 30, Daneu Antonija 350, Starc Jakob 300, Cinger-le Pina 33, Daneu Ivanka 130, Starc Jožef 100, Daneu Anica 100, Bizjak Anton 230, Skrk Anton 130, Starc Silva 300, Regent Silva 200, Daae« Stanko 200, Danen Mart]a 100, Ct-jak Marija 100, Škerlj Lojzka 200, Stoka Marija 130, Cijak Ivan 100, Starc Ivanka 200, Bandelj Olga ISO, C jak Viktor 100, Daneu Marija ISO, 1’rrtelj Josip 230, Daneu Angel 100, Daneu Lina 100, Daneu Joško 500, Stoka Josipina 300, Dancu Marija 509, Gerlanc Marija 500, Menucci Vida 500 Starc Germana 100, Starc Nikolaj 399, Daneu Ivan 300, Daneu Karut 100, Daneu Marija 100, Zlobec Ivanka 100, Daneu Modra 200, Stoka Jasip 500, Daneu Beri« 100, Daneu Jožefa >01, Daneu Regina 100, Per-tot Andrej 100, Dancu Marčeta 100, Tor bič Bernard 300, Subič Fanči 100 Regent Jolanda 300, Ukmar Juit >09, Starc Jožef 1008, Milič Dora 100, Starc Matija 300, Bukovec Ivica 100, Stoka Jožefa 109, CJak Lojzka 100, Pertot josipina 200, Starc Emilja L. 200, Ban Marija 100, Regent Cvetka 100. Gulič Berta 50, Stoka Stanko 509, Daneu Jakob 200, Košuta Alojz 200. Starc Jožefa 1009, Gerlanc Ivanka 200, Gerlanc Ivana 100, Matjačl« Marijo 50, Starc Dora 200, Prašelj Katrrina 130, Prašelj Štefanija 100, Prašelj Marija 50, Daneu Ida 300, avalli Angela 106, Puntar Angela 100, Puntar Emilja 30, Daneu Antonija 39, Regent Ivan 300, Regent Marija 49, Gerlanc Marija 100, Stoka Vladimir 139. Stoka Ema 590, Steka Jožeta 100, Birsa Jožef 100, Stoka Marija 100, Stoka Alda 100, Guštin Anton 190, Gerlanc Karel 190, Stoka Kmard 300, Daneu Riko 109, Daneu Andrej 250, Stoka Karel 100, Fran-kič Ivan 200, Starc Angel 209, Stare Alekaander 109, Daneu Ivanka 309, Pertot Ana 300, Stoka Marija 300. Zlatoporočenca iz Ricmanj 100, Hmeljak Josip 300. Mala kronika Aretiran je bil v Gorici 39-ietni Jurca Franc, stanujoč v ul. Formi-ea M. 8, obtožen sodelovanja s Trnovcem Radislavom pri tatvini gradbenega materiala v skladišču podjetja Visintin v ui. Palladio. Policija je ob preiskavi našla za 50 tisoč lir ukradenega materiala, ici je bil skrit v stanovanju Oktavija Cabasa v Romansu. Tudi Cabas je prijavljen sodnim oblastem, ker je kupil ukradeno blago in se bo moral za to zagovarjati. 6 * Na podlagi tiralice izdane od noriškega sodišča so organi javne va nosti včeraj aretirali 31-letho Julijano Slabe iz tri. Morelli it. 17. Iz nravstvenih razlogov pa je tila pridržana od goriš ko policiie 23-letna De Santo Klara iz Falco-ne Alba nese (prov. Cosenza) . n RADIO IH 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila, 11.30. Reproducirana glasba. 12.C0. Sodobna Anglija. 12.10. Pesmi slovenskih skladateljev. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba po želji. 13.40. Dvorak: Slovanski plesi. 14.00. Dnevni pregled tiska. 14.15. Pestra glasba. 17.30. Operetna glasbe. 18.00. Naša povest. 18.15. Koncert pianista Devetaka Gabrijela. 18.45. Vaški kvintet. 19.00. Angleščina po radiu. 19.30. Lahka glasba. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Olimpijska kronika. 20.10. Lahka glasba za dva klavirja. 20.30. Mojstri besede. 21.00. Simfonična glasba. 21.45. Pravljice za odrasle 22.00. Lahka večerna glasba. 32.30. Plesna glasba. 23.15: Napoved časa In poročila. 23.30. Olimpijska kronika. 23.40. Kaj vam nudi jutrSnj! spored? 23.45. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. Staregaribičaje prevalilo Nevihta, ki je divjata pretekli torek, je presenetila tudi 66-letne-ga ribiča iz Sv. Križa Franca Košuto. Bil je s svojim Čohi oni na morju, ko je opazil grozeče dbla-ke. Takoj se je obrnil proti prista. nu, vendar ga je vihar zalotil še zunaj ne daleč od vhode v pristan. Košuta je poleg tega, da je že star, tudi slep na eno oko in ga je nevihta s čolnom vred vrgla nazaj na odprto morje. N« srečo so oparili njegovo borbo z valovi drugi ribiči, ki so mu priskočiti na pomoč in srečno pripeljali njegov čoln in njega v varni pristan. Petek 13. avgusta Hipolit, Sijan Sonce vzhaja ob 5.02, zahaj* ob 19.17. Dolžina dneva 14.15. Luna vzhaja ob 15.14, zahaja ob 23.30. Jutri 14. avgusta Evzebij, Tanja Iz javnega življenja v Gorici Lov ni pse In kršitelje predpisov reda Res je, da v našem mirnem i® včasih skorajda mrtvem mestec* ni več nekdanjega prometa, kij* šel komur Skoli na živce, pa iffljjj kljub temu čuvarji javnega rev dovolj opravka z elementi, ki ** poznajo ali nočejo poznati prepis°v reda v mestu in okolici. Takih P1' merov je bilo pretekli mesec 96. Zaradi kršenja pravil cestne? prometa je prejelo denarno kazen* vozačev, bil pa je samo en pri®*1 globe vozniku, ki ni imel v fe® dovoljenja za vprego živine. iJ8®* smo imeli 39 primerov kršenja Prfr metnih predpisov In 2 primera kt šenju javnega reda v mestu. S* novani so bili trije latsniki javni* obratov, ker se niso držali preit1 sanega urnika, 38 gospodarjev 6 tržnih prodajalk ki so prckh’' tržni pravilnik. Bila sta ie d** druga primera navadnih pr«šW k°v. Občinski psoderec .pa je vsega skupaj 49 psov, ki so se ", tili po mestu in okdlici brez nagon nika. Izletnikom v Dolomit* Dolomitskim izletnikom orip0^ ča Slovensko planinsko društvo Gorici še to: ne skrbimo prev*” kaj bomo jedli, kaj bomo P$ kam položimo trudno glavo. Vse nam bo navrženo. Nekaj sohe mokre zaloge bo imela s seboj j* društvena intendanta s «poll^ kuhinjo«, nekaj bomo prinesli sami, pa bo vprašanje prehran« seno. Spored vožnje, jedilni 06 Z mo sproti sestavljam, prest*** poiščemo zvečer na vasi. K& , glavno, napravili bomo, da bo m položenje planinsko in da bori® vsem zadovoljni. Vodstvo je V brih rokah. Odhod je jutri v soboto 6 uri zjutraj s Travnika, bovr*L v ponedeljek 18 t *n. ob ni uri, ki vam jo povemo v rici. Bodite točni! Dolomitni " zdrav! te te dni Dlraitei to* se;* Nekaj predpisov o lov« n« temo tHvjačlao in ptice s*11'**«; Kakor smo prejšnji dan se prične sredi tega mesec* ■'■aiH in sicer 15. avgusta lov na S selivke in 5. septembra na ska sezona tudi v goriški pokra Ja — — — zaščiteno divjačino. Tej splošni | redbi veljajo nekatere izjem« L kor n. pr.: lov na jerebice s« PL ne šele 5. septembra; na zaješ' zane in kotorne pa šele 15. ^ hra- ^ Lovska sezona za stalno no divjačino se zaključi 15. bra. Samo v občini Gradež lov na ptice selivke do 31. lov na plovne in močvirniške P*^ 1940, v vsej pokrajini pa se lov na plovne in močvirnike« - p (razen kljunačev, vodnih koko** divjih i-ac) 24. aprila J 949. ^ Za stalno zaščiteno divjači«® smatrajo sledeče živali: jelen. jak, srnjak, divja koza, zaje*1 zanl. kotomi, jerebice in druge ste, ki jih pri nas sploh ni. KINO Slovenci Sv. Ivana prlfatrlfaft,« srnji; umirim v xhor matih harmonikarjev! Sloveasko prosvetno društvo «5. Škamperle« vatot v svrho »stauovttve /bora malih harmonikarjev vse slo* venske otroke. Oa »e prijavijo v Lind-skem dom« v tubi rioveaskefa prosvetnega dcvRva (M. 7) OD DANES DO SOBOTE MED 20.30 IN 21. KINO NA GRADU, 21.30: «MrzW’ j. črnem zlatu«, M. Dietrltft W«yne. ur VITTORJA, 17: «Preganjanje«, * soh. I VERDI, 17: «Ni hotela reči * «*’’ Russell in L. Bowman. CENTRALE. 17: »Srečanje * ' Yorkui, K. Francis ih B. Ahern%-MODERNO, IT ALI A, ODEON: Odg. urednik STANISLAV Tiska Tržaški tiskarski ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so opremili na zadnji poti našega dragega pokojnika IVANA ŠTOKO se * tem najpmrčneje zahvaljujeta družini STOKA in BABIC. ‘OBMORSKO KOPALIŠČE" Sv. NIKOLAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU. (Ješ*111]* ura); 7.90. 8.15. 9.00, KUS. 11.00, 11.80. 15.30, 13.30, 14.15, in 15.05 ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 9.50, 12.00, 13.45, 13.15, 17.30, 16.40, 19.00, 19.80. 18.40. 20.40, M'1’ 21.30, 21.40. .Vozijo parniki «Itala», »Vettnr Pisani«, «Trieft* * motoma jsdrnlca «Levantc»). Cene kombiniranih vosnih liztktjv (vožnja tja, kop tu vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odra** ISO— lir. zs otroke od V do 10 let 120 — lir. URNIK OB DELAVNIKIH ODHODI S POMOLA R1BAHNICE V TRSTU, O««"1?* ura) Motorna jadrnica »Levantc«, parnik «Vettor Pi^n Povratek « parnikom »Itaiao: 8.80, 10.30 11.15, 14.00, 14.45- ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST _ prinaša ta članek podrobnosti o šoti, o uspehih slušateljev, -o učnem načrtu, v šoli itd Slovenska pomorska akademija je imela letos ob koncu šolskega »Kar se tiče našega zadržanja *° imperialist im', so naši prijatelji in sovražniki Isbko prepričani, da se politika Jugoslavije kot sestavnega dela demokratične in protiimperialistične tronte ne bo spremenila nKi za milimeter!« ■Borba* 4. 7. IMS teta skupno 33 dijakov, med njimi dve dijakinji. Za novo šolsko leto se je zdaj že prijavilo v L razred 42 dijakov in 3 dijakinje. Zanimi-je, da je med njimi precej orjakov z višjo kvalifikacijo, kat •e to zahteva. Za vpis namreč zadostujejo 4 razredi gimnazije z Zaključnim, izpitom. Ker so pa Prostori premajhni, bo sprejetih ? razred samo 32 - 36 prosilce« t* med njimi najboljši. Z ukinitvijo Srednje tehnične iole v Ko-Pru se je od tam prijavilo 16 dijakov večinoma v strojni in det-*o tudi v plovJeni oddelek. Skupno število vseh slušateljev, ki »o sami Slovenci iz Slovenskega. Primorja in iz Trsta, bo znašalo o« do 90, kar pomeni, da se je dotok povečal za 100 odst. in kaie, kako Slovenci čutijo veliko '*agnenje do pomorskega poklica. Vse predmete, tudi strokovne, Predavajajo slovenski profesorji ® slovenskem jeziku. Veliko pozornost posveča akademija pomorskim predmetom. Kot glavni ln najvažnejši pa so: terestrična, csf fonomska in radionavigacija, Nadalje so: opn-ma ladje, pomor-t0> signalizacija, meteorologija l« oceanografi ja, radiofonija, ke-ftija, pomorsko pravo, strojno ri-sanje, mehanična tehnologije) teorija gradnje ladje, risanje v la-diedelsivu, zemljepis, zgodovina, matematika, kateri se v vseh letnikih posveta največja paznjd, ijzika itd, od jezikov so: slovenščina, srbohrvaščina, angleščina, ruščina in italijanščina. Pred-^eni se posveča velika pat n ja slovenskemu jeziku, ki ga večina ni imela priliko poslušati. Ned o-statek pri predavanju je samo ta, a še nimamo sloi>enskih pomor-skifc učnih knjig. Profesorji li pomagajo na ta način, da ti pripravijo skripta, v katerih je povzeta vsa tuja strokovna inozem-ska Uteratura. Težave so še s po-5H®r*fco terminologijo, ki jo v ukademiji iele ustvarjajo. Do se-še nismo imeli prilike, da se morju uveljavimo, temveč nant je iele po končani NOB da-713 možnost, da iz naroda ribiče«, P°«t«nemo tudi narod pomorščakov. K omenjenim predmetom bi še °odal, da se vršijo tudi praktične vaje kot: mornarske vaje, de-0 v delavnici in modelarski de. avnici. Dnevno je 10 ur pouka. Sola ima tri oddelke: strojnega, enega in ladjedelniškeg«. ena doba traja 4. leta. m°-rca meseca ■ 1947 }e bil ?dprt i. in 11. plovbeni, II. aa]edelniški in I. strojni oddelek. Letos je bil končan I. 11. in IH. ia* red plovbenega, lil. razred jedelniškega in II• rntred ^rajnega oddelka. Uspehi so bili j" 0 dobri. V prihodnjem šolskem etn 194D, pa bodo te izšli prvi laturanti plovbenega oddelka m 0 13 dijakov ter 1 dijakinja, 20-p , t0l:- Kaluža Sava. To bodo kvalificirani slovenski po-‘tovršiaki, ki so končali študije ..a Slovenski pomorski akademi-1 *em tolik e m letu ‘\s!° t"di 6 maturantov Jadjea. *a vse dijake je obvezno, da anujcjo v Dijaškem, domu, kjer £«kaj resolucija trdi, da je .1“-•''slovanska vlada izdala na liilri-o davku na žito, ko ju-•cslovsnskn zakemotiaja takega ®>iona vploh ne pozna, in kako ) neobstoječi zakon o davkn na 0 »grofa n-eikrbo mestnega Br*hlv«»tv»? Vidali naj odgovoril n'Orajo -mdruditi urniku, ki eas učenja, odmora (p/ }en šolskih ur pa co dijaki 6i> °* lZvr&M še: raznih sestankov j", ^"'ostovoljnih ur na levemu •jL?’ Prostovoljnih ur trli l.Toi' talwvck'h ijer * • i Prebranih knjio £!O, tiaro• Sel-1 prutpcvk°‘> 4-Ut, po- va‘V tn dijaško matico »335, 2?^ v »ladijskih krožnih sue1Ur; ^‘delovali ha kullurnopro-SfiniA Prireditvah sedemkrat, i 7„ r°jno nastopili dvakrat, 7iu‘ ■ 4 ‘nterilu proslave, 2 skup-opravili tulovadnih ur iW. Mn°ai dijaki uiivajo štipendijo ljudske oblast'; ki znaša -mesečno 3.000 lir, ki jim služi za vzdrževanje. Ekcmomat Dijaške matice v Kopru pa zalaga dom s hrano, za kar zasluži vse priznanje. Ker so se vsi dijaki pokazati pri študiju disciplinirani in marljivi, se jim je omogočilo, da so šli na vsesokolski izlet v Prago. Tega so se udeležili skoraj vsi dijaki v spremstvu 4 profesorjev. Od tam so prinesli s seboj nepozabne vtise in bili deležni s tržaškimi fizfculturniki 'bratskega sprejema in -navdušenih manifestacij. Poselili so tudi LttSiSke Srbe, Bolgare, Poljake in druge, kar je še bolj učvrstilo -medsebojne vezi. Glede na to, ker je šola strokovna in vzgaja bodoče pomorščake, je neobhodno potrebno, da se med šolskimi počitnicami opravi potrebna praksa. Zato bodo odšli gojenci akademije S svojimi profesorji na enomesečno plovbo po Jadranu. Obiskali boao vsa istrska in vsa večja jugoslovanska obmorska mesta, kakor Pulj, Mali Lošinj, Zadar, Split, Korčulo, Dubrovnik, Kotor, Lasto-co, Vis, Šibenik, Rab, Bakar, Reko, Rašo, Fazano, Rovinj, Poreč, Novi grad, Umag, Koper in se urrtili v Piran. To je prvič v zgodovini slovenskega naroda, da odpluje šolsiee ladja z gojenci Slovenske akaae-mije in z slovenskimi profesorji po morju. To je tako važen zgodovinski trenutek, da bo zbudil splošno -pozornost in bo tudi fil-man. Plovba bo pod poveljttvom ravnatelja akademije tov. Kavška Slavka in navigacijskega ofi~ cr. ja kapiiatta dolge plovbe prof Štolfe Vladimi.rja. u-aelerilo se je bo 3$ dijakov, lišlevši dve dijakinji, 5 profesorjev, 5 dijttkov italijanske narodnosti itd. Skupno bo 55 oseb. Vso snov, ki so jo tefos med Setom. teoretično predelali, bodo sedaj na tem potovanju praktično pokazali. Opravljali bodo ladijsko stražo, manevrirati e jadri, imeli vaje navigacije pod vodstvom profesorjev, inscenirali požar na ladji, potop ladje itd. Poleg vsega tega pa si bodo še ogledali razne znamenitosti mest, zgodovinske in industrijske naprave in drugo. Bogati izkušenj, znanja in zadovoljstva se bodo po enem mesecu. to je 15. septembra vrnili, imeli še kratek dopust in nato se S. oktobra vrnili k začetku novega šolskega leta. ZDRAVKO LIR PREJŠNJI ZNESEK . 821 Ml GRUANC MARIJ . . 500 VILHAR STANA i . 3.000 N. K. i . . » . s 250 PERHAVEC ANTON . 500 SKOPAJ 836.131 OPOZORILO. Prispet« » »letod «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo: v ul. Machiavelli St. l/l; pri vseh slovenskih in krvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi ntPrimor-skega dnevnika« ul. Ruggero Manna št. 29. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANTCO glasečo se na njegovo ime. NACIONALNA Maiijmi&lve i&ipada vtem. tudi Mm, hi ne biirnhaiv zn na* emmbio tm&imhl. če .'doimtihi ol'wh hodi v ,)Jwen.)lw kile NEVARNOST Tržaški dnevnik «H Cor-rvere di Triester, je v sretfo 21. t. m. objavil Članek z gornjim naslovom. V dokaz, da niso vsi tržaški Italijani istega mnenja z -vLego Na-zionale» objavljamo članek tvd-i mi. V lirtu «Ermncipaxionej) z dne 8L frcvlijs t. 1. sem čital članek, ki ga kot demokratičen Italijan nisem mogel prebaviti. Omenjeni članek je sektaškega značaja, izrablja dvoumnost nekega domnevnega zakona, ki ga slabo izpolnjujejo. Članek prinaša cel kup neumnosti, lei se jih da kaj l*hko pobiti. Žalostno je za tednik, ki se šteje, da sledi Mazzinijevemu nauku, če resnično na fašistični način napada slovens&e učitelje, in obenem zaključuje svoi članek z res kra.-nim toa-haštvom. Kes ni gospod Centaver nemil, nepravičen, ne dobrohoten kakor sin Kronosa in Filire, saj namreč sporoča, d« bo on skupno z mnogimi drugimi Centavri njegovih vrlin že na začetku šolskega leta 1948-49 čuval, «da bo poklical na odgovor tudi one italijanske funkcionarje, ki ne tri ničesar pridali in pripomnili k odredbam, četudi pridejo te z visokega mesta*. Sedaj pa po tem prepotrebnem uvodu odgovarjam na Kironove neumnosti. Ne zato da bi branil slovenske učitelje, kajti tega oni ne potrebujejo, pač pa zato. da fe pirejskega pristanišča drži pot v Atene. Bolje rečeno, zdaj že težko razbereš, kje je konec Pireja ih kje se začenjajo Atene. Podkev gora objema ti dve zraš-Seni mesti. Glej središče Aten — Trf ustave, velikansko poslopje hotela «Great Britains, Skala zgodovinske Akropole. ZDRAVNIK OLEG BOGOLJEV SKI IN ZDRAVNICA LIDIJA TEPLOVI, KI SKRBITA ZA ZDRAVJE OTROK V ENEM IZMED LENINGRAJSKIH OTROŠKIH DOMOV ZLOČINSKI RAZGOVOR >idnje čase se v Angliji večkrat silil Ime Mos!ey. Laburisti .iti: dajejo zaščito, celo čete policistov ičitljo njegovo zborovanja. Minister za notranje zadeve pa Izjavlja v parlamentu, dt vlada v Angliji «popolna demokracija* ter se ne inore zaradi tega nič podvzeti proti MosJeru. Kdo pa je ta Mosley nam HK.iu.ilj pri-k«KJje njegov razgovor x nekim novinarjem. Najprej mu je novinar stavil vprašanje: «Kaj mislite o likvidiranju Zidov ju nasprotnikov nacizma v plinskih pečeh in kre. matorijih v Nemčiji?® MoSley je odgovoril: ^Zgodovina nam pove, do kafcšn« mere je bil no niški narod uniiten od naSih bombardon-iev in do kakšne mere s politiko Hitlerisve vlade. Grozil« je nevarnost tifusa ter zaradi toliko trupel ni preostajalo drugega kot da se ta trupla sežgo in tako prepreči še večje zio». Novinar mu je odgovoril: «Saj so sežigali žive ljudi, kaj pravite na to?# Mosley je odgovoril popolnoma miren: «To bi bilo potreba najprej ugotoviti z nepristranskim sodiiieem, satTi pa v to na varujem,« Razgovor je najprej takole potekal: »Saj so vendar Nemoi po. trdili, tla je bilo tekoli* — «Ce vržete ljudi v znoor, vam bodo vse potrdili)) je odgovoril Mosley. «Kuj pa potem pravite fciede strašnih tabor inč V Buchen^aldu in Belsenu?« Moal«y je na to vprašanje takole odgovoril: »To, o čemer te govori, ni dokazano.# «Pa saj obstoji vendar ogromen fotografaki material?)) «Te fotografije#, je odvrnil : osley, ane dokazujejo ničesar, ker ni bila nepristranskih prič*. «Vt toMj priznate «nuem-hersltegn procesa?* «Da, ne priznam ga, obsojal sem ga takrat, obsojam *a danes in vedno ga bom obsojal. Vsakdo lahko pobije svo.ie nasprotnike, kadar zmaga v vojni. To pa je podlo.« To Je voditelj britanskega fašizma, cinični zagovornik največjih aločincev v zgodovini človeštva, pošast, ki obtožuje celo vlado svoj« domovine, ker Je sodeloval* pri kaznovanju nacističnih zveri. Vendar pa voditelji imperija blagohotno »opraščajoa Mosleyeve Upade. Ni neveren, pravijo, ter si mislijo pri sebi: lahko nam bo koristil nekesa dne, če ne nam, ;'m našemu goijvoetarju v Wa#hing. tonu. Marshallova pomoč za vojno v Indoneziji VVASHINGTON, 1. (Tass) — In. dontzijski komisar *» trgovinske tri finančne swdev« v Washinetonu Je izjavil na tiskovni konferenci, da nizozemska vlada uporablja fonde, ki jih je prejel« v okviru Marshallovega načrta, da ohrani v Indoneziji vojsko 120.000 mož. Izjavil je, da 600 milijonov dolarjev, ki Jih Marshallov načrt določa letos za Nizozemsko, zadostuje za vzdrževanje nizozemske vojske v Indonesfji za približno 2 leti. POPRAVEK V dvojni številki ttPrimorskega dn*vnika» e ne 11. t. m. se nam je na te) strani v besedilu dvo-kolonskega klišeja vrinila neljuba pomota. Besedilo se pravilno glasi: Pevski zbor iz Padrii na taboru S1AU o Padriiah. ATENAH 2e na poti iz Pireja opaziš s kroglami preluknjane stene domov. Ko pa prispe avto na trg Omonije, zagledaš sliko, znano iz drugih mast povojne Evrope: razvaline hiš, porušene stene, lijaki, ki so jih napravile granate, kupi opeke. Isto je v ulici 3. septembra: ruševine in zapuščenost. Toda opustošenje v Atenah ni čisto navadno — to nikakor niso sledovi borb z nemškim okupatorjem. To so storile roke angleških artileristov. letalcev in tankistov. ki so leta 1944 obraeuna- 8 kongresa KPJ: „i\ll zlata na sveto, ki bi x njim mogli kopiti Titovo ,1 n postavijo !“ A. BEBLER Vali z grškimi patrioti. Področje trga Omonije je bilo središže odpora proti angleškim interven-tom. Zato so čete generala Sco-byja obstreljevale stanovanjske hiše s težkimi topovi in jih bombardirale iz zraka. Zdaj so te zevajoče rane na živem telesu mesta neme priče storjenega zločina. Sledov tuje okupacije ne vidiš »mo v razvalinah trga Omonije. Tuja okupacija je pritisnila pečat življenju Aten. nekdaj kipečega, živahnega in lepega mesta. Prav v Središču, v glavni ulici Stadion naletiš na visoko žično pregrajo, ki spominja na ograjo okrog koncentracijskega taborišča. Za bodečo žico parkirajo angleški avtomobili. V poslopju Centralne pasaže ima Svoje prostore postaja za črpanje bencina za vojaški promet. Najlepše hiše so zdaj spremenjene v kasarne za angleške vojake. Ulice so polne ljudi v angleški in ameriški vojaški uniformi. Pa tudi imena ulic so zdaj drugačna: ulica Stadion je bila preimenovana v Churchillovo ulico. Križa jo Smutsova ulica. V bližini je Montgomeryjeva ulica. Blizu Trga ustave (tega trga še niso utegnili preimenovati) loči visoka kamnita ograja velikanski park od mestnega vrveža. V parku je kraljevski dvorec. Vzdolž sten se izprehajajo «evzoni» — kraljevski gardisti v belih oluzah in rdečih šolnih s svilenimi kapicami, z bujnimi čopki na rdečih baretkah. Tu bivata kralj Pavel in kraljica Friderika, ki so }u posadili Angleži na grški prestol. Sedanja »kraljica Helenov« je bila vzgojena v vrstah tcHitlerju-*< nd». Nedavno se je mudila v Berlinu, kjer je obiskala svoje sorodnike. Prebivalci Aten se spiosno pritožujejo, da je življenje težko. Cene so silno poskočile, zaslužek pa je ostal na isti nizki ravni. V listu «Vima» je bila oni dan objavljena Sledeča karikatura: Po stopnicah se dvigajo napihnjeni človečki — to so cene živil, električnega toka, stanovanj, spodaj pa je prikazan z*služek v podobi otročička, ki tarna: «Kam ste |*a odšli, vsaj za ročico bi me pri-jctil* In res, v primeri s predvojno ravnijo so cene živil in industrijskih izdelkov 4-5 krat višje kakor zaslužek. V marcu 1H1, ko je bila razglašena Trumanova doktrina, je stal kilogram sladkorja 3000 grških drahem. V dc-cembru je stal ir 15.000. Kilogram kave je atal v marcu 5.000 drahem, v decembru pa 40.000. Devet desetin vsega tovora, ki prihaja kot ameriška «pomoč/>, odpade na orožje in samo neznaten del so sredstva za obnovo, pu le ta sredstva »o namenjena skoraj izključno za obnovo letališč in strateških cest na gscveru dežele#. Zaradi ameriške »pomoči# je Grčija zdnj brez slehernih surovin. Cim več tc «pomoči* prihaja, tem bolj hita grškn industrija. Se lela 1948 je znašala njena raver. 60 odst. predvojne, leta 1847 pa sc je skrčil« na 50 odst. Da bomo laže razumeli, kako je r. obnovo razdejanih podjetij, hočem omeniti sledeče dejstvo: V enem samem mesecu leta 1047 so izplačali kralju za njegove izdatke 1*8 milijonov drahem, m obnovo porušenih poslopij pa so potrošili samo 7 milijonov drahem. Atenske trgovine prodajo ameriško čokolado, ameriško galanterijo, ameriške cigarete -r vse to v Grčiji, ki Je znana po svojem tobaku in kjer gnije zdaj v skladiščih nad 30.000 ton prvovrstnega tobaka. Iz Amerike pripeljani žvečilni gumi prodajajo na vsakem vogalu grški tovarni čokolade Floka in Pauridis pa ne obratujeta. Stojnice in štacune v Atenah so polne ameriških naočnikov, pripeljanih sem na tisoče kilometrov daleč čez morje. Hkrati pa v Grčiji ni lesa, umetnih gnojil in drugih potrebnih važnih predmetov. Ameriška kontrola je postavljena nad vsemi vladnimi organi, ki vodijo gospodarstvo. V vsakem ministrstvu, v vsaki banki sede ameriški svetovalci, ki diktirajo grškim uradnikom svojo Voljo. Ameriški svetovalci nemudoma preprečijo sleherni poskus grških industrijcev, da bi se rešili iz železne zanke. Neki grški trgovec je poskusil nekoč navezati zvezo z belgijskimi tvrdkami in jim prodati staro železo v zameno za umetna gnojila. Toda naletel je slabo! Ameriški kontrolor je nemudoma prepovedal to kupčijo, rekoč: «Staro železo lahko prodaste za dolarje, umetna gnojila pa kupujte v Združenih državah Amerike«. V neki atenski restavraciji sem nekoč videl takole simbolično sliko običajev: V restavracijo je pri-šel v Atenah znani tovarnar s skupino Američanov, ki jih je povabil na obed. Natakarji so se prišlecem spoštljivo poklonili. Američani so takoj sedli za mizo, grški industrijec, ki jih je povabil in pogostil, pa je obstal za stoli v pričakovanju, da bi mu dovolili sesti. Sele čez nekaj minut je eden izmed ameriških gostov milostno povabil «gospodarja», naj zavzame svoje mesto za mizo. In tako je povsod: ameriški pridobitniki so se trdno zasidrali v grškem gospodarstvu, grški trgovci in tovarnarji pa stoje za njihovimi stoli. Tako je večji del grške rudarske industrije že v rokah ameriške tvrdke »American mine Corporation#. Gradnjo vodovotta je monopolizirala ameriška tvrtt-ka »Near East foundation compa- ny». AmeriSke družbe iščejo vrelce na Pelopor: _-u. Razsulo grškega gospodarstva, ki ga je povzročila tuja intervencija, dopolnjuje strahotna poo kupljivost državnega aparata. V Atenah gredo od ust do ust številne zgodbe, ki govore o korupciji vladnih organov — od ma«e-ga tajnika do ministra. Tako je dvignila v javnosti mnogo prahu zgodba o tem, kako je bivši minister za narodno sespodarstvo Mihalokopulos organiziral doto svoji hčeri; bodočemu zetu je ia-dal dovoljenje za uvoz vrste blaga v Grčijo in mu svetoval, naj proda to dovoljenje za čedno vsoto. Dovoljenje je bilo prodano za 80 milijonov drahem. Ta zadeva je prišla v javnost. Takoj potem je dvignila mnogo prahu afera bivšega ministra Za trgovinsko mornarico Avraama. V (Združenih državah Amerike je dobil za Grčijo 100 ladij tipa «Li-berty» in znal si je prilastiit dve ladji. (Se nadaljuje.) <<«>»*”• PAUL CRNKC Med ameriškimi črnci je več takih, ki »o se kulturno zelo visoko dvignili, tako na vseh področjih intelektualnega dela. a še predvsem v umetnosti. Črnci so znani književniki, pesniki, likov-ni umetniki in pevci. Richard Wright je znan književnik črnec Amerike, katerega dela so prevedena na mnoge jezike tudi v Evropi. Nedavno se je ta veliki pisatelj razgovarjal z nekim evropskim novinarjem, ki mu je rekel, da misli, da kljub vsej rasistični gonji, uživajo književniki in umetniki V Ameriki neki družbeni položaj in ugled. Na to mu j« odgovoril Wri*ht: »Res je, kot umetniki, vendar ne vedno in Se posebno ne kot ljudje. Črncem ploskajo na gledališkem odru alt v koncertni dvorani, vendar pa mu odrekajo stanovanje v hiši. kjer stanujejo tudi belci. In čeprav črnci kot umetniki dobro zaslužijo, so prisiljeni, da živijo v nehigienskih črnskih četrtih. Tudi jaz sem v to prisiljen. Moje knjige čitajo, mene kot človeka pa omoložuje-jo in ponižujejo*. Zadnje čase pa se vedno boli pogosto dogaja, da umetnike črnec ovirajo in preganjajo. Na primer: slavna pevka Marian Anderson, črnka s odličnim glasom, ki s svojo umetnostjo osvaja množice. je hotela prirediti koncert v največ ji dvorani v W«shlngto-nu v dConstitutiens Hallu#. Ta dvorana pa je last ženske reakcionarne organizacije »Hčerke ame-ritke revolucije#, k' je pevki dvorano odklonila, da bi črna pevka ne »onečastila# dvorano, ki se diči z imenom - demokratične ameriške ustave. Andersenova je pela na prostem, kjer Ji je ploskalo 75.000 poslušalcev, med njimi tudi taki, ki so v navduši* nju pozabili na svoje rasistično razpoloženje. Med ameriškimi umetniki črnci zavzema posebno mesto Paul Bo-beson, eden od najslovitejših pevcev na svetu. Mnogokrat se je dogodilo, da so mu v kakem mestu prepovedali prirediti koncert. Tako mu j* predsednik občine Peorie v državi Illinois prepovedal koncert, čel da zostopa Ro-beson »antiameriško ideologijo*. Res je, da je Robe«on poleg tega, da J* črnec, tudi znan borec za demokracijo, zaradi česar ovirajo njegovo umetniško delo. Odbor ca preiskavo proti« me rij It* delavno*ti je javno ugotovil, da Robeson »redno podpira akcij« komunistične partije »n frontov-skih organizacij«. Zaradi tega so proti Robasonu razvili iiroko reakcionarno gonjo. »Robeson pa se tej gonji ni podvrgel ter je n« mitingu umetnikov in književnikov v Nev Yorku dejal: »Reakcij« nam je vrgle rok«vtco, mi smo Jo sprejeli ter «mo jo vrgli nazaj reakciji v obrazu. Paul Robeson je sin praveta sužnja. Njegov oče je pobegnil svojemu «gospodarju». Z Velikimi težavami mu je uspelo, da je študiral, ter je tudi dovršil univerzo v Hutgersu. O svojem dijaškem življenju pravi: «Ko sem bil dijak v Hutgersu, sem igral v moštvu rugby)a. Moji soigralci pa so me težko trpeli, čeprav sem bil najboljši igralec. Bil sem «čm», pa so smatrali, da je moštvo ponižano z mojo prisotnostjo- Večkrat so na mene izvršili tudi «atenlate», da bi več ne igral. Nekega dne bi me kmalu, ubili, a k sreči se je vse končalo samo z zlomom roke. Danes se dijaki te univerze delijo v dve skupini. Ena je ponosna, da je na njihovi univerzi študiral slavni pevec in odlični igralec rugbyja, in drug«, ki se sramuje tega i. Robeson ima prekrasen bas ter je že mlad stopil v gledališče, kjer se je proslavil v Vlogi Otela. Nato je čel k filmu, kjer je postal še bolj slaven s svojo nepozabno vlogo, v kateri je odpel pesem «01d man river*#. S to pesmijo je interpretiral vso tragičnost ameriških črncev in si pridobil naklonjenost po vsem svetu. Zaradi tega so ga filmski magnati tudi odstranili. Od tedaj se je posvetil samo koncertom. Tako Robeson danes nastopa, tako se bori. S svojimi koncerti dobiva sredstva za politično delo, na mitingih ima borbene govore in s svojo priljubljenostjo pridobiva veliko poslušalcev in vse to kljub temu, da ni brez nevarnosti za njegovo življenje. To je Paul Robeson. M. t BODOČI GEOLOG GALINA. ROMANOVIC, DIJAKINJA MOSKOVSKEGA. GEOLOŠKEGA INSTITUTA, BORKA VELIKE DOMOVINSKE VOJNE/ branim dobro ime Italijanov kateri v splošnem — he ljubijo nasilja. da bi kratili pravice drugim. Potem ko je Kironov članek — opuščam vse Mazzinitevc naukfc g4ede prijateljstva med Italijani m Slovani — na nekakšen način grajal delavnost slovensktega Šolstva. ki se razvija v sedanjem trenutku po istih načrtih kakor italijansko šolstvo, skoči pisec na dan naravnost s ulepoto udarjenim sovraštvom do Slovanov in sicer z .vprašanjem o italijanskem državljanstvu, ki ga naj ne bi imela večina slovenskih učfteljev. Tako sam pozablja, da je 25-lefthi fašizem prvi vzrok te pomanjkljivosti, na katere opozarja pisec članka. Ce bi bil: gospod Kirorre antila-šist, kakor bi prav za prav moral biti, če bi hotel pisati V 1*8-nik, ki se upa trditi, da nadaljuj« demokratično borbo slavne republikanske «Emancipazione», ki je bila ukinjena 1926. leta, bi m moral na vso šilo "boriti, da t>i popravil krivice totalitarnega preganjanja. Pokazal naj bi zato omenjenim slovenskim učiteljem pot, po kateri bi lahko prišli do svojih pravic. Kaže pa, da Kiro-ne ni tega mnenja’ Zato ga tukaj žali in govori celo o zakoniti plači. S tem se spušča v drugo na-silie in sicer v prvotno fašistično nasilje, o katerem sem maloprej govoril, da je prvi vzrok ekonomskega položaja ■slovenskih t»či-teliev. Prav zaradi teg« položaja se ie vojaški opravi zdelo upravičeno, da vsaj delno popravi krivico in je preganjanim učiteljem dala neke olajšave vrl prejemkih, katerih * Italijani, ki niso bili preganjani, niso nikakor dobili. Z italijanskim denarjem — tak je naslov omenjenega članka — pitajo šoviniste. Ne da bi razpravljali o tem, ali je denar, ki si ga pošteno zaslužijo slovenski učitelji, res italijanskega izvora ali ne, gledam jas — kot Italijan in demokrat — zadevo na povsem drugačen rtečin in se zaradi tega ne na^burjatn. Predpostavljajmo, da denar res prihaja iz Rima. V tem primera so ti denarci del- davkov, ki so jih plačali državni blagajni italijanski davkoplačevalci, med katerimi je bik) od 191* leta pa in burjo z grško besedo «bora». Jug se v planinah popolnoma drugače pojavlja kot y ravnini. Ko pride «jug» recimo z Jadranskega morja do južhega vznožja naših Alp, se ob pobočju dVigne. Pri teh se ohladi in izloči vodno paro v obliki oblaka in dežia. Ne severni strani grebenov se spusti spet v dolino, se segreje in prispe v ravnico kot topel, suh veter, znan v nemških Alpah kot «Foehn». Jug, odnosno foehn sta zmeraj znak slabega vremena. Ko ciklon odhaja, zapiha za njim severna burja. Tudi ta se pri spuščanju proti Jadranskemu morju segreva. Vendar je to segretje zelo malenkostno v primeri z mrazom, od koder prihaja, prav za prav z gorkoto, kamor prispe. Burja je vedno znak lepega vremena. Kajti ko ciklon odide, preplavi Evropo ciklonu nasprotna tvorba, ki jo imenujemo anticiklon. V anticiklonu prevladujejo visok zračni pritisk in pihajo yetrovi od središča na ven. V poletnih dneh se dno doline zelo močno segreje in prav tako tudi pobočja. Zato se močno segreje tudi zrak in, ker postaja zaradi tega lažji, stremi, da bi se dvignil kvišku. Nastanejo zračne struje, ki prodirajo ob pobočju navzgor, kjer je zrak topel in zrahljan. Zrak struji po- 1 dnevi ob dnu kotline in ob pobočju proti vrhovom in grebenom na gornjem koncu doline. To je dolinski veter. P.onoči se zrak hitreje ohlaja ob pobočjih kot v isti višini v prosti atmosferi. Zato se zvali na dno kotline, na njegovo mesto pa priteče toplejši zrak s proste atmosfere. To je gorski yeter. Oblaki in padavine. Južni ve trovi, ki trčijo na svojem pohodu v Jadranskega morja na južna pobočja Alp, so prisiljeni, da se dvignejo. Pri tem se ohlajajo in izločajo vodno paro v obliki oblaka. Zato opazujemo r,a južni strani grebenov za časa ((juga« stalno oblak, ki neprestano menjava svojo obliko. (Konec prihodnjič) Temperatura zraka. Pri prehodu sončne toplote skozi zrak na zemeljsko površino se zrak segreva šele potem, ko prične zemeljska površina dobljeno toploto izžarevati. Najprej se segreje sloj zraka tik nad zemljo, toplota se prevaja iz zemeljskih molekulov na delce zraka. Ko se prvi sloj zraka, ki je Zelo slab prevodnik toplote, nad zemljo segreje, poslane lažji in se dvigne kvišku. Na njegovo mesto priteče z višin hladnejši zrak, ki se spet segreje. Na ta način nastale struje prenašajo toploto z zemeljskega površja v višje plasti zraka. Zračne plasti v višjih legah pa so podvržene manjšemu pritisku, prostornina vzpenjajočega zraka se širi, pri čemer se temperatura niža po znanem Mariotte Gay Lus-sacovem zakonu. Zrak se ohlaja, ne da bi se pri tem izgubila toplota. Pojemanje temperature zraka z rastočo nadmorsko višino občuti zrak planinec pri vzpenjanju na vrhove. Povprečno pade temperatura zraka na vsakih 100 m za 0.6 st. C. Tei vrednosti pravimo temperaturni gradiment, ki je ponoči manjši kot podnevi, pozimi manjši kot poleti, v višjih zemeljskih širinah manjši kot v nižjih in končno pada z rastočo nadmorsko višino. Nekako v višini 10.000 m temperatura zraka ne pada več, dalje navzjjor ima približno —60 st. C. To je meja med troposfero in stratosfero. V višinah planin pa temperatura zraka pogosto narašča z rastočo nadmorsko višino. Nastane tako zvani temperaturni obrat. Pcsebno v zaprtih dolinah in kotlinah se zrak pozimi, pred vsem ponoči, hitrffle ohladi tik nad pobočjem kotline, prej kot pa zrak v isti višini nad sredino kotline. Ohlajeni in zato tažji zrak pada ra dno kotline, na njegovo mesto priteče toplejši zrak iz iste višine v prosti atmosferi. Zato srečujejo smučarji pozimi stalno višje temperatura zraka z rastočo nadmorsko višino. Ta pojav je v Alpah zelo pogost in v tesni zvezi z nastankom meglenega morja. Vlaga v zraku. Zrak vsebuje vedno v manjši ali večji množici vlage ali vodno paro. Vlaga pride v zrak po izhlapevanju z morske, jezerske in rečne površine. iz močvirij in vlažnih travnikov pa tudi iz raslin. Pri različni temperaturi vsebuje zrak različno množino vlage. Ce je določena množina vlage dosežena, izleča zrak odvisno vlago v obliki majhnih meglenih kapljic. Tedaj pravimo, da je zrak nasičen z vlago. Nasičenost more zrak doseči na dva načina: ali doseže vlaga pri stalni temperaturi zraka s stalnim dovajanjem svoj višek, ali pa pade temperatura zraka pri stolni množini vlage do višine, ki odgovarja nasičenosti zraka. Poslednji način nasičenja je najbolj pogost In je tudi vzrok nastanku meglenega morja. Vlago, ki je dejansko v zraku, imenujemo absolutno vlago. Ce izrazimo razmerje med vlago v ziaku in ono, ki jo more zrak pri svoji temperaturi največ vsebovati, v odstotkih, imenujemo to razmerje relativne vlage. Absolutna vlaga v planinah pada z rastočo nadmorsko višino. Ker pada obema in ie hitreje tudi temperatura zraka narašča relativna vlaga do 100 odst., se pričenja vlaga izločati v obliki oblakov. Cona oblakov je ob različnem vremenu v različnih višinah. Včasih je le malo nad dolinami. včasih pa zelo visoko nad laninskimi vrhovi. V splošnem lahko rečemo, da 'Ka f , atomska itavki ruskih učenjakov, objavljeni ^ energija knjigi .Atomska energij na poljuden način prikažejo sestav atoma in razvoj atomske sile Vprašanje atoma nam B. Ste-panov ilustrira takole: Ako bi kateri koli atom povečali 10-milijardkrat, bi ta dosegel obliko krogle s premerom enega metra. Glavica bucike bi pri enakem povečanju presegla dimenzije zemlje! la poyečani »metrski atom« bi bil dokaj zanimiv. Na prvi pogled bi pri njem prav za prav ničesar ne opazili. Zdelo bi se, da je pred nami povsem pražen prostor. Le s ponovnim močnim povečanjem bi v središču te praznine zaznali komaj viden prašek s premerom desetinke milimetra. To je jedro atoma. Se večje povečave pa bi se morali poslužiti. ako bi hoteli na obodu ((metrskega atoma» opaziti roj še neznatnejših praškov s približnim premerom stotinke milimetra, ki z neobičajno hitrostjo drve okrog središčnega jedra. To središče je atomsko jedro, nabito s pozitivnim električnim takrat nihče ni mogel razumeti, da atomi namreč niso večni, marveč da se ustvarjajo in razpadajo in da pri tem procesu spreminjajo svojo težino in energijo. To je dokazala leta 1888 Poljakinja Marija Skladowska, ko je skupno z možem P. Curiejem odkrila nov element, ki ga je Mendeljejev predvidel kot 88 element na svoji tablici: radij. Gram radija vsebuje 2670 milijard atomskih jeder. Vsako sekundo eksplodirajo njegova jedra, katerih drobci odletavajo s hitrostjo 20.000 km na sekundo v vseh smereh kot radio-žarki. To pomeni, da atomska jedra razpadajo in sproščajo pri tem fantastične energije. Z razpadanjem atomskih jeder menjuje radij svojo atomsko težo in se spreminja v svinec. S tem je dokazano, da se elementi lahko spreminjajo. Dokazano je bilo to tudi eksperimentalno z ustvarjanjem novih elementov (pluto-nov). PLAVAJOČI SANATORIJ NA SPOJNEM NEVA. PREKOPU VOLGA - tokom. Praški, ki drve okrog jedra, so elektroni, nasičeni z negativnim tokom. Negativni naboj vseh elektronov je enak pozitivnemu naboju jedra. To je vse, kar vsebuje atom Ako bi mogli atom v resnici tako zelo povečati, bi se prepričali, da bi vsi delci, iz kateflh je atom zgrajen, zavzemajo mnogo tisoč milijardkrat manjši volumen od volumena atoma. V-e ostalo v atomu je praznina. Celo v sončnem sistemu zavzemajo sonce in planeti večji del skupnega prostora, nego ga zavzemajo atomski delci v razmerju skupnega volumena. Torej je sorazmerna praznina atoma mnogo večja od praznine v sončnem sistemu. Kaj so nekdaj mislili o atomu? Ze v grški dobi so smatrali atom za nedeljiv, t. j., da se z nikaki-mi kemičnimi sredstvi ne da razbiti, kar pomeni, da ostane železo vedno železo, zlato vedno zlato itd. Najbitnej.a razlika ostane v teži atoma, od katerih je najlažji atom vodika, a najtežji atom uranove kovine. Veliki ruski učenjak Mendeljev, ki je umrl 1907, je 1869 zasledil, do se svojstva atomov od najlažjega do najtežjega elementa menjavajo po strogih zakonih, in je ta pri-rodni zakon imenoval »period-ski zakon*. Mendeljejeva ((tablica period-skega sistema elementov« je danes vodilo vseh srednjih šol v svetu. Poleg tega je Mendeljejev 1872 y nemškem znanstvenem listu objavil trditev, ki je Qd tega do umetnega razkrajanja atomskih jeder je bil le še korak, čeprav težak in dolgotrajen. Prvi je v tem uspel angleški učenjak Rasefort, ki je 1919 izkoristil «drobce», ki neprestano odletavajo iz radija, da je z njimi bombardiral jedra različnih elementov (dušika, aluminija, fosforja itd.) in jih tako razbijal. Na tem odkritju je kajpada delovala še celo skupina učenjakov z namenom, da se s temi «drobci» razbijejo nadaljnja atomska jedra, s temi zopet druga itd., da se tako dosežejo o-gromne sile, na način kakor pri snežni lavini. Končno so 1939 učenjaki Gan, Strossmann, Curie in Jugoslovan Savič (danes profesor beograjske univerze) odkrili proces, ki se sam razvija, torej teče kakor lavina. Eksperimentirali so z uranom, ki stoji na Mendeljejevi tablici kot poslednji, torej najtežji. Njihovo odkritje je odprlo pot uporabi a-tomske energije v praktične namene Da bi se mogla atomska jedra avtomatsko razvijati kakor ((lavina«, je potrebno, da ima kos urana neko določeno velikost. Ako je manjši, odletavajoči «drobci» ne pogajajo drugih jeder in s tem proces zastane. Ta omejena količina je tako imenovana kritična masa. O izkoriščanju a-tomske energije v zvezi s kritično maso in atomsko bombo, pravi v svoji knjigi prof. Ka-pustinski: Začenši z 1. 1939 so ameriški in angleški učenjaki osredotočili vso pozornost izgraditvi atomske bombe. Na kalifornijski univerzi in kasneje na metalurškem laboratoriju v Chicagu go bile izvedene preizkušnje, a v Los Angelesu in' New Mexiku je bila osnovana eksperimentalna postaja. Ko je bila izločena dovolj-na količina urana, so skonstruirali prvo atomsko bombo. Verjetno je sestava atomske bombe takale: Očitno je, da vsebuje atomska bomba dva kosa urana, ki imata verjetno obliko polkrog-le. Vsak od njiju je manjši od kritične mase. Torej niti v enem niti v drugem ne more priti do prej omenjenega procesa.. Oba kosa sta sestavljena iz urana 235. Cim prideta oba kosa v tesen dotik, čeprav le za tisoči del sekunde, tedaj dobimo maso, ki je dosegla kritičen obseg. V tem trenutku kateri koli nevtron okoliškega prostora more pogoditi jedro in izzvati proces razkroja, ki teče kakor lavina. Proces razbijanja atomskih jeder urana, pravi v drugem članku Vologdin, spremlja ogromna količina sproščene energije r.ad 20 milijard kalorij na en kilogram urana. V praksi je prva atomska bomba eksplodirala kot poskusna v juniju 1945, a druga v yojne namene nad japonskimi mesti Hirošima in Nagasaki istega leta. Od tedaj se mrzlično raziskujejo vse možnosti v zvezi z atomsko energijo. Ameriški imperialisti so na atomski bombi zgradili vso svojo imperialistično politiko, dokler ni sovjetski minister zunanjih zadev Molotov izjavil, da atomska bomba ni yeč nikaka tajnost. Atomska energija v r^kah imperialistov bi mogla pomeniti uničenje čloyeštva, medtem ko bi v rokah naprednih sil lahko dvignila blagostanje narodov. Z najmanjšo potrošnjo materiala ir. najmanjšo izrabo delovne pile bi lahko pridobivali velikanske količine energije v korist delovnih ljudi. Tako se na primer pri plu-tonu. izvira iz urana za atomsko bombo, spušča voda iz reke skozi plutonove kotle. Ta voda se silno segreje z izkoriščanjem te temperature, s pomočjo turbin bi lahko obratovale ogromne električne centrale. Človeški razum je odkril mnogo redkosti v naravi, odkril pa jih bo še več in s tem večal svojo oblast rad njo, je pisal Lenin, vendar je treba to oblast nad prirodo uporabiti človeku v korist in ne v njegovo škodo. To je namen naprednih učenjakov in vsega naprednega človeštya. Kakor znano, povzroča plimo in oseko privlačnost lune in sonca. Vpliv teh dveh nebesnih teles se seveda ne more poznati samo na morju, marveč povsod na zemlji, in sicer na ta način, da se težnost teles neprestano spreminja. Spremembe znašajo 1 do 3 miligrame pri vsakem kilogramu. 1 Ta pojav je zadnji čas posebno natančno raziskal profesor Tomažek, in sicer s pomočjo peresne tehtnice z meter dolgo vzmetjo. Da se izloči vpliv nestalne temperature, je bila tehtnica nameščena v kleti 20 m globoko pod zemljo. Izrazito se je pokazalo valovito spreminjanje težnosti v teku 24 ur. Iz tega bi se dalo sklepati, da ima enako kakor morje tudi zemeljska skorja svojo plimo in oseko, da se dviga in pogreza v istem ritmu kakor morska gladina in da znašajo ti premiki okoli 23 cm navzgor in navzdol. Da tega ne opazimo vzlic temu, da beležijo naši potresomeri še neprimerno manjše gibanje zemeljske skorje, je ta vzrok, da se vsa okolica enakomerno in prav počasi dviga in upada. Tudi na vožnji po morju se čutijo samo valovi, plima in oseka pa ne. * =it * Brzina parnikov, ki že delj časa plovejo po morju, se navzlic nezmanjšani strojni sili občutno zmanjša. Vzrok so vsakovrstne*, školjke, morski črvi in alge, ki se počasi oprimejo ladijskega trupa, tako da se trenje sten ob vodo zelo poveča. Ti zajedavci se tako trdno oprimejo ladje, da jih v dokih le s težavo odstranijo. Ako pa zapelje ladja za nekaj časa z morja v kako reko ali kanal, se pa sama očisti. Morske živalice in rastline v sladki vodi, ki je niso vajene, kaj kmalu odmro in se same odločijo od trupa. * * * Alkohol je strogo pravičen vladar za vsakogar, ki se ukloni njegovi oblasti, ker ne dela razlike med kroničnim podanikom in priložnostnim pivcem. Količina alkohola, ki povzroči smrt, je za oba enaka. Tudi tisti, ki se dan za dnem opija, ne sme prekoračiti neke mejne količine, če si noče pripraviti smrtnega zastrupljen ja. «Smrtna količina«, ki je enaka za pijance in abstinente, znaša za odrasle ljudi največ 11 do 14 gramov alkohola. V pariški akademiji znanosti je skrivnostna klet, kamor dolga leta ni imel nihče dostopa. En ključ do shrambe ima ravnatelj adademije, drugega pa spravlja vsakokratni predsednik francoske republike. V kleti leži v jelenje usnje zavita pramera. To je palica s pre- MLADA BREZA Francoska Oceanija leži južno od ekvatorja, na pol poti med Srednjo Ameriko in avstralsko celino. Obsega 5 otokov in pokriva površino približno enako trikotniku med Bristolom, Beogradom in Oslom. Večina otokov je gorata; po neki teoriji so ti otoki ostanki prostranega kontinenta, ki je izginil v oceanu. So tam tudi mnogi plitvi atoli (koralni otočiči), ki obdajajo lagune. Moorea, gričast otok, je obkrožen s koralnim grebenom, V njegovo severno obalo sta zajedena dva velika zaliva: Papao in Pa-petee, ki sta v stvari od oceana zalita kratra ugaslih vulkanov. Od zalivov se vlečejo y notranjost otoka široke doline, prepre-žene z rekami, ki se zdijo med visokimi skalnatimi grebeni kakor tanki beli trakovi. x # s Moja prva naloga je bila, da si zgradim kočo. Odločil sem se za stil, ki je v navadi pri domačinih: lesena hišica s pletenimi bambusovimi zidovi in s streho iz palmovih listov. Ko je bila koča narejena, sem se odpeljal s čolnom v Papetee, da si nakupim nekaj potrebne opreme. ki se doma ne da izdelati: posteljo in žimnice, kuhalnik, nekoliko posode in hrane. Domačini so mi zbili nekoliko miz in stolic. Dan prej nego sem se vselil. sva odveslala s Terijem skozi zaliv v vas. V kitajski trgovini sva se oskrbela z raznovrstnim blagom. Kitajci imajo na otoku nekak trgovinski monopol. Prav tako so Kitajci tudi peki in dvakrat dnevno obide hiše kitajski voz, naložen z razno mešano robo. Kitajski trgovec javlja svoj prihod s. trobljenjem v rog, izdelan iz školjke. Ker kaže, da nihče nima ure, je glas roga koristno, čeprav nekoliko neprijetno napovedovanje dnevnega časa. Posvetitev doma na Tahitiju zahteva vedno neko slovesnost. Resnica pa je, da Tahitijec zagrabi vsako priliko, ki mu lahko nudi nekaj zabave. Tako sem se moral sprijazniti z obvezno posvetitvijo mojega doma. Na dan proslave zgodaj zjutraj so člani družine Terija priveslali iz vasi, otroci so bili poslani v doline, da nam dobavijo sladkovodne rake. Dekletca so šla na greben po školjke in morske polže, odrasli pa v laguno z mrežo. Drugi so čistili prašiča in trebili kokoši, izkopali jamo, ki naj bi nam služila kot peč, in pripravljali trske. Zenske so spletle in sikale nekaj cvetnih vencev. Pozno popoldne so bile priprave pri kraju. Prašič, kokoši, ribe, posebno pripravljeni raki, sladki krompir, banane, pisang in poji (tahitska slaščica), vse to je bilo polito s kokosovo kremo, ovito v liste svežih banan in položeno v jamo med razžarjene kamne. Potem smu jamo zaprli. Med časom, dokler bi morali jamo zopet odpreti, smo odprli pakete z jedmi in jih razložili po mizi. Stol je bil narejen iz desk različne dolžine, pokrit z bananinimi listi in postavljen v bližini morske obale. V mraku so pričeli prihajati povabljenci, nekateri peš, drugi v čolnih. Večina je prinesla s seboj darila: sveženj banan, košarico jajc, kuretino ali mladega prašička. Zenske so bile oblečene v najboljše bombažaste suknjiče, moški v belih platnenih hlačah in pisanih srajcah. Vsi bosonogi, s cvetnimi venci na glavi. Godci so pričeli uglaševati svoje kitare. Prenesli smo mizo či- ■Tu vam Je mol, »ospoda, ki zna ravnati z delavci!« PRIČELI SQ PRIHAJATI POHABLJENCI. NEKATERI PES, DRUGI V ČOLNIH... sto do vode in pometali ostanke hrane v morje. Godci so zaigrali značilen upa-upa in razmak-knili smo se, da napravimo prostor plesalcem. Moji gostje so peli in plesali skozi vso mesečno noč. Drugo za drugo so praznili pletenke alžirskega vina. Cim so se utrudili, so se zbrali v skupine okrog godcev ter s solistom in zborom, zapeli «ute», dolge epske balade, ki govore v čudnem polinezijskem dialektu o junaških podvigih Maorov. Se zjutraj so bili nekateri zbrani okrog kitaristov,' drugi so pospali po pesku. To je bila res uspela zabava in z njo se je začelo moje življenje V Tahiamu. Bilo je mnogo dela zame in za Terija. Dnevno sva morala odhajati na ribolov, da si napolniva kaščo. Vode v teh krajih so polne rib. Vseh vrst koralnih rib; potem raki, ostrige, školjke, a v sladkovodnih rekah drobni raki v velikosti jastogov. Ker sem hotel biti neodvisen glede preskrbe, sem zaposlil Teri-jevega očeta in njegovega starejšega brata s tem, da sta nam pomagala pripraviti nekoliko juter zemlje poleg izvirka. Tla so bila tam vlažna in plodna. Vsadili smo banane, dinje in ananas. Obdelali smo tudi manjhen vrtiček tudi brez vidnega uspeha. Vsake tri mesece smo pospra-i vili pridelek. Vse kokosove orehe ,ki popadajo, je treba spraviti na gomilo, one pa, ki so dozoreli na palmi, potrgajo domačini z dolgimi bambusovimi palicami in z železnim kavljem. Vsak oreh smo odprli s sekiro in pustili dva tri dni. Belo meso se razseče y drobne koščke in suži v posebnih sušilnicah. Potem se nalaga v vseče in prepelje z ladjico na Tahiti. Kopra, iz katere se pridobiva olje, služi za proizvodnjo mila in serodnih izdelkov. Kopra, vanilija fosfati in sedef so glavni pridelki francoske Oceanije. Polinezijci so preprost narod, vročega srca in ljubitelji veselja. Njihova morala nemara ne odgo- varja oni v civiliziranem svetu, vendar so zločinci med njimi ze-: lo redki. Primeri kraje so le slučajni, umori pa sploh nepoznani. Narod je čist in zdrav; po največ so trpeli, in po nekod še danes, cd tuberkoloze in veneričnih bolezni, vse to pa jim je prinesel stik s civiliziranim svetom. Medtem pa je večina tropskih bolezni, kakor kolera, tifus, disenterija nepoznana. Moskito, ki prenaša malarijo, tu ne živi. Med seboj so povezani z krepkimi družinskimi vezmi; njihova ljubeznivost in velikodušnost je sploh znana v svetu. Lenuharijo pač zato, ker jim delo ni potrebno. Človek se lahko preživlja s najmanjšim trudom in po zaslugi klime, mu je tudi obleka nepotrebna. Narava je y teh krajih' ustvarila lahko življenje, tako da domačin ne more uvideti smisli v napornem delu samo zato, da Bi zaslužil kak frank več. Nad vse mi je bilo žal, \o som moral zapustiti otočje. Moife ljenje tam je bilo lepo, zdsavo irz donosno.