Razne stvari. Iz domačih krajev. Mil. knez in škof so danes imeli v stolnici z veliko asistenco sv. mašo povodom imendana cesarjevega. — Zadnji petek se je poklonil preč. stolni kapitel mil. knezu ter mu čestital za visoko cesarsko odlikovanje, v sobbto pa se jim je v isti namen poklonila ostala duhovščina mariborska pod vodstvom gosp. kanonika Rožanca. V slovo vsem p. n. volilcem kmetske volilne skupine ptujske izrekam za 141etno neomahljivo zaupanje najiskrenejSo zahvalo in izjavljam, da ne prevzamem nobene kandidature. Ostanite zvesti veri, domu, cesarju. Z Bogom! Dr. L. G r e g o r e c. Zanpni sliod v Celju je postavil kandidatom za kmečke občine celjsko-brežiškega okraja g. viteza Berksa, za mestno skupino Celje-Brežice pa z velikim odobravanjem in navdušenjem g. dr. Dečka. Za peto skupino je prijavil g. opat celjski kandidatom dosedanjega poslanca Jos. Žičkarja, celjski meščan g. Dolinar pa Dragotina Hribarja. Na to se je vnela burna debata. Zičkarju se ie ponujal, da bi odstopil od pete kurije, najprej mandat za kmeCke občine CelieBrežice, a ko ie bil tukaj kandidatom postavljen Berks, pa se je izrazila želja, naj kandidira v kmečkih občinah Ptuj-Ljutomer. Pri glasovanju o kandidatu za peto kurijo ni dobil ne Žičkar ne Hribar nadpolovične večine, zato je stvar ostala neodločena, in odločili bodo, ali hočejo Žičkarja ali Hribarja, nazadnje volilni možje. To je istinito in resnično poročilo. Neresnično pa je, da ne rabimo hujšega izraza, kar poroča »Domovina«, ki pravi: »Istotako je predlagan za splošno V. kurijo z veliko večino Dragotin Hribar.« — Dosedanji zastopnik splošne skupine je bil g. J. Žičkar. Vsak mu mora dati spričevalo, da je s v o j o nalogo vestno izpolnjeval in da je bil najmarljivejgi spodnjeitajarski poslanec. Zato je več kakor čudno, ako se mu postavlja sedaj, čeprav še Žičkar vzdržuje svojo kandidaturo, protikandidat. Tako se dela samo tamkaj, kjer prejšnji kandidat ni izpolnjeval svojih dolžnosti ali pa kjer protikandidat kandidira na podlagi drugega programa. V eni in isti stranki, na enem in istem programu pa se nikdar ne postavlja protikandidat možu, ki je bil vedno na svojem mestu. Zato moramo v imenu politične discipline protestirati proti temu, kako se ravna sedaj z Zičkarjem. Ta mož pošilja se sedaj na politično bernjo iz ene kurije v drugo kurijo, iz enega volilnega okraja v drug volilni okraj. Kakor se hoče sedaj ravnati z ŽiCkarjem, tako se lahko ravna z otroki, ne paz možem, ki je Tedno in resno požrtvovalno izvrSeval svojo nalogo. Ce bo se začelo tako ravnati, kdo bo hoteJ potem med nami Se delati? Tudi politika ima svojo moralo in tudi tej se je treba ukloniti. Prepričani smo, da so naši slovenski voditelji in volilni možje z nami istega mnenja in da bodo delali na to, da se v peti skupini zopet izvoli poslancem Jos. Žičkar. Eandidat za ptnjski okraj. V Narodu« hoče nek domišljav dopisnik vedeti, da ima mariborski ordinariat pripravljen za Ptuj-Liutomer kandidata v osebi profesorja dra. Medveda. Ker vemo, da mariborski ordinariat ne »pripravlja« kandidatov, lahko izjavimo, da je vest od prve do zadnje črke zlagana, in mi razumemo, zakaj se tako lažnjivemu dopisniku nočejo vklanjati »tudi odločilni celjski politiki.« Odločilni celjski krogi trezno mislijo in brez strasti sodijo naS politični položaj; jim je znano, da se duhovniška »klika« nikjer ne sili v politično ospredje, in da je nesramna laž, ako se trdi: »Dva duhovnika pa morata zastopati slovensko Štajarsko — to je cilj in smoter mračne mariborske politike.« Agitacija za Hribarja. Ljubljanski liberalni list »Slov. Narod« že pridno agitira za Hribarja. V kako izbranih besedah to dela, naj dokažejo naslednje cvetke, pobrane na isti »Narodovi« gredi, kjer dela za Hribarja: »mariborska klika dobi nezaupnico«, »glasilo mariborskih rudečkarjev Slov. Gosp.«, »mariborski nemškutarski krog v slovenski halji«, »generali z višnjevimi ovratniki«, »evangeljska miroljubnost celjskega opata«, »oznanjevalci miru in sprave so fanatično lajali nanj«, >tuš na krog fanatizirancev«, »gluhi za evangeljske lekcije«, »v Mariboru bodo kuhali posebno kašo«, »mariborska klika obsojena«, >zahrbtno ruvanje mariborske klike«, »mariborski kliki je odklenkalo, ljudstvo se ne da več za nos voditi«, »gre se za to, da se enkrat za vseiej stre terorizem nemSkutarskih rudečkarjev in škofa Napotnika«, »naš bojni klic je: proč z nemčursko mariborsko kliko!«, »ljudstvo bo zagnalo nemčursko mariborsko kliko tje, kamor sodi: med staro šaro!«, »klerikalna morala«, »posvetnjaki, ki nosijo mariborski jarem«, »gospodje klerikalnega kalibra.« — Ali je vse to pisano v duhu gospoda Drag. Hribarja? Imenovanje. Okrajni sodnik na Vranskem g. Josip Rotner je imenovan deželnosodnim svetnikom. Častitamo! Deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okrajnega sodišča v Slovenjem Gradcu je imenovan Karol Nedved iz Maribora. Sodnijskim tajnikom v Mariboru je imenoven adjunkt gospod Albert Kokalj. Kolodvor v Hočah pri Mariboru se razširi. Dotični načrti ležijo pri mariborskem okrainem glavarstvu do 22. t. m. prizadetim na pogled. Za dijaško kuhinjo so darovali mil. gosp. knez in škof dr. M. Napotnik 40 K. Gsp. Fr. Bratkovič 10 K, gosp. Fil. Vilhar 10 kron. V Šoštanju je umrl dne 1. t. m. c. kr. notar gosp. I. Kačič, star 53 let. Vrlemu narodnjaku, blagemu možu, traien spomin! Iz ormožkega okraja nam pišejo kmetje ob Pesnici: Silno se je razveselila cela okolica, ko beremo v »Slov. Gosp.« da je ptujski okrajni zastop storil svojo dolžnost za regulacijo Pesnice. Tisti dan je bila tudi deputacija treh kmetov iz Oslušovec, Cvetkovec in Trgovišč, katerim je namestnik grof Clary obljubil pomoč pri regulaciii Pesnice in brezobrestno posojilo za vinograde, kolikor je v njegovi moči. Upamo, da tudi ormoški okrajni zastop ne bo izostal, da stori svojo dolžnost in popravi, kar je zakrivil nemčurski okrajni zastop leta 1875. Saj v celem ormoškera okraju imamo le enega nasprotnika regulaciji Pesnice, ta pa nam ne bo gospodaril. Vsak vrl pameten gospodar se pa poteguje za regulacijo Pesnice, tako tudi vrli gospodje ptujskega okrajnega zaslopa. Hvala vsem, kateri kaj storijo za regulacijo Pesnice. Pesnički kmetje. V Poljčanah vsiljuje ljudem »giftno kroto« Štajarca trgovec Anton Krautsdorfer. Cele bale tega lista ima v svoji Stacuni. Mi jako dvomimo, da se bo na ta način Krautsdorfer med slovenskim Ijudstvom prikupil, ker mu razdeljuje nemškutarski list. Na Štajarskem ne obiskuje ljudskih Sol izmed 500 slovenskih otrok po 17, izmed 500 nemških otrok pa samo eden. To ie najjasnejši dokaz, da dežela skrbi tudi v tem oziru bolj za Nemce nego za Slovence. Sv. Benedikt v Slov. goricah se je praznično oblekel ono nedeljo ter z največjim sijajem obhajal SlomSekovo slavnost. Raz vsako hiSo blizu cerkve so plapolale raznobojne zastave; topiči so gromeli čez dol in goro že predvečer in drugi stavnostni dan pozno v noč; prijetni glasovi vrle domače godbe so se razlegali ter navdušili srca naših dobrih Benedičarjev. Po večernicah pa je privrelo toliko ljudstva, zlasti možev in mladeničev — vseh je bilo okoli 400 — da je niso mogli obseči obširni prostori g. Selakove gostilne. Zdajci zadoni godba »Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije . ..« močen domači pevski zbor pa poseže vmes, poje z godbo .. . navdušenje nepopisno. Naša mala Anica H. prav lepo deklamuje mično pesmico v proslavo SlomSeka. Na to nam znani govornik z ognjevito besedo naslika Slomšekove zasluge in njegovo delovanje »za vero, dom, cesarja.* Govornik je imel na mizi vsa Slomšekova dela, namreč knjige, ki jih je spisal ter jih zaporedoma pokazal ljudstvu. Strmeli smo nad tem prekrasnim sadom Slomšekovega truda in docela spoznali velikost njegovo. Po slavnostnem govoru pa so se vršili prizori, kateri nam ostanejo neizbrisni, nepozabljivi. Tu nastopi štirinaistletna kmečka deklica Matilda T., ki nam navdušeno popisuje rojstvo SlomSekovo, druga zgovorno prednaša njegova mlada leta, tretia nam pripoveduie o Slomšeku kot pastirju, četrta o njegovem birmskem botru itd. 12 deklic in dečkov nam čudovito lepo razloži celo Slomšekovo življenje od zibeli do groba. Posebno zgovorno so govorile Se Malika, Pepka, Ivanka in mladeniča Franček in Ferdinand. Razlika mika! Zato so se vmes deklamovale Slomšekove pesmi n. pr. Dva potepena šolarja, Angelj varuh, Boštjan golifan, Žalostna pesem i. dr. Največ veselja in začudenja so vzbujale Slomšekove in druge narodne pesmi. Glej tam predico pri kolovratu! Kolovrat brni, nit se suče, in čuj pevski zbor ginljivo zapoje: >Le predi, dekle, predi .. ,« Kaj pa to ? Uboga, raztrgana, umazana deklica stopi na oder, obrne se do malih pevk in iz otroškega grla zadoni preginijiva pesmica: »Ljubi moji otročiči, Vaša sestrica naj bom, nimam ateja ne mame, in ne vem, kje moj je dom?« — OtroCiči pa — kakih 12 deklic — odgovarjajo sirotici: >Ti si umazana in grda, bilo bi nas tebe sram; pojdi in se preobleči, idi k svojim stariSem.« In deklica zopet proseče poje: »Ah, umrli so mi mati, in očeta ne poznam« itd. Razloži svoj žalostni stan tako ljubko in ginljivo, da je ganilo deklice, in odpele so ji: »Tak' pa bodi naša sestra...» itd. To ie Slomšekova pesem >Sirota«. Skoro nobeno oko ni ostalo suho, tako ginljivo je igrala Grilečova Matilda. In takih prizorov je bilo Se več. Ljudje, celo vseučiliSčniki so strmeli, kako so se mogli otroci tako temeljito naučiti tako težkih pesmij, kakor »Slovenec sem«, »Lepa naša domovina«, »O mraku«, »Nazaj v planinski raj«, »Lahko noč«, itd. Pol štiri ure je trpela slavnost in ljudstvo je reklo, da bi še gledalo in poslušalo take prizore, četudi celo noč. Vsa čast gospodu pevovodju, čast in zahvala naSim dobrim pevcem in pevkam; Ie tako vrlo naprej! Zahvala tudi dragim gostom od Sv. Ane, Sv. Trojice in Sv. Lenarta, ki so nas počastili. Tako se je pri Sv. Benediktu slavila stoletnica SlomSeka. Mladenči, tako je prav 1 Na Slomšekovo slavnost k Sv. Benediktu je prišlo kakih sto kmečkih mladeničev, ki so se ves čas uzorno lepo obnaSali. Zadnjo nedeljo pa so imeli naši vojaSki novinci ginljivo in vspodbudno odhodnico. Pridigar jim je go- voril o prekrasnih čednostih našega presvetlega cesarja, zlasti o njegovi pravičnosti miroljubnosti, dobrotljivosti, učenosti in modrosti ter o trdnem verskem prepričanju Prelepo in z raznimi vzgledi jim je pokazal in dokazal, kako natanko eesar izpolnjuje svoje verske dolžnosti: molitev, post, službo božjo, prejemanje sv. zakramentov itd. NavduSeval jih je, naj bi v tem zvesto posnemali svojega cesarja. Mladeniči vidno ginjeni, so obljubili cesarju zvestobo, ljubezen in pokorščino, obljubili pa tudi posnemati ga v njegovih čednostih. Kako ginljivo je bilo videti potem, ko so med sv. mašo z dolgimi svečami v rokah vsi skupaj prejeli sveto obhajilo. Mladenči, tako \e prav! Sadje-bratev. Pri Sv. Benediktu, kakor sploh v Slovenskih goricah je zavoljo velikega števila sadnega drevja ogromno dosti sadja. Posode so že vse napolnjene, tako da jih za vinski mošt ne bodo imeli. Sadja se veliko pogubi, ker ga ljudstvo ne utegne sproti spravljati. Tekoči teden že začnejo brati grozdje. Začelo je vinorejsko društvo, ki je letos prvikrat bralo v novem amerikanskem nasadu; mošt ima 18 stopinj sladkorja. Navadno pa še berejo le izabelo ter prodajejo moSt 10—11 kr. liter. Izabela }e povsod jako rodna in lepo dozorela, stari trs pa ima manj grozdja, a je jako lepo in obeta dati izvrstno kapljico. Iz Loč nam piše prijatelj lista: V nedeljo 30. septembra sem prišel v gostilno H. Wallanda. Predno pa sem imel priložnost, si naročiti piva, začel mi je učitelj-jungovec »Štajerca« vsiljevati, pa se je opekel. Rečem mu: Jaz imam doma eden list in ta je »SIovenski Gospodar« v krščanskem duhu pisan, ki že nad 25 let neprenehoma v našo hišo zahaja, ne potrebujem torej nemčurskega lista. Ko učitelj vidi, da nič ne opravi, gre v drugo sobo in prižene gostilničarja seboj ter prinese 3 ali 4 »Štajerce« ter pravi: Na, tukajle jih ima§, preberi doma, bodeš videl, kak hoče le kmetu pomagati. Jaz sem pa prejel vse iztise v roke ter jih takoj v pričo več ljudi na kosce raztrgal. Nedavno mi je rekel isti učitelj, glej kako se ta list za vsako stvar, ki je kmetu na korist, zanima. Sedaj sem bral, da se je več kupcev na jabolka v ta list naznanilo, ki bodo jabolka vsake vrste kupovali. — V pretekli številki »Gospodarja« sem pa bral, da se na Ptuj sadja toliko pripelje, da ga mora ubogi kmet ali že po 1 krajcar klgr. prodati ali pa domov peljati. Kje si pa tedaj, ti dobri >Štajerc«, da pomagaš kmetu sadje spečati, ali greš o takih dnevih na odpust? Iz Št. Jurija ob Ščavnici. Dne 17. in 18. septembra je bilo pri vrlem narodnjaku gsp. Jožefu Gehu, veleposestniku v GrabSčincih, ženitovanje hčerke Mice z gospodom Petrom Kolnikom, posestnikom v Studencih pri Mariboru ter so zbrani svatje vsled spodbudljivega nagovora prostovoljno in navdušeno darovali za dijaško kuhinjo in družbo sv. Cirila in Metoda znesek 12 K. Treiji brzovlak na progi Dunaj-Trst se uvede v kratkem. Bil je že jako potreben, kajti sedanja brzovlaka sta bila vedno prenapolnjena. V Poličanah je padel s strehe in se ubil zidar Simon Potisek. Bil je pri priči mrtev. Zapusti vdovo z otroci in veliko gospodarstvo. Pri okrožnem sodišču v Celju je imenovan praktikant g. Martin Zwitter avskultantom. Kat. podp. društvo v Celju ima v nedeljo 7. oktobra ob polu štirih popoludne v Narodnem domu občni zbor in volitev novega odbora. Po volitvi bo tombola v prid Soli čč. Solskih sester. K obilni udeležbi vabi ude in neude odbor. Čitalniški odbor v Celju priredi dne 14. oktobra izlet iz Spodnje Stajarske k umetniski razstavi v Ljubljano. Odhod iz Celja zjutraj ob 7ih. Novi bankovci v veljavi 20 kron so že v prometu. Na avstrijski strani se zopet šopiri na prvem mestu Svabščina, a slovanski jeziki so potisnjeni v kot. Toda boljše se jim le še godi nego hrvaSčini na ogerski strani, kjer je sploh ni. O barvi in izpeljavi bankovcev se čujejo nepovoljne besede. Slovensko trgovsko društvo se bo ustanovilo v Ljubljani. Skrbelo bo za strokovno, znanstveno in socialno izobrazbo trgovskega naraščaja. Na adreso poštnega ravnateljstva. Pred kratkim so se oddale v Ljubljani na pošto škatlja in zabojček s slovenskim napisom nekam na Štajarsko. — PoSiljatve so prišle na določeni kraj, toda na škatlji je bila opazka: »vindišer hund« (slovenski pes.) Ker odpošiljatelj tega ni napisal, vprašamo slavno poštno ravnateljstvo, kaj misli, kdo je to napisal? To je nečuvena predrznost in robatost od onega, ki se je predrznil to zlobno opazko zapisati. Iz dragih krajev. Volilno gibanje. Na Kranjskem kandidirajo socialni demokrati v peti kuriji Etbina Kristana, v mestni skupini Ljubljana pa Franca Železnikarja. V Trstu bo menda za peto kurijo kandidiral dr. Rybaf. Na Goriškem bodo Slovenci bržkone razcepljeno volili. — Na Štajarskem bo v mestni skupini Lipnica-Deučlandsberg kandidiral zopet Francelj Girstmajer. Toda dobil bo protikandidata. Na Karlonovo mesto bo kandidiral župnik Holzer v Lučah. Za peto kurijo MariborDeučlandsberg kandidira konservativec baron Morsey. Slovenci pa mu postavimo protikandidata. V Varaždinsidh toplicah so imeli pretekli teden duhovniki zagrebške nadškofije duhovne vaje. Vodil jih je naS rojak jezuit o. Lempl iz Travnika. Naša rojaka dr. Jakob Žmavc in dr. J. Tominšek, gimnazijska učitelja v Kranju, sta dobila naslov profesorja. Slovenec konznl v Jeruzalemu. — Konzul Al. Pogačar, rodom in mišljenjem Slovenec, je premeščen iz Kaire v Jeruzalem. Cudna nesreča. Te dni je v Moosburgu pri Monakovem neki kraet pil vodo iz vrča. V vodi pa je bila osa, ki se je v grlu ustavila in kmeta tako opikala, da mu je grlo silno oteklo ter bi se bil malone zadušil. Poklicati so morali zdravnika. Največji dimnik na svetu ima neka tovarna v Holokamu pri Antverpal. Visok je 125 m ter je višji kot stolpi cerkev. Vrhu dimnika je še 15 metrov visok strelovod. Izvanredno smolo je imel te dni liberalni poslanec Siegmund, ki je imel nalogo govoriti na nedeljskem shodu v Trutnovu. Dal je že nekaj dnij pred shodom svoj govor vredništvu nekega lista v Toplicah. List je imel poslancev govor stavljen že v petek. Neki nagajivi stavec je naredil odtisek govora in ga poslal ondotnemu socialdemokraškemu listu, ki je govor, katerega bi bil moral poslanec Siegmund govoriti v nedeljo, priobčil že v soboto, kar je vzbudilo velikansko veselost. Siegmund se je moral naučiti drug govor. Napitnina na železnici. Vodstvo državnih železnic je izdalo na svoje uslužbence okrožnico, po kateri se jim prepoveduje, sprejemati od občinstva napitnino. To marsikomu ne bo prav, in sicer na strani uslužbencev, kakor na strani občinstva! Velikanska stavka delavcev v premogokopih. V Zjedinjenih državah stavkajo skoro vsi delavci v premogokopih. Škoda, ki je nastala vsled tega pri raznih obrtnih podjetjih, je že sedaj velikanska in bodo posredovali med delodajalci in delavci najuglednejsi možje, tako predsednik Zjedinjenih držav Mac Kinley in Mr. Bryan, da se izogne večjemu gospodarskemu polomu. V vseh krajih, kjer je stavka splošna in jako resnega in silnega značaja, se je ustavil železniški promet. — V pokrajini Shenandoah je prišlo med ljudstvom — ki je hotelo braniti one delavce, ki so se podajali k delu — in stavkujočim delavstvom do spopada in je bil pri tej priliki jeden ubit in ve6 ranjenih. Da napravijo red, so bili poslani tjakaj 3 pešpolki, konjeništvo in topničarji. — Pri nekaterih akcijskih družbah je uslužbenih ponajveč Slovanov in Ogrov. Zdravstvene naredbe v traflki. Izšla je uradna zdravstvena naredba, po kateri se naroča trafikantom, da morajo kupovalcem podajati sami cigarete, da ne smejo dovoljevati, da bi kupovalci sami izbirali cigarete, potem ne smejo izbirati smodk ljudje, ki iraajo kako vidno bolezen, ki stiskajo smodke ter jih v slučajih tako poškodujejo. Čebelice namesto golobov. Na An- gleškem so pričeli rabiti čebelice namesto golobov pismonoS. Poročilo se napiše na mal papir mikrofotografskim potom. Ta papirček se prilepi na čebelico in tako opravlja izučena čebelica mnogo bolje posel pismonoše, nego golob. Za vojno so ti poskusi sosebno važni, ker se čebelica s pismom ne more tako lahko ujeti, kakor golob. Steklenica, ki pridiga treznost Lansko leto je pobral nek ribič blizu Lawreeburga ob reki Ohio v Ameriki iz vode steklenico, ki je plavala. Bila je dobro zamašena, v njej je bilo to-le pismo: »Dragi prijatelj! Ko dobiš to pismo ne bom več med živimi. Sem že sit življenja, nobenega nimam, da bi zanj živel, pijače pa ne morem pustiti. Ce pa pijem, delam sramoto sebi in prijateljem. Slabo sem živel, zdaj se ne morem več poboljSati. Zato storim konec svojemu ničvrednemu življenju. Če zveS, da so našli v reki truplo nepoznanega utopljenca, povej koronerju (okrajnemu načelniku), naj je ukaže pokopati na pokopaliSču revežev, ter naj nikar ne pozveduje, čegavo truplo je. Ne maram svojim sorodnikom in znancem še večje sramote storiti s samomorom, ker so bili vedno dobri proti meni. Prijatelj, naj bo tebi v svarilo! Ce piješ, koj nehaj; če ne piješ, nikar ne začni, ker te bo ugonobilo, da boš tudi ti kedaj ležal v grobu pijanca Z Bogom! Bog s Tabo!« Slovanski Buri v Evropi in Madjari. Pod tem naslovom priobčuje rusko >Novoje Vreme« članek, v katerem na ganljiv način opisuje žalostni položaj ogrskih Slovakov. Clankar — profesor Kulakovsky — se obrača do Madjarov z nastopnim apelom: »V Evropi so minoli časi, ko je jedno pleme moglo mirno uničiti drugo in danes jih ni več v Slovanih tako Sibkih ljudstev, katere bi mogli celo Nemci definitivno absorbirati, da-si so se poslednji v zgodovini v Evropi posebno odlikovali v tej zmožnosti. Kaka usoda pa se pripravlja za Madjare, ko pride čas preporoda Slovanstva, ki je veliko močneje v vsakem pogledu, nego madjarska narodnost?! 0 tem naj bi madjarski patrijotie malce razmišljali.« — Na adreso Rusov piSe člankar: »Mi Rusi pa na| bi pomislili, da je slovaški narod dal Slovanstvu takih velikih učenjakov, kakoršnja sta bila Šafafik in Palacky, takih pesnikov, kakorSčen je bil Kollaf in takih mislecev, kakoršen je bil Ludvik Štiir.« Rusija in spor med Rumunijo in Bolgarsko. »Frankfurter Zeitung« je dobila vest, da je ruski poslanik na Dunaju, grof Kapnist, glede spora med Rumunijo in Bolgarsko izjavil grofu Goluchowskemu — in to po nalogu grofa Lambsdorfa, — da Rusija stoji lojalno, prej ko slej, na stališču petrograjskega dogovora od leta 1897 ter da si hoče odločno prizadevati, da prepreči vsaki voini spopad med omenjenima državama. Ruska zastopnika v BukareSti in v Sredcu pa sta dobila nalog, naj opozorita dotični vladi na popolno sporazumljenje med Rusijo in Avstro-Ogersko.