Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 41) Din - nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Urerini&t vo je v Kopitarjevi ul.(t/111 VENEC Telefoni nredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Triumfalna zmaga ljudske volje v Ameriki Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubliana št. 10690 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 FRANKLIN ROOSEVELT novi predsednik Združenih držav Demokratski plaz je dosegel 42 izmed 48 zveznih držav Unije — Največja zmaga v razdobju sto tet Zaupanje se vrača — Pivovarne pripravljajo ofenzivo Ko so včeraj ob 5.45 zjutraj radio-postaje razglasile, da je Franklin Koosevelt izvoljen za novega predsednika Združenih držav severne Amerike, so pribile velik zgodovinski dogodek, morda največjega v povojni dobi Amerike sploh. Volivna zmaga, katero je z velikim zanimanjem in morebiti tudi nemirom zasledoval ves svet, je važna že sama po sebi. ker nain odpira globoke idejne vire, is katerih črpa ameriško narodovo življenje svojo vztrajnost pri delu za napredek. Važna je pa tudi v posledicah, katere bo rodila za Ameriko in za ves ostali svet, ki se je v povojni dobi zbral okrog Združenih držav kakor kopica lačnih otrok okrog tvojega krušnega očeta. Kooseveltova zmaga imponira, ker je bila spontana, podobna plazu, ki dere po dolini in ki podira pod silo svojega pritiska vse zapreke. Prav za prav vesela zmaga, kakor so vse one, katere si pribori ljudstvo v svobodnem poletu svojega nepokvarjenega, iskrenega navdušenja, kadar ga podžigajo visoki etični ideali pravega domoljubja. Ameriške radio-|>ostaje so dajale domala od minute do minute situacijska poročila z volivnega bojišča, tako da je bilo lahko slediti zmagovitemu pohodu ljudske volje. Prve vesti so bile še mirne, neodločne in niso povedale mnogo v prilog niti onega niti drugega kandidata. Prve praske, ki pravo borbo šele uvajajo. Stari pristaši strank, politični dogmatiki, ki gredo že ob ranih urah na volišča, ker hočejo dati prve podvige. Toda nekoliko poineje pa že prihajajo že vedno posamezne «e«ti o prvih silnih udarcih po starem režimu, tako v državi New Vork. Illinois, Indiana. teh najstarejših političnih utrdbah republikanske stranke Tudi iz oddaljenih držav se že slišijo prvi še vedno nekoliko sramežljivi glasovi, ki pa v hitrem tempu naraščajo in potrjujejo tendenco, izraženo v vzhodnih državah. Tudi jug se je začel gibati, vedno večje so številke za Roost»velta. Na jugu je kmet in prvi vtisi že dovoljujejo prerokbe, da bo Koosevelt zajel vse južne države, ker kmetska fronta je solidarna. Koj nato se napoveduje srdit boj v osrednjih državah Ohio, Illinois, Michigan, Pennsylvania. Indiana. kjer enkrat vodi Hoover, nato zopet njegov nasprotnik, dokler končno nove velikanske mase volivcev, ki se valijo k volivnim žaram, ne odločijo v prilog Roosevelta. Nato sledi udarec za udarcem, vsak silnejši 'd drugega. Hoover silno zaostaja tudi tam, kjer je mislil, da vlada. Kakor blisk gre nato vest o padcu newyorške dr-iave v roke demokratskega kandidata. Ta novica je gotovo vplivala tudi na volivce drugod, kajti od takrat Hooverjeve šanse padajo kakor papirnate karte. Medtem ko je takrat vodil že v 13 državah, Roosevelt pa v 16, je padec New Yorka, ki voli sam 46 volivnih moi, zanesel preplašenost v republikanske vrste in odjemal Hooverju državo za državo. Vsa naslednja poročila pripovedujejo v mrzlični naglici, da je ostalo Hooverju komaj Se devet driav zvestih, nato osem in slednjič komaj ie sedem. Zatem nova senzacija: Indiana je podlegla demokratskemu pohodu I Druga silna repun-likanska trdnjava! Okrog Hooverja se je začelo vse rušiti, edinole v Pennsylvaniji je še neomejen in neogrožen gospodar, vse drugo se lomi. Ob 3.25 zjutraj se že lahko trdi, da je Rooseveltova zmaga zasigurana. Nato sledi padec Massachussetsa. tako da preostane Hooverju samo še šest držav izmed 48. Demokratski plaz se vali dalje in zasiplje eno postojanko za drugo. Maine, Delaware, Connecti-cut, Minesota, ves zapad, ves jug, povsod dere demokratska stranka neovirano naprej. Ob 5.45 je dvoboj končan !n demokratska zastava je zmagoslavno zavihrala nad bojnim poljem, kjer po se ni nikjer pretakala kri, ampak kjer so v svobodi demokratske ustave tekmovala srca svobodnih državljanov, kdo bo bolj ljubil svojo domovino. In ves ta dan, ko se je vsipal ameriški narod na volišče, je bil proglašen za narodni praznik. Srečen narod, kjer se volivni dan obhaja in se tudi more obhajati v žaru narodnega praznika I Toda Rooseveltova zmaga se vsiljuje še iz enega vidika. Dvanajst let, odkar je rajni demokrat Woodrow Wilson predal vodstvo Združenih držav svojemu republikanskemu nasledniku Har-dingu, so republikanci neomejeno gospodarili v državi. Dvakrat je v tem dolgem razdobju bil ameriški narod poklican, 1924 in 1928, da republikanski stranki ponovi ali vzame svoje zaupanje. Obakrat je z velikimi večinami potrdil republikanski režim v državi in postavil 1924 Oolidgea. 1928 pa Hoovra na čelo svoje domovine. Zdelo se mu je namreč v njegovi politični zrelosti, da sprememba ni potrebna, ker ga je stoletna demokracija naučila politične objektivnosti, in drugič, ker je vedel, z gotovostjo vedel, da mu nikdo ne bo skušal vzeti pravice, da preuredi državno vodstvo, kadar bo sam uvidel, da je to za narod in državo koristno in jiotrebno. Dvanajst let so republikanci vladali v Združenih državah z diktatorskimi pravicami, •kot jih daje svojemu državnemu poglavarju edinole ameriška ustava. Z diktatorskimi pravicami so vladali, a ne diklalofiuuo, ker eo tudi oni, kakor sleherni ameriški državljan, bili prežeti in pre-kvašeni od načel svobode, s katero sme ameriško ljudstvo po naroČilu ustave poseči, od časa do časa, od termina do termina, v organizacijo in reorganizacijo državne uprave svoje lastne domovine. Diktatura namreč, ki ima meje, ni nobena diktatura več, ker se tudi ona pokorava in klanja suvereni volji ljudstva, ki ji je prostovoljno te mejnike poslavilo. Včeraj* j e prišel takšen mejnik. Ameriško ljudstvo je v polni meri izkoristilo svoje ustavne pravice do politične preureditve, ker sta mu vest in pravi patriotizem nalagala dolžnost, da napravi konec režimu, ki je odslužil in postal kvaren za napredek naroda in države. Narodova volja je šla, kot smo videli, kot lavina po državi, uro za uro se je tej volji umikal republikanski režim, postojanko za pestojanko je zapuščal na povelje ljudske volje m ko je bila končno izrečena obsodba starega režima z izvolitvijo Roosevelta, se je republikanski režim še enkrat pojavil in obrnil nase jHizornost vsega ameriškega naroda. Toda ne, da pokaže stisnjene pesti in da se zapleta v grožnje, ne da bi se skušal za vsako ceno obdržati, ampak da z veličastno gesto napravi prostor novim ljudem, katere je svobodna ljudska vo'ja poklicala na vodstvo države, rti da jim v ganljivi brzojavki, katero je poraženi Hoover poslal svojemu zmagovitemu nasledniku — izreče svoje iskrene čestitke. Prvo je ljudska blaginja, vse drugo je manj vred- no! Ljubezen do domovine nalaga žrtve, ki se morajo sprejeti. SpoMovanje ljudske volje, ki je po ustavi najzvestejšHuvar domovine in drŽave, zahteva politična samozatajevanja. Zato je Hoovrov brzojav v celem voljnem boju morda najlepša poteza, znamenje politične zrelosti in etične veličine moža. ki napravi vesel obraz in kateremu srce radostno zdrhti, ko zopel more v interesu domovine ponižali svojo glavo pred ljudsko voljo, kateri je sam vedno zaupal. Nastop novega predsednika Združenih driav se bo izvršil šele marca prihodnjega leta. Zato je neizbežno, da bo tekom bodočih pel mesecev vse politično življenje nekoliko zastalo, ker se stara uprava ne bo hotela izpostavljati za iniciative, katere bi nova ue hotela ali ne mogla odobriti. Razorožilvena konferenca, vprašanje vojnih dolgov, svetovna gospodarska konferenca, druga med-narodno-političrui vprašanja, ki interrairajo tudi druge države, a ki se brez sodelovanja Združenih držav ne bodo mogle rešiti, bodo morala Iti na prisilni počitek. V daljši bodočnosti pa ie vidimo spremembe ameriške notran;e in zunanje politike v pravcu, katerega je demokratska stranka predložila narodu in zanj tudi od njega dobila polno aprobacijo V tem smislu »e dozdeva, da bo Hooverjeva bolj centralistično usmerjena politika napram zveznim državam doživela temeljit preokret, ker novi predsednik stoji ua stališču, ki odgovarja tudi ideologiji demokratov, da centralizem dria-vn« skupnosti ne utrjuje, ampak slabi, in da je zaradi tega neobhodno potrebno, če se kolikor mogoče podpira samobitnost posameznih zveznih driav. Na drugi strani pa bo tudi dosedanji konservativni imperializem republikanske stranke moral prenehati. Konservativne stranke »o v Ameriki rade podlegle skušnjavi, da se odreiejo od ostalega sveta in da se v svojem ameriškem samoljubju ne brigajo kakor za izključno ameriške interese, kater« je pa treba širiti na škodo kogarkoli. Ameriški pohodi v usodo južnoameriških driav ali v osrednjo Ameriko, brezbrižno zadržanje ameriške vlade napram evropski revščini, vse to bo pod vplivom novega predsednika podvrženo temeljiti korekturi, ker je načelo demokratov, da ne odklanjajo svojega sodelovanja nikjer, kjer je potrebno, akoravno bi ne bilo dobičkanosno za Ameriko samo. V spominu nam vsem je Se demokrat VVilson in njegov« človečanska načela, ki so dala poguma tolikim narodom sredi meleia svetovne vojne in zanesla nekoliko idealizma in nekoliko etike v rokodelski posel porazdelitve sveta v Versaillesu. Koosevelt bo poiskal pozabljene niti demokratskega programa pred 12 leti. Njegov najintimnejši prijatelj, katoličan Al. Smith, katerega bomo morebiti reki našli v bodoči ameriški vladi, bo zadostna garancija, da bodoča Amerika ne bo protiknilčanska. In to jo zaeukrat zelo veliko, kar moremo povedati Pot v Belo hišo Življenjepis novega predsednika: mornar, advokat, minister, guverner, dober družinski oče Koosevelt Kot sin plemenitaša, ki je živel na deželi, je Franklin Roosevelt v sreči in zadovoljstvu prebil svojo mladost . 2e takrat je kazal mnogo veselja do mornarskega poklica, toda na ieljo svojih staršev se je moral vpisati na pravno fakulteto vseučilišča v Columbiji, da bi postal advokat. Poročil se je z nečakinjo glasovitega predsednika Teodorja Roosevelta in poslej mirno živel kot odličen advokat in dober družinski oče v New-Yorku. Leta 1910 ga je demokratska stranka postavila za kandidata v senat newyorškega predmestja AIbany, ki se je smatralo za nezavzetno postojanko republikancev. Že 20 let so bili ti v tem kraju popolni gospodarji. Volilna agitacija Franklina Roosevelta je imela izreden uspeh. Na avtomobilu se je vozil iz kraja v kraj, postal na križišču, se smehljal na levo in desno, prijazno stisnil roko vsakemu znancu in nato začel svoj govor, v katerem je napadal profesijonalne politike. Leta 1912 je zmagala pri predsedniških vo*lvah demokratska stranka in predsednik je postal Woodrow Wilson. Iz hvaležnosti za podporo, ki mu jo je izkazoval Roosevelt med volivno agitacijo, si je VVilson izbral Roosevelta za državnega tajnika v svojem ministrstvu. Roosevelt je tu pokazal vse svoje lastnosti dobrega mornarja. Reorganiziral je vojno mornarico in se takoj ob izbruhu svetovne vojne pričel pripravljati na boj. V začetku leta 1917 je na lastno odgovornost naročil municije za 40 milijonov dolarjev. Njegova zasluga je, da se je mornarica v trenutku, ko je Amerika napovedala vojno Nemčiji. lahko takoj lotila preganjati nemške pomor-nice. Po VVilsonovi smrti in po porazu, ki ga je demokratska stranka doživela 1. 1920. se je Roosevelt umaknil v zasebno življenje. Nekaj časa je bil advokot, pozneje je postal upravitelj neke velike ameriške družbe. Poleti 1921 ga je zadel v noge mrtvoud, potem, ko se je kopal v premrzli vodi. Takrat je bil star komaj 39 let in moiaka, ki se je v najlepši dobi iivtjcnja le s težavo vlekel na berglah, je vsa okolica poinilovala, češ, da je za vedno likvidiran. Toda Roosevelt ni klonil svojega du'ia in kljub svojemu slabemu zdravju potrpežljivo čakal na ugodni trenutek. Noge so se mu medtem nekoliko okrepile _ presto še danes ne more hoditi — in no.embra 1928 je bil izvoljen za guvernerja newyorške države z veliko večino proti republikanskemu kandidatu. Tedaj je pri predsedniških volitvah demokrata Smitlia porazil Hoover. Franklin Roosevelt se po svojih idejah zelo razlikuje od republikanca Hoovra. Posebno so mu trn v peti borzni špekulanti in velefinančniki in veleindustrijci. ki hočejo s svojimi trusti spraviti v svojo odvisnost vse gospodarstvo in obdrinti pod svojo kontrolo tudi politiko. Roosevelt meni. da imajo ti ljudje gotovo zasluge za procvit Amerike, toda njihovo delo »pada ie v preteklost. Zmanjšati je treba na vsak način njihov vpliv na javnost in tudi v gospodarskem iivljenju, da se zagotovi ameriškemu državljanu osebna svoboda in da pride do veljave pravi individualizem. Roosevelt smatra, da je bogastvo dedščina, ki jo je treba upravljati in stalno razdeljevati. Vse kaie, da bo postal Roosevelt socialni reformator današnje Amerike. Seveda v mejah, ki mu jih stavijo razmere.. Med volivnim bojem ni določno postavil svojega programa. da bi se za primer, da bi bil izvoljen, ne čutil preveč vezanega, in ludi zato ne, da bi ne Hoover odvrnil od sebe listih volivcev, ki vselej kolebajo med dvema kandidnloma in se težko odločijo. Med volivno agitacijo se je Hoover jasno l»-rekel proti prolekcijonistični trgovinski politiki ter zagovarjal politiko sporazuma med državamL Obenem s« je izjavil za odpravo prohibicije. Zmaga v številkah Newyork. 9. nov. tg. Popolni volivni izid kaie, da je bil Roosevelt izvoljen v 42 državah, Hoover pa v šestih. Od 41 milijonov glasov je dobil Roosevelt 23 milijonov, Hoover 16, socialist Thoinas pa en in pol milijona, kar daje razmerje elektoralnih glasov 472 :59. Nova poslanska zbornica ima 22-1 demokratovin 115 republikancev, 96 inest pa je še nezasedenih in bodo večinoma pripadla demokratom. V senatu je do sedaj 53 demokratov, 34 republikancev in 1 farmer, 8 sedežev pa je še nedoločenih. Ameriška terminologija imenuje la izid volitev »landslide«. V senatu izgubijo republikanci svojega apostola visoke zaščitne carine Smoota, VVatsona in Ringhama ter edinega črnca v kongresu Prišla. Država New York je volila popolnoma demokratsko. Udeležba volivcev je bila mnogo večja, kakor leta 1928. Roosevelt je dobil večino v 42 državah od 48. Zmaga Roosevelta je ena najbolj senzacionalnih zmag od vseh zmag v zadnjih 50 letih, ki so bile izvojevane pri predsedniških volitvah. V demokratskih krogih se zatrjuje, da bo v novi Rooseveltovi vladi tudi Alfred Mick in znani ustva-ritelj reparacijskega načrta Owen Young. Newyork, 9. nov. tg. Washingtonski centralni urad državne lajne službe je takoj ponoči odposlal v Newyork oddelek detektivov, ki bodo odslej stalno spremljali Roosevelta. Zakon predpisuje namreč varstvo novega in starega predsednika. Dosedanji parlament Newyork, 9. nov. tg. Dosedanja razdelitev sedežev v poslanski zbornici in v senatu Združenih driav je bila po strankah sledeča: V poslanski zbornici so demokrati razpolagali z 219, republikanci pa z 214 sedeii, torej so imeli demokrati ie 5 glasov večine. Delavska stranka je imela samo 1 mandat. V senatu se je nahajalo 48 republikancev in 37 demokratov, tako da je bila Hooverjeva večina 11. Delavska stranka je imela enega senatorja Prva izjava časnikarjem Ncwyork, 9. nov. Novi predsednik je ob 5 zju traj sprejel časnikarje ter jih prosil, da se ameriškemu narodu v njegovem imenu zahvalijo za zaupanje, katerega mu je izkazalo lako ogromno število volivcev. Roosevelt je izjavil, da se zaveda velike odgovornosti, ki jo je prevzel nase, lahko pa mirno zatrdi, da bo delal le v interesu države in naroda ter skušal ponovno vpeljati v Ameriko blagostanje. — Roosevelt je bil ves čas, ko so se vršile volitve, v glavnem štabu demokratov v veliki dvorani hotela Bnltimore v krogu svoje družine in številnih političnih prijateljev. Ko so mu javili, da je zmagal, je rekel: »Hvala Bogu, da je že končano!« Pred hotelom se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je hotela pozdravili novega predsednika. Kaj pomeni demokratska zmaga Spremembe v visokem uradniilvu — Preokrel v zunan\i politiki Ne\vyork, 9. novembra, tg. Z impozantno rečiuo jo zmagal Franklin Roosevelt pri včerajšnjih volitvah kot 32. predsednik ameriških Združenih drz-uv- Ameriški narod je izrekel llooverju in republikanski stranki pričakovano nezaupnico, katera je naperjena proti krizni politiki, proti politični moči veiefiiuuice iu proti prohibiciji. Vsekakor je izio Vol-stead bili /a dovoljenje piva in lahkih vin, dočim 3e ni gotovo, uli Ik> mogoče dobiti ustavno dvetretjinsko večino za ukinjenje prohibicije. Prav kmalu pa »lo take izpremembe še ne bo prišlo, ker je stari kongres šele letos jKileii odklonil izprenioinbo navedene 13i 11 in te najbric tudi nu Ito/ičnem zasedanju nc bo odločil za izpremembo prohibicijskih načel, četudi bo takrat /e poti močnejšim vplivom Roo-seveltu. Novi kongres pa se ne more sklicati pred 4. marcem, t. j. dnem, ko nastopi vlado Roosevelt, temveč se 1k> sklical celo mnogo pozneje, morda šele proti koncu 1. 1933. t/redno velikega pomena bo izprememba v tako/vnni strankarski palronaži, radi imenovanj, ki jih bo predsednik sam izvršil /a najvišje državne funkcije, veleposlanike in poslanike, državne odvetnike in sodnike, davčne in poštne urade. Skoro \si ostali državni nameščenci, ki jih je nad |Mil milijona, pa so stalno nameščeni, tako dn mi neodvisni od i/.prememb v vladi. Po ohičujni demisiji vseh diplomatov l>o najbrže Roosevelt jxin!u! cclo vrsto liogatih demokratskih pristašev iz južnih držav na manjša službena mesta v inozemstvu, dočim »e !>odo veleposlanika mesta v Pari/u, I/vndonu, nimu. Berlinu in Tokiu nanovo zasedla po zu-nanjepolitičuih vidikih. Glede notranje politike je zagotovil novi predsednik, da se Sc ni obvetuil nasproti nikomur. Novi mož'e Kot tnožje njegovega zaupanja se imenujejo Baker ali Daviš, /u držuv. tajništvo Aven Young ali Barnch za finance, bivši guverner Byrd /a mornarico in predstojnica nevvvorške-gn delovnega urada Francis Perkins za delovno ministrstvo- Nikakor »e ne pripisuje lloosc-vrltu, du bi sestavil, kakor lloover, enoosebni kabinet, nasprotno pa tudi nc bo zašel v drugi ekstrem in se obdal s star-kahinetom. Nn podlagi v oliv nega i/ida I »slo v novetn kongresu prešle funkcije v odborih na demokrate, tako du bo Boruha nadomestil Svvanson i/. Virginije, ki se ju udeležil tudi razorožitvenih posveto- vunj v Ženevi in ga hvalijo kot pametnega, zmernega politika.. Hoover čestita Iz pozdravne brzojavke, ki jo je lloover poslal Rooseveltu, vidijo pripravljenost odstopajočega predsednika, da bi imenoval ali prehodni kabinet ali pa, da bi za prehodni čas dogovoril z Roose-veltom politične dogovore. lloover je brzojavil: »Časti lam Vum k priliki, ko boste mogli »lu-žiti drŽavi, in Vam telim uspešno uradovanje, V blagor nam vsem Vam dajem na razpolago svojo pomoč na vse načine.< To brzojavko je oddal Hoover iz svojega bivališča v Kaliforniji, kjer je čakal na izid volitev, šest ur jx) končanih volitvah, tako da je dospela v Nevv York šele [k> polnoči. Roosevelt se je nahajal v demokratskem glavnem taboru v hotelu Baltimore, kjer so bili zbrani njegova rodbina in najožji prijatelji, kjer je razmišljal, ali bi se pokazal javnosti ali pa govoril v radiu, končno pa je radi neprespanih noči in utrujenosti rajši takoj odšel k počitku. Po prvih vesteh, ki »o naznanjale imajo, je voditelj demokratske stranke Al. Sinitli prešerno vihtel svoj klobuk in se hotel iz navdušenja boksati z Rooseveltom.MNjtcm pa je prišla cela vrsta fotografov, tako da^p' Roosevelt končno bil tako utrujen, da se je odločil iti takoj k počitku. V šali je samo pristavil, da je po tem fotografiranju zrel za Holywood. Rooscvellov odgovor Newyork, 9. nov. tg. Roosevelt je poslal Hoo-verju sledeči brzojavni odgovor: »Prejet sem Vašo visokosrčno brzojavno častitko za neposred o in poznejšo bodočrost. Sprejemam Vaio dobrohotno ponudbo za skupno pomoč in prizadevanje za naSo državo.« Iz tega sklepajo, da je Roosevelt pripravlfen na ozko sodelovanje s Hooveriem v času sovladja. Državni tejn k Slimaon jc izjavil, da bo zunanjo politiko prilagodil željam demokralske stranke. Nemčiia zadovoljna Berlin, 0. nov AA. V berlinskih političnih krogih se delajo zadovoljne nad izvolitvijo Roosevelta za predsednika USA Pravijo, da uživa Roosevelt splošno spošiovanje Iu da je le dolgo na glasu odličnega politlkn, čigar odkrili značaj in izredno energijo vsesplošno cenijo Nemčija pa vkljub temu ne bo nikoli pozabila zaslug dosedanjega predsednika Iloovra, ki se je s proglasitvijo moratorija za vojne dolgove uspešno boril proti svetovni krizi in vedno kazal simpatično razumevanje za posebno hudo stisko Nemčije. Pivo že prihafa Berlin, !>. nov. Ker je idaj Ruo i/javil: Vkljub glasovom, ki jih zahrbtno širijo naši nasprotniki, ne smele misliti, da vladata nered in zmeda po vsej Kitajski. Res je, da tu pa tam pride do neizogibnih incidentov, kar ni v tako prostrani deželi s tako velikim prebivalstvom nič čudnega: todn taki incidenti ne mori-jo zavreti potrpežljivega dela zn napredek in obnovo države. I.isli so obešali na Nepotrebna nemška izzivanja Berlin, 9. novembra. AA. Neinci iz Po/nn-iij«, rojstnega mesta llindcnhurgu, so organizirali pod pokroviteljstvom llindcnhurgu manifestacijo /u jvovrnitev o/emljn. ki jc postalo |x> versojski pogodbi |xiljisko. V Berlinu m- jo zbralo veliko število delegacij bivših pruskih polkov /a zastavami, zastopnikov dijaških društev in bivših bojevnikov- Na zborovanju so prečitali Ilindcnbiir;ovo in Mackcnsenovo pismo, nato pa je bivši poveljnik Pelle Narbomie izjavil, «la je vemajska mirovna pogodba iztrgala Al za ci jo in Poznanj, brez katerih Nemčija, kakor je svoje čase rekel Bismurk, lic more živeli. Svoj govor je sklenil z besedami, da jc locarnska pogodba zu nemške vzhodne meje nemogoča. Rothsrmere rova/l sedaj proti Poljski Berlin. 9. novembra. Iz. Londona poročajo: l.ord Rotherinere prinaša v listu »Daily 'I ele-gnipli« članek o reviziji mirovnih |>ogodli. V tem članku pose!'no naglasa, dn jc rnzsckanjo Nemčije s poljskim koridorjem stalen vir skrbi za ohranitev evropskega mirti. Velika napaka versajske mirovne pogodbe tvori za Nemčijo izzivanje, za Poljsko pn nevarnost. Zato Rotlier-mere predlaga, dn Poljska vrne Nemčiji koridor. zato pa nnj dobi jamstva od Nemčije, Francije in Anglije za svoje vzhodne meje pred morebitnim napadom sovjetov in eventualno še druge kompenzacije. Posar'e iziene Hitlerievce Saarbriicken, 9. novembru. Vladna komisi j i zn sunrsko ozemlje je sklonila takojšen razpust vseli vojaških organizacij nucijonalnih socijalistov, ker je oblnstvo pri hišni preiskavi fitrankinegn urada našlo listine, iz. katerih izhaja, da so te organizacije v nasprotju z dekretom z dne 12. sept. 1928. Jubileji v Sptfla Split, 9. nov. 1. Danes je mesto Split najsloves-nejšo proslavilo 50 letnico, odkar je splitska občina prešla iz italijanskih v naše roke. Istočasno se je proslavila ludi 70 letnica obsloja tukajšnje slavjan-ske narodne čitalnice. Ob 8 zjutraj je odslužil v stolnici sam knezogkof dr. Bonefačič rekvijem zn vse umrle splitske župane. Ob 10 dopoldne je bila v meslni posvetovalnici slavnostna seja sedanjega splitskega občinskega zastopstva, kateri je prisostvoval tudi kraljev zastopnik, ban primorske banovine kot zastopnik predsednika vlade in veliko število delegatov iz ostalih jugoslovanskih mest. Ljubljansko ineslo je zastopal ljubljanski mestni podžupan. Dunajska vremenska napoved: Ni pričakovati še nobene izpreni-mbe dosedanjega vre-» mgfto, ki se v nižinah nagiba k ineclam, veliki zvon umor neke Angležinje in ugrabitev dvclt britanskih podanikov. Toda lo se je /.godilo ob belem dnevu v dveh mestih, ki slu že mesece pod vojaško okupacijo Juponecv Ko jc hil pod japonskim nadzorstvom samo ozek pas ohukruj južno-inandžurske železnice, je Kitajska znala jamčiti varnost več stotUoč ino-zemcev v Mandžuriji. Sicer pn tudi L.vtlonovo poročilo trdi, dn v Mandžuriji dftllej 11*^10 reda, dokler .ic pride na/.ttj pod kitajsko obtBfct. Uspeh slovenskega pJanisfa Belgrad. 5. oktobra. V četrtek 3. t. m. je koncertiral v dvorani Ko-Inrčeve zad-.ižbinc- v Belgradu znani slovenski pianist Ivan Noč. To ie že njegovo drugo gostovanje v Helgradu. V nasledniem samo par mnenj belgrajskih glasbenih kritikovl Dr. M(iioie) Milojevič) piše v »Politiki« z dne 5. t. m. med drugim to-le: »G. Noč je pianist široke, al fresco lin.je. V njegovi glasbeni fantez ji živi delo kot celota, kot arhitektonska celota, in našemu umetniku gre vedno za to, da jasno postavi vse osnovne črte te zvočne arhitekture. De-tad ga zanima le v toliko, v kolikor je ta detajl več ali manj važen sestavni del celote, nikakor pa ne poudarja detajlov radi nekih posebnih, posameznih eiektovc; čuti namreč, da bi na ta način umetniško delo razdrobi!. Ipak se opaža, da ie pri študiranju dela proniknil vse posameznosti in jih s sigurnim instinktom izrazil, vendar vedpo ozirajoč se na elekt celotne oblike, na celoto. Tako postopa iz.vaavec — umetnik... Višek programa je bil v interpretaciji C dur orgeljskega koncerta J. S. Daclia, ki ga :e sam Noč priredil za klavir.« Ob koncu ugotavlja Milojevič, da je bilo občinstva malo; to je pa že stara navada v Belgradu in s katero se mora o vsi, zlasti še domači umetniki, sprijazniti. Kdino kak Šaljapin, Pallenberg sta hila v zadnjih letih boljše sreče. V »Pravdi« (od 5. t. m.) je napisal o Nočevem koncertu krajše poročilo P. J. Krstič. Napisni je tudi to-le: »Noču se zlasti dobro prilegajo moderne kompozicije. To ie pokazal z izvajanjem Pajčevičevih šest balkanskih p!c:ov .. Njegova igra ima v sebi vse odlike koncertnega pianista, ki se izražajo v izlelani telin ki, lepem tonu, glasbenem temperamentu in izrazu in v glasbeni zrelosti, ki zlasti tam priha a do polnega izraza, kadar umetnik izvaja kompozicije, ki vsebinsko najbolj odgovarjajo njegovemu g!a<;benemu okusu... Po snočnjem koncertu .se nam zdi, da je v dveh letih Noč v svoji pianistični umetnosti Znatno napredoval v vsakem oziru.« I o je samo nekaj strokovnih mnenj o našem mladem pianistu, kateremu želimo še mnogo uspehov. Spre'emi pri l/anu Ljubljena, 9. nov. AA. Ban dravske banovine v četrtek 10. novembra t. 1. lie bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. Zaradi bzde hotela v smrt Ljubljana, 9. novembra. Do žalostnega dogodka, ki je verno zrcalo razmer, je prišlo nocoj med 7 in 8 na Krakovskem nasipu. lani so naš'i ljudje pod kostanjem mlado žensko, ki se je vila v bolečinah. Iz ust ji je dišalo po lizolu. Policija je takoj obvestila reševalce v Mestnem domu, ki so žensko z avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec, Nesrečnica, ki je hotela prostovoljno zapustiti življenje, je komaj 19 letna brezposelna šivilja A. K. s T yr.ševe ceste. Vzrok je — beda, Belgrad, 9. nov. 1, Za okrajnega gozdarskega referenta na okrajnem glavarstvu v Colju je postavljen Ciril Rihtar, dosedanji gozdni referent na okrajnem glavarstvu v Prilep'1 Letošnja Mohorjeva družba Letos šteje Mohorjeva družba 55.011 udov, za 6.837 manj nego lansko leto. Leto« torej kriza ni prizanesla niti Mohorjevi družbi, ki se ji je doslej tako vztrajno in srečno ustav.jala. Kriza traja že par let, a vendar Mohorjeva družba že 5 let ni nikdar nazadovala, am/>ak je vsako leto napredovala za najmanj dobrih 2000 novih naročnikovi zgodilo se je pa tudi, da je v enem letu poskočila kar za več nego 8000 udov. Številka 55.0J0 je tudi sedaj še prav lepa, če upoštevamo, s kakšnimi gmotnimi težkočami se bore skoraj vsi stanovi, zlasti pa naš kmet in naš delavec. Prepričani smo, da bo kljub stiski časov naša odlična književna družba zopet napredovala, morebiti že letos. Kajti nai narod je prav po Mohorjevi družbi postal tako navezan na knjigo, da jo tudi premnogi kmetic in delavci smatrajo za neobhodno življensko potrebščino. Šestero knjig Mohorjeve družbe je prinašalo vsako leto toliko pouka in zabave našim domovom, da bodo letos marsikje, kjer so vpil med ude opustili radi težkih razmer, te dni kar pogrešali vsakoletnega veselega mohorskega obiska; in marsikdo bo rekel: »Do začetka marca pa moram na kakršenkoli način zopet spraviti skupaj onih 20 Dinl« Najboljši dokaz, kako je postal naš narod navezan na dobro knjigo, nudi de stvo. da je celo letos cela vrsta župnij — napredovala glede števila mohorjanov. Takih župnij je n. pr. v dekaniji Ljubljana, okolica 8, v litijski dekaniji 7, prav toliko v kamniški dekaniji, po šest župn j je napredovalo v moraviki in kranjski dekaniji, po pet v dekaniji Kozje in Murska Sobota, 4 župnije so napredovale tudi v dekaniji Dobrla ves na Koro'kem, kar nas navdaja s posebnim veseljem. V ljubljanski in lavantinski škofiji je pa takih dekanij več. Ena dckanija pa izkazuje letos celo v celoti več mohorjanov nego lansko leto: to je dekanija Kočevje, kjer jc n. čr. v revni Oslnici narastlo število mohorjanov od 90 na 108. V Ljublani je napredoval samo Sv. Krištof od 146 na 160. (Kai bo šele, ko bo tam župnija!) Med najlepšimi uspehi letošnega leta moramo vsekakor omeniti tudi župnijo št. Ru-pert v dekaniji Laškem, kjer so narastli mohorjani od 113 na 154. Za slovenske izseljence sc je nabralo 6207 Din. Leta 1933. bo Družba zopet izda'a šest knjig. Večerniee bodo obsegale povest našega pisatelja iz Bele krajine Matije Male&ča (ki je sedaj pri banski upravi v Banjaluki) z naslovom Izobčenci. Velikega pomena bo za zdravje našega ljudstva, da bo leto« izšla posebna knjiga o jetiki, ki jo je napisal znani strokovnjak za pljučne bolezni pri-tnarij dr. Fran Debevec. Kar so pljuča za posamez- nika, to je pa za državo — morje. Dostop na morje omogoča državi prosto dihanje. Jugoslavija ima toliko krasne morske obale, da se more v tem oziru malokatera država z nami meriti. Morje nam omggoča razvoj pomorske trgovine, omogoča nam pa tudi razmah tujskega prometa. Zato nas bosta profesorja dr. Bohinec in Kranjec podrobneje seznanila v posebni knjigi z Našim morjem. Knjigi o jetiki in o morju bosta ilustrirani; za slednjo je opisal dr. Dobida tudi umetniške spomenike našega primorja. Tako bo knj:ga dobrodošel in poceni vodnik vsem izletnikom na Jadran; radi jo bodo prebirali tudi številni slovenski javni in zasebni uslužbenci po naišem primorju. Nadaljevalo se bo Življenje svetnikov. Za vsakega, ki se zanima za državno in — svoje gospodarstvo, bo poučna knjižica o davkih. Za vezavo v celo platno se doplača pri Kole-| darju, Večernicah, Jetiki in NaSem morju po 8 Din. Izšle bodo tudi štiri knjige za doplačilo. Na ; prvem mestu moramo omenjati dr. Gosarjev Novi ! družabni red. Prvi zvezek: Uvod in osnove. Knjiga bo veljala vezana 111 Din. To bo delo, o kate-' rem lahko mirno rečemo, da bo stalo v svoii stroki na evropski višini. Napisal ga je «trokovn;ak, ki ni prouČaval socialnega vprašanja iz posebne notranej potrebe samo teoretično, ampak si je nabral tudi dragocen h izkušenj v praksi kot poslanec, kot poverjenik za socialno skrbstvo in kot minister socialne politike. Pri majhnem narodu je mnogo, če izide taka knjiga ena v desetletju. Opozarjamo nanjo predvsem naše knjižnice. Upamo, da se bo^o našli tudi med našimi izobraženci številni naročniki, ki se bodo zavedali, da je treba Družbi omogočiti izdajanje takega dragocenega strokovnega dela. Nadaljevalo se bo izdajanje Krekovih Izbranih spisov. Za Mlad:mi leti (18^5— 1897), Prvimi petimi leti javnega dela (18t>2—1897) in Socializmom bo izšel naslednje leto IV. zvezek: Prvikrat v državnem zboru 11897—1900) Ta zvezek bo prinašal med drugim slovita Vestlslska pisma in dve povesti, ki sta za spoznavanje Krekove miielnosti temeljne važnosti. Cena vezani knjigi 33 Din. Kot doplačilna knrga bo izšla tudi »Povest služkinje«, n ene službe (Mara Hat) in prevod romana iz dobe sv. Cirila z naslovom: Kragulj. Cena veranima knjigama 21 in 30 Din. Prosimo vse moho-jane, nai ob priliki, ko pla-čaio gg. poverjenikom prispevek za poštnino, dodajo še dinar za naše izse'jence. Če bo to storila vsai polovica mohorjanov, bo dobilo če* leto dni nad 1000 naših izseljencev mohoreve knjige brezplačno. To je moč — organizacije. ■OC^-OM Pljji;i«l!ilj pnlHilSpiijpipiipi; s Hlhltj)!! |! n-!!!:: j: flflill Pilili i!rliiui-!;jji j ili-ijtii yiiUil|i!!pl!pi}yiHS!i tplji-••!:*:::!?:;::» t Aep^e /tieacAetfncc. Letošnja odkritja v Potočki zijatki »Ilustrirani Slovenec« je že 1. 19B0. v 8. št. objavil 6erijo slik o izkopavanjih in odkritjih v | Potočki zijalki na Olševi. Z namenom, da zve tudi širša javnost nekaj o tem, v koliko so že napredovala dela v tem oziru, sem prosil g. profesorja Brodarja, ki ta izkopavanja vodi, za nekoliko podatkov, kako daleč so napredovala izkopavanja v letošnjih počitnicah. G. profesor me je povabil na svoje stanovanje, da si ob isti priliki ogledam i tudi različne pridmete, ki so bili izkopani. Potočka zljalka meri okrog 5000 m in je bilo do sedaj, to je v petih letih, prekopnnih okrog 800 m. letos prib^.no 50 m Če bi šla izkopavanja | v tem tempu naprej, bi bila prekopana cela jama i v približno 100 letih. Strokovno vodstvo je v rokah g. prof. Brodarja, dalje mu pomagata navadno 2 učitelja, potem ima vedno zaposlenih 4 do 5 težakov in 1 pastirja. posut tla tudi večkrat. Pesek je iz apnenca, mešan s kremeujakom iu močno obrušen od tekoče voda Letos so zopet odkrili nekaj artefaktov is kamna in nekaj koščenih odlomkov, iz katerih so ljudje izdelovali koščeno orodje, ki so ga rabili pri delu. Izkopanih je bilo zojM-t okrog 100 jamskih medvedov. Našlo se je nekaj primerov lepo i zglajenih podočnjakov jamskega medveda, ki so služili človeku kot orodje. Zanimiva je nadalje najdba devetih molarjev (kočnjakov) muškatnega bika, ki živi danes le še severno od Aljaske In v j severni Grenlandiji, je pa živel za časa diluvlja tudi v srednji Evropi, vendar je bil doslej ugotovljen le onstran Alp. Vsi znaki kažejo, da so bili tudi ti zobje zaneseni v jamo po človeku. Letošnjn ekspedicija je trajala od 30. junija do 1,8. avgusta. Boriti se je mornln z velikimi fi-1 nančniini teikočami; akcijo stn podprli le mestna Avtomobil za 710 Ljubljana, 9. novembra. Na Karlovški cesti pred Pengovovo gostilno, tam kjer se zbirajo popotniki za avtobus na Turjak, šoferji, vozniki in ljudje podobnih po licev, je bilo včeraj opoldne kaj živahno. Pred hišo jc stal zelen avtomobil in okrog niega je hodil in se vrtil mlad moški, snemal kolesa z avtomobila, previjal vijake, pregledoval motor in sc na vic načine trudil, da spravi avto v red. Radovednež ga vpraša: »Čigav pa jc ta avto?« — »Moj!« samoraveatno odgovori mlad moški, šoler turjaškega avtobusa, i —t »E ja,« se začudi radovednež, »kaj si se že tako opomogel, da imaš ž« svoj avto?« — »Moj, moj,« zatrdi ponovno šofer. »Danes sem ga kupil in pošteno sem ga plačal takoj. Denar sem dal kar na roko!« — »Pa koliko?« ga vprsiujeio da'je! »Celih sedem metuljev sem dal zanj!« — »Hočeš reči, sedem jurjev, kajne?« — »Sedem metuljev sem rekel in ne jurjcvl« Neldo, ki je bil pri tej kupčiji, res pritrdi, da jc dal šofer za ta zeleni avto, ki siccr ni nov, vendar pa šc vedno nekai vreden, samo 710 Din in nc 7000 Din. Šofer jc kupil avto na dražbi, ki jc bila včeraj dopoldne na prvem dvorišču mestnega magistrata. Ns dražbi je bil ta avto, ki ga je davkarija cenila na 6000 Din. Ker ni bilo drugih kupcev, ga je omenjeni šofer kupil za 710 Din. Avlo je bil prodan v dražbenem postopanju, ki ga je uvedla davčna uprava za ljubljansko okolico v kritie davka. Ta davek je bil dolžan neki okoličanski bogate.ši podjetnik, ki ni hotel ali ni mogel davka plačali. Zato mu jc davkarija avto zaplenile Seveda z izkupičkom za 4a svto pod etnikovi davki šc dolgo niso kriti. Tako je prišel v last avta irečni Joler. Čc bi bil avto kupil kdo drugi, bi moral za popravilo in zs preureditev plačati več, kakor pa je avto v rcsnici vreden. Šoler pa, ki je lam mehanik pa bo i lastnim delom avto preuredil in popravil. Ali bo avto obdržal, ali ga bo prodal dalje, icveda ne vemo. Na vsak način pa je napravil dobro kupčijo. Samo značilno za nai čas jc, po kako n;zid ccni gredo zarubljeni predmeti na dražbah Dražbe se največkrat niti nc izplačajo, saj nc krijejo niti dražbenih stroškov. Prihodnje dni bo v Ljubljani več dražb zsrub-Ijenih predmetov. Dražbe bodo od 12. t. m. naprej ns stanovanju zarubljcncev. Davkarija za mesto Ljubljana jc zsrubila več inven arja tudi mnogim odvetnikom in podjetnikom, ki ve ajo in tud so imoviti. Zarubljeni so med drugimi pisalni stroji, pisarniški inventar, avtomobili in dru-te prem č-i nine. Če dražbe ne bodo uspele, se ponove v času | od 5. do 12. decembra. Izterjavanje davkov je zadnji čas zelo natančno in jc ves davčni aparat zaposlen cele dni. Okoliška davčna up-ava je razposlala davčnim zavezancem do 20.000 po'ožnic, ki so zadnji opomin. Ako zavezanci ne plačajo na te položnice, bo sledila rubežen. Zanimivo je, da sploh ne moreš plačati davkov, če n:maš po ožnice. Kajpada o teh dogodkih poročamo le tfola dejstva, ne da bi se n ogli spuščati v razglabljanja. Sicer je že dejstvo da so svto prodali za 700 Din, dovolj zgovorno. Skupina Angleiev pred jamo Nad U4 milijonov letos intabuliranih Ljubljana. 9. novembra. Oktobra so intabulacije pri zemljiškoknjižnem uradu ljubljanskega okrajnega sodišča napram septembru nazadovale za približno 5 milijonov Din. Poslovanje urada pa je bilo tudi v oktobru prav živahno in je bilo dnevno 20 do 30 vlog. Vsega je bilo 513 vlog. Največ jih je bilo za intabulacijo posojil in terjatev. Celotno je bilo oktobra vknji-ženih 5,058.690.50 Din, dalje pa je bila izvršena v zemljiški knjigi zaznamba prednosti vrstnega reda za industrijske kredite v znesku 2,500.000 Din in 3,500.000 Din, tako da znašajo oktobrski intabu-lati 11,058.690.50 Din. Predlogov za intabulacijo vknjižbe zastavne pravice je bilo 19f>, med temi prav mnog izvršilnih, dalje 15 prisilnih uprav in zaznamovanih je bilo več dražb, ki pa so bile ustavljene. „Daveh sta pobirala" Zagreb, 8. novembra. ZagrabSka policija je te dni prijela dva sleparja, Velimira Preloviča in Branka Gvdzdenoviča ter ju danes izročila sodišču zaradi sleparij. Oba sta bila zaradi sleparij že zaprta ter sta fe)e pred kratkim prišla iz zaporov. Prelovič je začel zahajati v neko mlekarno večerjat. Mlekarno sta vodili dve ženski. Pretoviču se je tako; porodil v glavi načrt, kako bi ju osleparil. Kadar je bil sam v mlekarni, jima je začel pripovedovati, da bodo sedaj davčni uradniki začeli hoditi po trgovinah izterjavati davek. Rekel je, da bo to izterjavanje tako strogo, da bo kaznovan najstrožje vsakdo, ki ne bi plačal davka takoj v roke terja-jočega uradnika. Čez nekaj dni se je Prelovič dogovoril z Gvozdenovičem, kateri je prevzel vlogo »davčnega uradnika« in odšel v mlekarno, kjer se je predstavil in zahteval davek. Obe ženski sta bili prepričani, da je tako v redu, saj je »gospod« Prelovič že pred nekaj dnevi o tem govoril. Zato sta mu brez oklevanja izplačali 810 Din na račun davkov. Gvozdenovič je to vsoto zapisal na košček papirja, spravi! denar, ženskama pa pustil listek s številko 5577, češ, da je to številka v glavni davčni knjigi, kjer je ta svota zabeležena in kjer bosta lahko dobili potrdilo. Čez dva dni je lastnica mlekarne odšla na davkarijo, da dobi potrdilo. Tu pa seveda niso nič vedeli o kakem izterjavanju ter so žensko opozorili, da jo je nekdo osleparil za 810 Din. Ljubljanski OUZD je pretekli mesec dosegel rekord v intabulacijah neplačanih prspevkov za delavsko zavarovanje. Na nepremičnine ljubljanskih in okoliških obrtnikov in podjetnikov je bilo vknjiženo 173.915.80 Din za neplačane prispevke. Najvišji zaostanek znaša 67,560.20 Din. Davčna uprava za mesto je na 3 vložke inta-bulirala 103.288.55 Din za neplačane davke. Najvišji davčni zaostanek je bil 46.60S.45 Din. Državno pravobranilstvo pa se je v 3 slučajih - knjižilo za 11.036 Din. Vknjižene so bile tudi tuje valute, oktobra n. pr. 7066 it. lir. Letos do konca oktobra je bilo na nepremič- J nine mesta in okolice že vknjiženih 114,344.64 >.50 Din. To je ogromna vsota. Pomisliti je treba, da ' so znašale vse Intabulacije na zemljišča bivše Kranjske koncem 1. 1898 le 131,724.676 K. Osleparjena ežnska je odšla domov. Imela pa je srečo. Domov grede je na ulici vi3e!a Preloviča, katerega je že sumila, da je v zvezi s to sleparijo. Odločno je stopila k bližnjemu stražniku in dala Preloviča aretirati. Na policiji je Prelovič navsezadnje vendarle moral priznati, da je tudi on sodeloval pri slepariji ter je izdal tudi ime svojega tovariša. Že drugi dan so prijeli tudi Gvozdenovi-ča, ki je tudi priznal. Sodijo pa, da sta oba sleparja zagrešila še več drugih sleparij, katere zagrebška policija sedaj skuša razkriti. Svinje izkopale mrliča Zagreb, 8. novembra. Iz Kladnja poročajo: V gozdu med vasema Ca-revo in Lupoglava je bil te dni na čuden način odknt zločin kateri se je bil zgodil že pred dalj časa. Svinje, ki so se pas.e v gozdu, so izpod kamna izkopale truplo neznanega človeka. Mrličevo truplo je že razpadalo. Doslej niso mogli ugotoviti, kdo bi bil mrlič in kako je bil umorjen. Da pa je bil umorjen, je brez dvon ,, ker je bilo truplo skrbno pokrito s kamni. Crožniki se sedaj trudno, da bi razvozljali to uganko. VS ti V«. STE OBUVALA gojzerje in druge športne čevlie si nabavite lahko zopet pri stari tvrdki I. BR A |ER, brzopopravljalniea LJUBLJANA, IV o vi Up, Bteg Stev. i Pri letošnjih izkopavanjih je bil odkrit povprečen prtsek čez celo jamo, pri čemur je bilo ugotovljeno, dn vse plasti proti obemn stenama zelo strmo padajo, tnko da so prišli ob stenah v globino 7 m pod površjem. Jnmn se je na različnih krajih in v različnih časih zelo neenakomerno zasipavala, deloma vsled padanja od stropa, deloma vsled grušča, ki ga je prinesel v jnmo plaz od zunaj. Ko so napravili povprečni presek, so tudi ugotovili, da diluvijalna plast okroglega peska, ki vsebuje veliko množino koščic majhnih glodalcev — rovk, krtov, kuščaric itd. ter mestoma tercljarne oknmenine — školjke in polže — nI nastala v Jami naravnim potom, temveč je mornln biti povzročena po človeku. Človek si je n apravil življenje v jami udobnejše in si Je posul lin. ki so bila ilovnata ali pa pečinasta ter ponesnažena z izbluvki sov, z okroglim peskom. Prvotno ležišče lega peska še ni ugotovljeno. Opazilo se je tudi, da si je človek na nekaterih mestih, kjer je bilo blato posebno močno in kjer je mnogo hodil, hranilnica in mestna občina celjska, uiknr Jima gre zal.vala in prošnja, da bi ostali tej važni kulturni nkciji še naprej naklonjeni. Vso ekspedicijo je organiziralo Muzejsko društvo v Celju, ki j« tudi lastnik vseh izkopanin. Želeti bi L^o, da bi Muzejsko društvo pridobilo primerne prostore, kjer bi bili vsi do sedaj najdeni številni predmeti razstavljeni in dostopni občinstvu. Sedaj se namreč nnhnjn večina izkopanega materijah v velikih zabojih v Zdravstvenem domu, nekaj teh reči ima doma tudi g. prof. Brodnr. Posamezniki lahko pridejo na stanovanje g. profesorja, nihče pa ne more zahtevati, da bi si hodile v privatna stanovanja ogledat te predmete razne ekskurzije. Glede Olševe naj omenimo, da je zaradi odkritij postala tudi važna točka v tujsko-prometnem oziru. Včasih je mogoče obiskovnlo ta kraj letno knkih 10 ljudi, letos jih je bilo gotovo 500, če ne več, med njimi tudi skupina Angležev, ki jo kaže naša slika. l/ganka o požigu parnega mlina Maribor, 9. nov. Mali senat okrožnega sodišča se je danes pečal 7. zagonetno zadevo. Na obtožni klopi so sedeli pred sodniki ?8 letni ključavničarski pomočnik in kurjač Ludvik Hozjan iz dolnjelendavske okolice, mladoletni mlinarski vajenec G. iz Čenti-oe in tovarnar in znani bogataš Samuel Eppinger iz Dolnje Lendave. Vsa ta čudno zmešana trojica pa je prišla na obtožno klop radi požarov, ki so uničili parni mlin Ludvika Toka v Čentibi. Iz obširne obtožnice posnemamo sledeča dejstva: Dne 30. septembra 1929 je nastal pri Toki prvi požar v kopici slame, 5. decembra istega teta je gorelo pri Toki drugič na skednju, 23. novembra 19:0 je gorela zopet kopica slame, dne 26. decembra istega leta je pričelo v skednju goreti v mla-tilnici, v katero je bila vržena goreča v petrolej namočena cunja in končno dne 23. novembra 1931 v mlinu; ogenj je takrat uničil vse mlinsko poslopje z vsemi napravami. Skupno je trpe! Toka radi vseh teh požarov 667.720 Din škode, zavarovalnine pa je prejel le 251.074 Din. Takoj od začetka so ljudje sumili, da je pri Toki na delu zločinska roka. Orožniki so aretirali najprej nekega Štefana Volgi, proti kateremu pa je bilo postopanje radi pomanilanja dokazov ustavljeno. Pač pa se je po zadnjem požaru osredotočil sum proti Tokijevemu vajencu, pri katerem so opazili večje vsote denarja. Osumljenec pa je pri zaslišanju povedal orožnikom, da ie prejel denar od Ludvika Hozjana, kurjača pri industrijalcu Samuelu Fppingerju. Tudi mu je Hozjan priznal, da ga je pregovoril k požigom njegov delodajalec Eppin-ger ter mu obljubil za to 10.000 Din. Dobil pa da je od Eppingerja le 200 Din, ostalo mu je obljubil izplačati pozneje. Po tem priznanju so orožniki aretirali Hozjana in ta je vsak požig točno opisal. Povedal je tudi, da je zažgal mlin na ta način, da je odprl po noči vrata z vitrihom ter vrgel v dvigalo šop slame, katerega je prižgal. Ta jasna priznanja pa je obdolženi Hozjan pred preiskovalnim sodnikom čisto izpremenil. Tajil je, da bi bil kedaj zanetil pri Toki požar, da bi poznal G. ter bi bil govoril z Eppingerjem. Nasprotno pa je pred sodnikom v Dolnji Lendavi izpovedal tako, kakor orožnikom. Obtoženi G. izpoveduje, da je vedel za Hozjanove požige pri Toki, da mu je Hozjan obljubil 1C00 Din za molk ter 100 Din tudi že izplačal. Nasprotno pa zanika Samuel F.ppinger odločno očitano mu dejanje in nagovarjanje k požigu. Ilozjnn je bil obsojen nn 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic. F. C- je bil obsojen nn leto dni robije, dočim je bil Samuel Eppinger oproščen. Proti oprostitvi F.ppingerja je prijavil državni pravdnik revizijo, ravno tnko pa sta prijavilo zagovornika proti obsodbi Hozjana in C. revizijo in priziv. Vestlalshi Slovenci spomina dr. Jerovška Maribor, 9. nov, Včeraj je prejela Cirilova tiskarna v Maribonu naslednje žalno pismo odličnega organizatorja vestlalskih Slovencev župnika Tensunderna, ki priča, koliko spoštovanja in globoke ljubezni so čutili tudi naši vestfalski bratje do blagopokojnega monsignorja dr. A. Jerovška: Hovel, bei Hamm, Westlalen, 2. nov. 1932. Tudi na Vestfalskem, daleč od Maribora, daleč od Jugoslavije smo zelo žalostni ob smrti predragega gospoda msgr. dr. Jerovška. Ob vsaki priliki, ako smo prišli v stik z rajnim predobrim gospodom, smo opazili njegovo brezmejno ljubezen tudi do nas Vestfalcev. Ravno otroci, ki živijo » tujini, daleč od hiše očetove, čutijo najlažje velikodušnost in nesebično ljubezen matere Slovenije in njenih zastopnikov. Velečastiti, predragi gospod dr. Jerov-šek je bil naš, je čutil z nami in nam ;e pomagal. Večkrat smo poslali svoje hvaležne misli v milo domovino k temu izredno dobremu gospodu, zdaj pa pošiljamo svoje iskrene molitve v nebeško domovino, k nebeškemu očetu, ki bo gotovo dal svojemu zvestemu služabniku in našemu velikemu dobrotniku nebeško krono. Predragi gospod Tebe ne bodo nikdar pozabili Tvoji vijaki na Vest-falskem. V imenu vestfalskih Slovencev — Tcosundccm. Ljubljana Zopet U2 sodnih odpovedi v Ljubljani V št. petersko vojašnico pridejo policijski zapori Ljubljana, 9. novembra. Včeraj ie bil zadnji rok za vložitev sodnih stanovanjskih odpovedi pri okrajnem sodišču. Bilo je vloženih 112 odpovedi, od teh zahteva 106 izpraznitev stanovanj za februarski termin prihodnjega leta, 6 pa za december. Odpovedani so za februar tudi 1 trgovski lokali odnosno obrtniške delavnice. I.etos je bilo podanih celotno 992 odpovedi. Novemberske odpovedi se v prvi vrsti nanašajo na mala stanovanja. Mestna občina je odpovedala za prihodnji februar 20 strankam, stanujo-čim v nekdanji šentpeterski vojašnici, kjer so se nahajali tudi garnizijski zapori. Stanovanja so odpovedana državnim uradnikom, dnevničarjem-Ru-som in invalidom. Obsegaio večinoma po eno sobo s kuhinjo, le dve sta trisobni. V nekdanjih garni-zijskih zaporih stanujejo selaj večinoma dnevničar-ji Rusi in tudi drugi ura lniki. Te zapore so preuredili tako, da imajo stranke eno sobo in kuhinjo. V 1. nadstropju pa so stanovale stranke, ki so investirale večje svote, da so preuredile vojaške sobe v kolikortoliko udobna stanovanja. Strankam ni bil naznanjen razlog za odpoved. Mestna občina, ki je pred kratkim prevzela to voiašnico od vojaškega erarja, je na zahtevo državnih oblasti primo-rana, da poskrbi primerne in zadostne prostore za policijske zapore, ki so sedaj v justični palači, a se morajo ti izprazniti, ker ljubljanski jetnišnici sami primanjkuje prostora za svoje jetnike in zlasti je treba preurediti zapore za mladoletnike, ki morajo biti strogo ločeni od ostalih kaznjencev. Ker ni najti nikjer primernih lokalov za policijske zapore, se je mestna občina odločila preurediti nekdanje garnizijske zapore in celice za policijo. Kai bo danes ? Drninn: »Roksi«. Rod B. Opera: »Fra Diavolo«. ltcd A. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in inr. Ramor, Miklošičeva 20- Moderne zimske plašče r veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pri ELITE" damska in moška konfekcija Lfub iana. Prešernova ulica 9. O Časnikarski koncert. Tudi letos priredi ljubljanska sekcija .Jugoslovanskega novinarskega združenja na praznik zedinjenja 1. decembra slavnostni koncert v proslavo državnega praznika. Časnikarski koncerti so postali že tradicija in so v vseh slojih ljudstva tako priljubljeni, da vlada zn to prireditev od leta do leta večje zanimanje. Opozarjamo društva, naj ujioštevnjo, da bo 1. decembra zvečer časnikarski koncert. 0 Spomin nn Rnpallo proslavi Prosvetna zveza na prosvetnem večeru 11. novembra v ve-randni dvorani hotela Union na ta način, da citajo primorski pisatelji svoja dela in sicer dr. Joža Lovrenčič, g- Narte Velikonja in g. dr. Bogomir Mag« j na. Opozarjamo p. t. občinstvo, da z obilno udeležbo pokaže, da še ni zaceljena rana zadobljena v RajNillu. Obenem |>a jx>ka-žinio primorskim pisateljem svoje simpatije. Predprodaja vstopnic Prosvetna zve.za, Miklošičeva cesta 5. © Bloki pomoč potrebnim. Zveza trafikantov v Ljubljani ie hvalevredno jx>dprla mestno občino ljubljansko v njenem soeijalnein skrbstvu za jKHiKiči [jotrebne in poskrbela, da imajo vse trafike v mestu na razpolago bloke mestne občine »Pomoč potrebnim«. P. n. občinstvo prosimo. da se pri [»odpiranju revnih in brezposelnih v obilni meri poslužuje teh blokov! 0 Selite* na L drž. realni gimnaziji. »Nulla dies, sine linea.« bi človek lahko rekel. Ta dva dneva se je selil del razredov s profesorji vred, kajpak! — iz realke v prostore bivše III. realne gimnazije v Beethovnovo ulico, ker je v realki manjkalo proslora, zaradi česar so morali imeti nekateri razredi popoldanski f>ouk. Ker je hiša v Beethovnovi ulici seveda privatna last, bo morala seveda država plačevati za prostore najemnino. © Pumparce, obleke, treneheont najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. © V Kavkaških gorah- V torek zvečer je v dvorani Delavske zbornice priredilo SPI) zanimivo planinsko predavanje, ki ga jc imel znani dunajski veleturist Ilans Slezak, ki jo sicer komaj 29 let star, ima j)a za seboj že vse jK»lno zanimivih tur v Alj>ali in drugod. Ilans Sle/ak je predaval o svoji turi, ki jo je napravil 1. 1929 na kavkaške gore. Slezak je najprej o|iisal vse birokratske težave, ki jih je imel, da mu je sovjetska vlada dovolila na Kavkaz. Opisali je tudi druge težave, ki jih je imel. preden se je mogel povzpeti na nekatere kavkaške vrhove. Zanimivi so bili tudi njegovi jKipisi Moskve in Kremlja ter potovanje i/. Moskve na Kavkaz. Še kar dobre skioptične slike so ilustrirale njegovo pripovedovanje- Našim planincem, ki so dvorano napolnili, pa so se dvigala srca, ko je predavatelj govoril o krasotah kavka.ških planin. Predavatelj jo govoril o nekaterih vrhovih, ki jih je s svojim spremljevalcem naskočil z največjimi težavami. Nn presenečenje poslušalcev pa ie izjavil, da najvišja gora v Kavkazu, t. j. Elbrus, ni tako nedostopna, ker je jiač ugasel vulkan in se more turist povzpeti nanj. le če mu srce in pljuča dopuščajo v take višine. Predavatelja je pri predavanju pozdravil predsednik SPI) dr. Pretnar, občinstvo pa je za leoo predavanje predavatelja nagradilo z živahnim aplavzom. Nikdar sitni, nikdar bolni, vedri smo in zdravja polni. To pa Slamič le stori, ki izvrstno nas gosti. © Regulacija Ljuliljanične struge in — podgane! Zadnje dni 6o se jele iz Xjubljanične struge odnosno kanalov ob nabrežjih •liikati podgane v v razne hišne kleti in drvarnice. Zato so mnogi gospodarji ob obeh nabrežjih jeli. da se jih ubranijo, obdajati okna in odprtine pri |>odzemskili prostorih z žičnatimi mrežami, da žival ne more notri. Seveda bo preseljevanje podgan tem večje, čim bolj se bodo dela v strugi pomikala proti mestnemu središču. © Obsodba tržaškega vlomilca- Spomladi je pribežal iz Trsta v Ljubljano 34-letni Trža-čan Viktor Kavčič, ki je |io |xiklicu ladijski kuhar, a se je v Ljubljani predstavljal za tolmača raznih jezikov. Nastopal je drzno. Delo mu je smrdelo in je raje vlamljal kot poklicni svedrovec. Zato je bil kaznovali na večmesečni zapor. Kazen je prestal koncem septembru. A začetkom oktobra je že |>oskiišal izvršiti nov vlom. Pojavil se je 10. oktobra pred zaklenjenim stanovanjem v|K>ko.jenegu železniškega ravnatelja dr. Borka. Odpiral ji z vitrihom vrata. Pri tein poslu pa ga je zasačila Anica Jakše in ga prejiodila. Bil je aretiran. Izgovarjal se ie, da ie hotel pri ravnatelju le prositi za podporo. V torek je bil prod malim se-j natom obsojen zaradi poskušenega vloma na j 4 mesece strogogt zapora. © Stopnišče pri sv. Florjanu preurejajo. Kakor smo jioročali, se je mestna občina le usmilila starega in opuščenega stopnišča pred cerkvijo sv. Florjana, tc arhitektonsko najbolj zanimive stavbe v Ljubljani in sklenila tu napraviti novo stopnišče po načrtih arhitekta I Plečnika. Včeraj so delavci že pričeli odstra-j njevati staro stopnišče. Ako vreme ne bo na-' gajalo, bo novo stopnišče dograjeno še pred novim letom. 0 Hrana za brezposelne. V notici pod tein naslovom smo v nedeljo poročali, da je socialni urad predlagal mestnemu gospodarskemu uradu, naj bi se hlev v Mestnem domu ada|>tiral v jedilnico, kjer bi dobivali hrano brezposelni. Zvedeli smo, da konji v tem hlevu niso Turkovi, temveč mestni. Že pred pol leta (kakor smo že poročali), je namreč reševalna posla,ia opustila Turkove konje, ker so bili predragi ter kupila pri Mestnem pogrebnem zavodu svoje konje. Če bodo morali iz hleva konji, torej ti ne bodo Turkovi, temveč mestni. © Nesreča pri nakladanju klodov. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 43-letnega posestnika Blaža Pavlica, posestnika iz Št. Vida pri Prevojah. Pavlic je nakladal hlode, pri čemer mu je en hlod padel na levo nogo in mu jo zlomil. © Tlakovanje brežin pri regulaciji Ljubljanice jx>d začasno zatvornico vendar še nekam napreduje in upajo, da bo delo res končano do določenega termina. Nekoliko ovira delo težaven transport tlakovalnega kamna iz Podpeči. Ljubljančani imajo priliko videti, ka Maribor □ Poklonitev učiteljstva A. M. Slomšku. Ob priliki >,Učiteljskega dne v Mariboru je posebna deputaclja slovenskega učiteljstva z zastopnikom upravnega odbora sekcije UJU za dravsko banovino g. Kobalom na čelu jioložila venec na grob A. M. Slomška. □ Krasili umetni križev pot v tukajšnji prelepi kapelici oo. jezuitov, ki vzbuja občo pozornost vernikov, bo slovesno blagoslovljen v nedeljo, dno 13. novembra ob 18. □ Katiiliško izobraževalno društvo na Koša-kili ima v nedeljo ob 15 v društvenih prostorih svojo prireditev z govorom, deklamacijami in god-benimi točkami. □ Prvo darilo je prejel ob priliki perut ni-narske razstave v okviru prireditev »Maribor v jeseni« odlični iin priznani strokovnjak na polju perutninarstva j>. Žiga Wagner, kapucin i/. Slu-dencev. Čestitamo! □ PedagoJci teden. Drevi nadaljuje predavanje o težkovzgojljlvih olrokih znana mariborska kulturna delavka gdčna Milica Stupanova. □ Izseljenska nedelja bo v nedeljo 27. novembra ob jiriliki ustanovitve podružnice Družbe sv. Rafaela. Dopoldne bo cerkvena slovesnost v baziliki Matere Milosti, popoldne pa v dvorani Zadružne gospodarske banke akademija, na kateri bosta sodelovala Ljudski oder in akademski oktet. □ Pisarna Vini c vrijeve konference (stolne) kakor tudi Mladinskega odseka Vinc. konlercnce se nahaja v Gledališki 2 (pritličje, takoj ob vhodu) in posluje vsak delavnik od 14 do 13 za dija-štvo kakor tudi za starše. Vodi tudi posredovalnico za dijake (instrukcije, hrana, stanovanja, |>opusti, službe itd.). Te dni pobirajo člani tukajšnjih dijaških kongregacij darove z.a revno dijaštvo v Mariboru. Občinstvo se naproša, da jim gre nn roko, da se tako pomaga najbednejšim. — Odbor. □ Mariborska industrija za pomožno akcijo. V torek zvečer se je vršil nn mestnem magistratu sestanek mariborskih industrijcev, o katerem smo kratko že včeraj poročali. Mariborska industrija je pokazala hvalevredno pripravljenost sodelovati v Pomožni akciji v korist brezjKiselnili. Tako je tekstilna tovarna Doctor in drug darovala ob priliki 10 letnice obstoja v Mariboru v korist Po-možne akcije znesek 100.000 Din. Ostale industrije, ki zajMislujejo večje število delavcev, bodo pri-sjievale za pomožno akcijo poldrugi odstotek od mezde, ki jo jilačujejo delavstvu, nekatere tudi i\a odstotka. Podjeija, ki kljub velikemu obratu /:iposlujejo manjše število delavstva, bodo plačevala svoje prispevke na drugi podlagi. Q Mesto venca na grob blagopokojnega g. -gra dr. A. Jerovška je darovala neimenovana dobrotnica 20 Din za revne študente. □ Za revne dijake je daroval g. ravnatelj Josip Ajdišek 1(X) Din. Najlepša hvala! □ Smrtna kosa. Na Meljski cesti 05 je umrla ugledna in spoštovana posestnica in trgovka gospa Marija Klausch. Rajnica je dosegla starost 73 let. Pokopali jo bodo danes ob pol 10 iz mrtVašniee na mestnem pokojiališču. Naj jiočiva v miru — žalujočim naše so?.alje! □ Poslovilni večer je priredilo uredništvo mariborske carinarnice odhajajočemu upravniku g. Rafajloviču. Prireditev se je vršila v torek zvečer v prostorih hotela Orel« ier je jvotekla v znaku prisrčne vzajemnosti. Na predlog komisarja obmejne jiolicije g. Krajinoviča so navzoči zbrali za revno mariborsko deco lep znesek 3.V) Din. □ Is seje mestnega sveta. V lorek zvečer se je sestal mestni svet k svoji seji ter razpravljal večinoma vprašanja gradbenega značaja. Uporabna dovoljenja so dobili: Friderik Čeh za preureditev garaže v mesnico v Gosposki 41; Jera Po-bežin za drvarnico v Gregorčičevi 1; šušteršič Ivan za adaptacijo dvoriščne zgradbe v Gregorčičevi 7; Voileb Rudolf za stanovanjsko vilo v Kamniški IG; Kašpar Jaroslav za enonadstropno eta- ko dnevno dovažajo skozi mesto stari in veliki čolni ccle grmade kamenja skozi mesto do za-tvornicc. Ko bo ljubi j a ni ca enkrat regulirana, bo morila stari čolnarski promet le oživel, seveda jia bo mogel le do cukrarne, ker bo tam stala trajna železna zatvornica, pod njo pa elektrarna. © Beračenje otrok po mestu! V zadnjem ] času se jio raznih krajih mesta pojavljajo eni | in isti otroci, ki nadlegujejo občinstvo za milo-| ri-kazuje njih razveseljevanje, navade in običaje ter podaja njih značaj. Prav letošnji snopič »Zgodovine slovenskega naroda« nam bo vedel mnogo povedati, kar nas bo tudi v naših težkih sedanjih časih dvigalo in bodrilo. Zgodovina nas uči, da kljub vsemu nikoli ne smemo izgubiti vere vase. Pisatelj je knjigo piisal s srccm in z dušo za svoj narod, zato bo tudi knjiga našla pot v srce in v dušo narodu. Knjigo krase številne, lepe ilustracije in veseli bomo. ko bomo mogli vzeti v roke zopet nov snopič te naše slovenske zgodovine. Pripominjamo, da bi našo zgodovino moral brati prav vsak Slovenec in jc lahko vsakemu žal. kdor ni član Mohorjeve družbe. Samo ti zveziki Zgodovine so zaklad in stanejo le 20 Din s še štirimi drugimi knjigami vred- Poučeni pa novaujsko poslopje v Magdalenski 64; Friderik Klar za stanovanjsko zgradbo v Delavski 22; rezidenca oo. jezuitov za prizidano kapelico in preurejeno stanovanjsko hišo. — Gradili pa bodo: tovarna Doctor in drug zgradi na svojem tovarniškem kompleksu v Tvorniški ulici prvo pritlično leseuo stanovanjsko fioslopje v Mariboru; Leopold Ben-čina bo nadzidal svojo enonadstropno hišo v Mlinski 30 za drugo nadstropje. Poleg tega je dobila graščina Schftnborn pri Slivnici dovoljenje za postavitev prodajne stojnice na trgu za prodajo lastne divjačine, Franju Goriftarju pa se je odobrila stojnica za prodajo južnega sadja. □ Mariborsko mestne hiše na prodaj? Na zadnji seji finančnega odseka mariborskega občinskega sveta so se napravili čudni sklepi. Finančni odsek je kljub odporu javnosti vztrajal na zvišanju najemnin v novih mestnih hišah in sicer na podlagi prvotnega sklepa, po katerem se zvišajo najemnino zn povprečno 70%. Poleg tega j>a je sklenil finančni odsek predlagati, da se prodajo vse nove mestne stanovanjske stavbe, ker ima občina z njimi samo izgubo ... G Banska uprava bo pomožno akcijo centralizirala. V Ljubljani se vrši te dni konferenca zastopnikov mest iu industrijskih občin ter zastoj>-nikov karitativnih društev, na kateri se bo razpravljalo o organizaciji in centralizaciji pomožne akcije v korist brezposelnih. Mariborsko mestno občino bo zastopal na konferenci vodja mestnega socialno jiolitičnega urada g. Brandner. □ Poročili so se v zadnjem času: VVeigl Eine-rik in Dolinšek Marija, Bohak Frančišek in t»mit Marija, Ros Martin in Zamuda Marjeta, Anton Ša-farič in Barbara Korošce, Leedre Avgust in Marija Rački, Koceli Anton in Majhenič Marija, Er-javčnik Franc in Vedernjak Milena, Mlač Jožef in Garneš Marija, Lederer Franc iu Jemec Justina, Korošec Ivan in Vauhnik Antonija, Marat Karel in Jerebič Katarina, Kaisersberger Mihael in Ju-ker Emilija, 1'relog Alojzij in Juršič Albina. Mladini zakonskim jiaroni obilo sreče! □ Deset »jurjev« podgane oliglodale. Te dni so je pojavil starejši možakar iz mariborske okolice ter izpraševal pri tukajšnjih denarnih zavodih, ali more kaj dobiti za šop bankovcev v vrednosti desetih »jurjev«. Imel jih je shranjene v slaninjači in ko je onega dne šel gledat, kaj je z bankovci, so ga spreleleli mravljinci: bankovce so obglodali po-žrešui podganji zobovi... Odgovor se je glasil: kar je obglodanih polovic, je izgubljeno. Mož je prišel ob polovico svojega denarja ... ' □ Mali trg je bil včeraj srednjo založen. Opa-ziti jo bilo nekaj izprememb v cenah. Tako 'se zvišujejo cene mesu, pocenilo j>a se je zelje v glavah, gobe, za malenkost tudi krompir, kostanj in hren. Zeljnate glave se dobe v nadrobni prodaji po 1.50—2 Din za komad, krompir kg 0.75 do 1.25 Din, gobe kg 2.50 Din, kostanj kg 1 Din; ostali pridelki so obdržali običajno ceno. Podražila pa se je vnovič živinska krma: seno 90—100 Din, otava 90 Din za cent. Cena pa je šla kvišku lo radi male pouudbe. Ptui Misijonsko predavanje. Prosvetno društvo v Ptuju priredi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 15 misijonsko predavanje o katoliških misijonih v Indiji. Predavanje bodo ponazorovale skioptične sliko. Predavanje se vrši v društveni dvorani minorit-skega samostana. Predaval bo misijonar g. Viktor Sedej. Umestitev novega župnika. Izredno slavnost so: obhajali pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah v ponedeljek, dne 7. t. m. Umestili so novega župnika g. Malijo Neudauerja. K tej redki slavnosti so prihiteli ljudje iz bližnje in daljnje okolice v ogromnem številu. Cerkev je bila natlačeno polna in Se zunaj je veliko vernega ljudstva sledijo obredom v cerkvi. Navzoči so bili tudi sorodniki novega župnika. Duhovnikov je bilo 12, med njimi ptujski prošt g. dr. Žagar, ki je izvršil obrede umestitve in imel tudi slavnostno pridigo. Po pridigi je daroval novi g župnik sv. mašo. Gospod župnik Neudauer je rodom iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. Veteransko društvo v Ptuju proslavi v nedeljo, dne 13. t. m. razvitje in blagoslovitev nove društvene zastave. Blagosiovitev se bo vršila v proštijskl cerkvi. Pričakuje se mnogo občinstva; med drugimi sta prijavili udeležbo tudi meščanski gardi iz Va-ražiina in Veržeja, ter veteransko društvo Kapela-Radenci. kakor razna gasilna društva. Slavnostni govornik bo bivši vojni kurat g. Bonač iz Ljubljane. Zverinski napad. Lovrenc Silak, 27 letni hlapec iz Rucmancev, je bil preteklo noč napaden na cesti od nepoznanih rokovnjačev, ki so mu prizadejali hude rane; presekali so mu tudi kite na levi roki in je nevarnost, da mu roka ohromi. Ranjenca so spravili v bolnišnico, napadalce pa zasleduje orož-nišlvo. smo, da se knjig ne tiska na zalogo kaj več. Zato jih bo kasneje težko dobiti, ker bo zaloga kmalu pošla. „Mladiha" Kakor vsaka številka, je tudi 11. vsa živa in sveža. In ni čuda, da jo slovenske družine komaj učakajo bodisi v domovini bodisi izven nje. Saj to ,je najboljše glasilo poštenih, zdravih družin, ki imn.jo uravnano ravno pot po zemlji in ravno pot proti nebu. — Uvodna povest Franceta Bevka »Veliki Tomaž« gre h koncu. To je v resnici krepka kmečka povest, vsa v dnevnih skrbeh, borbah in trpljenjih. Povest zemlje in ljudi. Tomaž ni nili za las odstopil od svojega značaja. Skoz in skoz izgrajen hrust, ki se je tudi v kazni vzdržal v svoji višini. Ko so mu namreč sodniki naložili preveč zmerno kazen, je nejevoljen vstal: »Premalo, gospodje sodniki!« »Veliki Tomaž« bo iz-bonio čtivo kmečkih družin: tu bodo vzrli sebe v vsej dobroti in grdoti. — Lepo nadahnjen je motiv »Starec z metlami«, ki ga je dal Venceslav Wittkler. Štefanič France je zgradil jedrovito grlico »Pri drvarjih«. Lepo je razgrnil te temne ljudi. Pavel Kunaver nadaljuje razpravo »V prepadih« ter se mudi v jamah na Trnovski in Lokovški planoti. Bogdan Kazak je napisal zanimivi črtici >0 starih fantih«, ki so čudaki, da se jim realen človek komaj približa. Dr. Janez Plečnik nadaljuje »Mesojede; rastlinojede«, kjer se dotika pred vsem bak-terijelnih ferme-nlov in prebave. Ravno tnko se nadaljuje veliki ruski roman »Ko so hrasti šumeli«, ki pa se bo po dveletnem izhajanju prihodnji mesec dovršil. Tomo Zupan nadaljuje Prešernov življenjepis, ki mu ga je narekovala pesnikova sestra Lenka. Slede ocene knjig in slik, katere so topot posebno izpod Maleševega čopiča, ki je zaslovel tudi med Hrvati v Cirkveni. Dalje razni članki iz gospodarstva (Naši ribji trgi) iii gosjio-dinjstva (Nekaj o pomivanju), () cveticah* Kdor ima vrt, O gosjx)dinjstvu drugih dežela, Kuharica itd). Zanimiv je tudi članek »Mandžurija — dežela zmešnjav, dežela bodočnosti'. Tudi za ugiiikarle in šaljivce je obilno preskrbljeno. — »Mladiko« vsem družinam toplo priporočamo. Liudshi oder v Mariboru Že ob zaključku lanske sezone meseca junija so vrli 1 judsikooderski diletanti vprizorili Petrovičevo jiretresljivo trodejansko dramo »Mrak«. V nedeljo, dne 6. t. m. so jo ponovili na svojem odru na Aleksandrovi cesti 6- Podali so zopet lepo spričevalo svojega požrtvovalnega in nesebičnega kulturnega delovanja. Veliko ] truda in brižne prizadevnosti so pokazali režiser in igralci, pa tudi veliko hvalevredne ambicije in ljubezni do oderskega udejetvOvanj«. Omenjeno dramo je odlično zrežiral prof. Potokar; njegov zasnutek je strogo realistično podan in uresničen. Pri omenjeni predstavi so sodelovali najboljši igralci in igralke mariborskega Ljudskega odra: Mati, gdč. Pajtlerjeva, je zbujala pretresljivo sliko bedne žene in je v vseh jKiantah svojega nastopa vseskozi prepričevala; globoko doživetje je pokazala ob vrnitvi sinovi z bojišča. Kot njen drugi mož Jovo je nastopil ter se odlično uveljavil izibor-ni igralec Jovičič; v strogo realistični igri slepca Vasilija se je odlikoval Eichmeister; prisr-j čnoljubka je v svoji ljubezni do uhogega slepca njegova polsestra lekica; Simončičeca jo je razživilu v Radi. Vasiljevi ženi: tolmačenje te vloge je bilo v veščih rokah preizkušene igralke gc. Starčeve. Občinstvo je bilo zadovoljno s predstavo ter se je z živahnim ploskanjem oddolžilo vrlim in marljivim igralkam in igral-j ceni. Tudi ob nedeljski vprizoritvi je bilo videti, da ima Ljudski oder svoj stalen kader, ki ga naj drži in s svojim ljudskovzgo.jnim oderskim delovanjem oblikuje. To bo pa mogoče le z uresničenjem letos zastavljenega le-|iega programa, ki gre za vprizoritvijo čini številnejših odcrskili del, ki bodo ugajali okusu ! širokih slojev našega prebivalstva. V. Dr. V. Mandckič: Crveim Djetelinn (rdeča detelja). Dobra gosjiodarska knjižica. Izdalo Jeronitnsko društvo v Zagrebu. Trg kr. Tomi-slava 21. Cena 10 Din. Mandekovič je znan go-,s|inarodni zaklad r na kmetih skoraj čisto izgubil in le posamezni slučaji, ki jih dnevniki navijajo za »ialoslne vzglede po-sirovelostu, ie spričujejo kraje, kjer bi morda lahko igralci povečali svoje tozadevno znanje in umetnost. I'ač pa sem pripravljen na ieljo sporočiti režiserju te igre, kje in deloma ludi katere ljudi naj angaiira, ki bodo prelepe, ki a I an je in druge stične »kuniti« igrali za manjšo plačo in brez šol bolje in bolj naravno, kakor pa zadnjič igralci, ki jih je za to škoda in menda ludi sram. — Vsaj tega si gotovo ne bodo dopustili reči, da so v tej igri v svojem elementu, in bi šli po pravici tožit vsakogar, ki bi jim lo očital. Toda tudi kot krnel bi najrajši pozval vse svoje stanovske tovariše, naj javno tožijo zaradi žaljenja stanovske časti tiste, ki so povzročili, da je to prišlo na oder. Bog varuj, da bi nas tujci sodili po tem, kakršne nas ta igra slika. In za lake stvari gre naš kmečki denar, katerega vedno lako manjka! T. H. Koledar Četrtek, 10. novembra: Andrej Avelin, spo-znavalcc; Trifon, mučenec. JVovi grobovi ■f" V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspala gospa Marija /e seli ko roj. VVellun-scheg. Pogreb Ik> v petek ob 4 po|k)ldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! + V št. Vidu nad Ljubljano je po štiriletnem trpljenju na bolniški postelji umrla mati gospoda kaplana Josipa Pojeta. Pokopali jo bodo danes ob 9 dopoldne- Svetila ji večna luč! Gospodu sinu naše iskreno sožalje! Osebne vest' = Odlikovan je bil z redom sv. Save II. razr. v priznanje zaslug vpok. generalni tajnik Zbornice TOI g. dr. Franc Windischer. — Odvetniški izpit je napravil te dni odvetniški koncipijent dr. Anton Ž n i d e r š i č iz Maribora. = Na Dunajski akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost je napravil dne 4. t. m. končni izpit iz kompozicije z odličnim uspehom naš rojak, Bogomir L e s k o v i c. Predložil je svojo skladbo Celo-sonato, katero je tudi sam nn čelu izvajal in klavirske varijacije. Komisija, kateri je bil na čelu rektor akademije dr. Fran Schmldt, član pa znameniti skladatelj dr. Josip Marx, je pregledala tudi partituro njegove overture za veliki orkester ter se o vseh delih izredno laskavo izrazila. V teku letošnjega leta bo dobil g. Leskovic še absolutorij iz čela kot glavnega predmeta. G. Leskovic je bil gojenec ljubljanskega državnega konservatorija, dve leti pa je dopolnjeval študije na Dunaju. Naše iskrene čestitke. Ostale vesti — Mirovni dan. Skoro po vsej Evropi proslavljajo obletnico sklenitve miru dne 11. novembra. Ob 11 dopoldne se ustavijo vsi obrati in delo in šole za dve minuti v spomin padlih v svetovni vojni. Za letošnji mirovni dan skuša podpisana organizacija uvesti to lepo mirovno in pietetno gesto tudi pri nas. Jutri ob 11 bo apelirala za mir po Radiu. Dalje se je obrnila na vsa pristojna oblastva in na Zvezo industrijcev. Gospod ban je radevolje ukrenil potrebno in se obrnil s tem predlogom celo na osrednjo vlado. Pozivamo vso javnost, da se spomni jutri ob 11 dopoldne žrtev svetovne vojne. — Zveza bojevnikov. — Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju za dijake visokih šol in za dijake srednjih šol za šol. leto 1932-1933. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za šolsko leto 1932-33. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki marljivi in potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Antonom Kolencem, veletrgovcem v Celju, v sorodstvu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne giede na spol. Za posamezne štipendije ni določena gotova vsota. Kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklonilev in osebe štipendistov. Dijaštvo se opozarja, da naj vlagajo prošnje samo najpotrebnejši in najvrednejši, ker bo kuratorij v tekočem šol. letu oddal bistveno manjše število Štipendij, kakor v prejšnjih letih. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij i. dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali v inozemstvu. Dalje je namenjena ustanova dijakom gimnazije, trgovske šole, mešč. šole in drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celjuc do 30. novembra 1932. Prošnjam je treba priložiti zadnje spričevalo o izpitu, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali 6vašlvo z zapustnikom ali na to, da so doma i/, gornjegrajskega okraja, pa tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd.). Tudi je treba v prošnjah navesti kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije. Nadalje je treba priložiti popis osebnih razmer ter jih posve-dočiti z uradno listino o premoženjskih razmerah (ubožnim izpričevalom). Ta mora vsebovati točne podatke o premoženjskih razmerah prosilčevih in njegovih staršev. — Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progi Tržišče-Grnz, Leoben in Dunaj. Telefonska pristojbina je za tri minutni pogovor za Tržišče-Graz. iu Leoben 2.70 zlatih fr.; za Tržišče-Dunaj pa 3.43 zl. fr. — Anglcško-jugoslovanskn društvo v Ljubljani je imelo dne 8. t. m. svoj X. redni občni zbor. Pozdravnemu govoru predsednika dr. Kelemine, univ. profesorja, ki je počastil spomin umrlih C kronika članov društva, predvsem prof. dr. Jesenka in veletrgovca Saše Kneza, so sledila poročila tajnika g. dr. Majarona, blagajnika g. Zdenka Šviglja in gA Copelandove. Po soglasno izglasovani razreš-nici staremu odboru, je bil izvoljen nov odbor. Občni zbor je znižal Članarino na letnih 40 Din, za dijake 20 Din in je sklenil, da se bodo vršili redni tedenski sestanki od inkl. 16. t. m. dalje vsako sredo ob 20 v Kongresni kavarni poleg kina Matice. Društvo bo zopet izposojalo članom knjige iz društvene knjižnice, ki šteje nad 1(100 knjig, čim bosta knjižnica in čitalnica, kjer bodo nn razpolago razni angleški dnevniki, tedniki in mesečniki, na novo urejeni. Vpisovanje članov se bo vršilo do nadaljnega na omenjenih- tedenskih sestankih. Društvo praznuje letos desetletnico obstoja. Glavni namen mu je gojiti kulturne stike z anglosaškim kulturnim svetom. — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in oživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-iških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, no za-vživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo- < vinah. — Na treznostnem zborovanju, ki se je vršilo v nedeljo, 6 novembra t. 1. v dvorani »Unionn« v Ljubljani je general »Svete vojske« konzist. svetnik gospod Janez Kalan v svojem poslovilnem govoru med drugim dejal: »V tem momentu, ko mi rešujemo enega najvažnejših kulturnih problemov, akademska mladina v tej isti hiši pleše.« (iSlovenec«, št. 256. str. 3, 1 stolpec spodaj). Po informacijah uprave hotela »Unionar tisto dopoldne ni bilo v poslopju »Uniona« nobene plesne prireditve niti akademsko niti kake druge, pač pa se je istega dopoldne v beli dvorani »Uniona« nadaljeval Zbor mladega »Triglava« s c kloni predavanj o sodobnih problemih. Zato Jug. akad. društvo »Triglav« v Ljubljani neresničen in neutemeljen očitek, s katerim je gospod konzist. svetnik Kalan meril nanj, odločno odklanja in zavrača. — Odbor J. A. T). »Triglava« v Ljubljani. — V Službenem listu kraljev, banske uprave dravske banovino št. 89 od 9. t. m. je objavljena »Uredim o sprejemu v službo, razporedbi zvanj, denarnih prejemkih, preskrbi z obleko, ženitvi, rabi orožja in disciplinski odgovornosti uslužbencev finančne kontrole« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Ptuj v i. irca.*: — V Službenih novinah št. 259 od 7. t. m. je objavljena »Naredba o organizaciji disciplinskega sodišča lekarnarske zbornico v zvezi z disciplinskim sodnim postopanjenu. Celje ZOBNI ATELJE — DENTIST BITENC LUDVIK se je preselil iz Kongresnega trga 8 v Škofjo ulico štev. 12, I. nadstropje (v hišo kavarne Tabor) ORDINIRA od 8—12 ure dopoldne od 2— 5 ure popoldne — V osmrtnici po pok. Mat. Ločičniku v torkovem »Slovencu« je po neljubi pomoti izostal podpis »Žalujoči otroci«, kar bo s icm popravljeno- — 32 ran na telesu. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 35 letnega delavca Franca Slatnarja iz Godiča 5. Slatnarju so zdravniki našteli v bolnišnici nič manj kakor 32 ran na telesu. V noči na ponedeljek se je Slatnar vračal iz gostilne domov in kakor je povedal v bolnišnici, so ga na potu napadli fantje, baie iz Kregarjevega, ter ga osuvali z noži in mu povzročili teh 32 ran na telesu. Njegovo stanje je seveda skrajno nevarno. — Lovski tatovi obstrelili lovskega čuvaja. V Novi Gradiški so neznani lovski tatovi obstrelili tamkajšnjega lovskega čuvaja Josipa Leskovarja, ki jih je zalotil pri njihovem poslu. Čuvaj je dobil hude poškodbe. lfnfinn naihnli^n in naJceneJSa n0f:avico, kakor VblllsU flfl UUISM tmli Vse modne potrebščine pri rnnriHW»»mTrilitnimi«»M l'1*"—}' Sv- 1','ll.r,,-'"'• — Jammes Francis: Gospod Ozeronski. Poslovenil Jakob Šolar. (Ljudska knjižnica.) Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932. Str. 184, cena 35 Din, vez. 45 Din. Iz bogatega francoskega slovstva smo dobili zadnja leta že mnogo prevodov, vendar nam odkriva skoro vsnk nove lepote. Časih smo si mislili, pod besedo »francoska literatura« pred vsem prenapete modne romane, a že to, kur nam je iz francosko književnosti poklonila v zadnjih letih nnša popularna »Ljudska knjižnica«, nam dovolj jasno kaže, da ima ta veliki narod tudi bogato in prelepo ljudsko povest v najboljšem in na jplemenitejšem pomenu te besede. Tudi tale »Gospod Ozeronski« je nov dokaz za to trditev. Preprosta življenjska povest dveh župnikov francoskega podeželja, ki pa diha vendnrle toliko tihe lepote in intimne plemenitosti, da mora osvojiti visokega bravca že pri prvih poglavjih in mu seže potem v najskritejše kotičke duše in srca. Pisatelj nnm prtvlstavi tu starega župnika zapuščene francoske vasi, katerega so tudi življenjski udarci privedli v duhovniški stan. Tu deli dobrote nn vse strani in si vzgoji nekakega, duhovnega sina, ki potem nadaljuje njegovo delo in uporablja njegovo bogato duhovno in gmotno dediščino. V tek u dogodkov srečamo še celo vrsto drugih tipičnih osebnosti francoske province, ki nnm nudijo nazoren vpogled v francosko podeželje, saj mi Pariz le preradi istovetimo z vso Francijo. Roman, ki ga je dr. šolar vzorno prevedel, založnica pa lepo premila, 1k> sprejelo občinstvo netivom no jako hvaležno teT bo našel obilo navdušenih bravcev med izobraženfttvom in med preprostim ljudstvom. — Policijska revija. Izšel je oktoberskl zvezek revije »Naš Glasnik« za varnostne organe. List prinaša strokovne članke, navodila in nasvete, ki so 0 Vstopnice za »Bedoc se dobe od danes naprej v Prosvetnem tajništvu. Kdor je videl ob koncu lanske sezone »Stllmondskega župana« in ob otvoritvi letošnje sezone predstavo »Skopuha«, ne bo premišljal in bo prišel pogledat tudi »Bedo«. Pri Stilmondskem županu je ostalo suho maloka-tero oko, »Beda« pa je v tem oziru še močnejša in bo zngrabila vse, ki imajo količkaj socialnega čuta. & Izpuščeni ii zapora. V torek zvečer je bilo izpuščenih iz zaporov tukajšnjega okrožnega sodišča 22 fantov iz Šoštanja. -©■ Umrl je v torek v tukajšnji javni bolnišnici 30 letni brezposelni delnvec iz Čreta pri Celju Zupane Ivan. Naj počiva v miru I & Kongres sodarskih mojstrov Jugoslavije bo v nedeljo, dne 20. novembra t. 1. ob 9 dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. & Razstava sadja in predavanje o sadjereji. V nedeljo, dne 13. t. m. priredi kmetijska podružnica v Žalcu v prostorih g. Rudolfa Jeniča v Žalcu razstavo sadja in predavanje o sadjereji po sledečem redu: 1. Ob 8 otvoritev sadne razstave in pregled razstavljenega blaga. 2. Predavanje kmetijskega strokovnjaka g. F. Kafola, tajnikn Kmetijske družbe iz Ljubljane. 3. Ob 2 popoldne v osnovni Soli predavanje s skioptičnimi slikami Agrikultur-neca zavoda iz Zagreba. — Sadjarji, ki se želijo udeležiti razstave, naj dostavijo lepo sadje najpozneje do petka, dne 16. t. m. h g. Rudolfu Janiču v Žalcu. Odbor kmetijske podružnice v Žalru vabi vse zavedne sadjarje in prijatelje sadja, da obiščejo razstavo. fr 1'omoina akcija zn brezposelne in siromašne sloje v celjskem okolišu posluje in jo vsnk dan obišče veliko brezposelnih. Akcijo bo lepo uspela in izvršila svojo nalogo le tedaj, če bodo res prispevali prav vsi sloji brez izjeme. Povdariti moramo na tem mestu, da,so se gotove institucije jako lepo izkazale, tudi posamezniki, nn žalost pa moramo pribiti, da nekateri, ki bi lahko kaj prispevali, lega nočejo storiti. Odbor pomožno akcije je na svoji zadnji seji sklenil, da bo podajal točen račun 0 došlih darovih. Nikjer ni zapisano, da hi kdo moral toliko in toliko dati, toda socialna dolžnost vsakega človeka je; da v teh hudih časih pomaga lajšati bedo najbedneiših slojev. jer Šport v nedeljo. V nedeljo se bosta vršili v Celju dve nogometni tekmi. Ob pol 11 dopoldne na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena drugorazredna tekma med SK Olimpom in SK Laško. Popoldne na Glaziji ob pol 3 druga kvalifikacijska nogometna tekma med SK Rapidom iz Maribora in SSK Celjem. Kočevje Osebna vest. V zadnjem času ata bila premeščena iz našega mesta po službeni potrebi gospoda M Trojan, uradniški'pripravnik pri okrajnem glavarstvu, na bansko upravo v Ljubljani, in Vladimir Kustja, telovadni učitelj na realni gimnaziji na gimnazijo v Virovitico (Slavonija). Ustavljeno kazensko postopanje. Državni tožilec pri državnem sodišču zn zaščito države v Belgradu je ustavil kazensko postopanje proti akademiku Vilku Bojcb, odvetniku dr. Janku I^avriču in prof. Stanku Petelinu radi zločina po členu 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Francoski krožek. Pretekli teden se je zopet oživil na naši gimnaziji francoski krožek, ki mu predseduje dr. Franc Uršič. Krožek ima za odrasle tri tečaje: konverzarijskega, nadaljevalnega in za-četniškega. Poučujejo prof. ga. Paoheiner, gdčna Via sta Tominšek in dr. Anton Grad. KranS Cankarjevo dramo »Kralja na Belajnovl« bodo vprizorili dijaki kranjske gimnazije v četrtek, dne 10. novembra, ob 20. uri v Narodnem domu. Čisti dobiček je namenjen za dijaške podporne ustanove. Drama je za današnje čase posebno aktualna. Obisk toplo priporočamo. Zajednica »Dom in šola« v Kranju priredi v . nedeljo 13. t. m. ob pol 11 v gimnazijskih prostorih | sestanek, na katerem bosta predavala g. direktor | v p. Ivan Košnik in g. prof. dr. Žontar Josip, prvi o modernih zahtevah pouka na srednjih šolah, drugi o varčevanju. Kamnih Zanimiva prireditev. V nedeljo zvečer je v i Kamniku priredila težkoatletska sekcija Ilirije ! propagandno prireditev, ki je kljub pomanjkljivi in pozni reklami zbudila med Kamničani mnogo : zanimanja. Program je obsegal grško-rimsko roko-: borbo, dviganje uteži in boks. Vse točke so žele ; obilo odobravanja, saj kaj takega v Kamniku, če ; izvzamemo brutalne cirkuške rokoborbe, še nismo videli. SK Ilirija bo v kratkem napravila podobno prireditev tudi v Domžalah, Kranju in drugod. Po- 1 zdravljamo njeno prizadevanje, da seznani s težko ! atletiko tudi naše podeželje, ki pozna te vrste šport i samo iz cirkuških predstav in ima zato o njem povsem napačne pojme. Na torkov živinski sejem so prodajalci prignali prav malo živine. Ker je bilo število kupcev izredno veliko, so cene živini poskočile in do-| segle v letošnjem letu najvišjo ceno. Prašičev za ' zakolj in za rejo je bilo malo, naval kupcev nanje pa tak, da so bili skoraj vsi že prodani, še predno so jih pripeljali do sejmišča. Prašiči za zakolj so se prodajali po 10 Din za kg žive teže, prašički za rejo pa še dražje. Cene prvovrstnih volov so se gibale med 5—5.50 Din za kg žive teže. Št Jernej NA PRVEM MESTU ST03I DANES dtatidarci rodio SUPER33 6+1 cev. Elektro-dinamski zvočnik. Skala z vpisanimi postajami. fv ^ I-, * ■H , i " Slo1 r -i > 1 ■ • c-j o— S Spori Podražitev mesa. Naši mesarji, ki so doslej prodajali meso po 4 Din kg, so sedaj dvignili ceno na 6 Din. Pa pravijo, da tudi pri tem še ne bo ostalo, ker se je tudi cena živine nenadno precej dvignila. Obrtna šola je začela s poukom 3. novembra. Obiskuje jo 35 vajencev in vajenk iz vseh strok obrtništva. Okras št. Jerneja bo nova Mlaskovčeva hiša v gornjem koncu vasi. Načrte za vzorno poslopje Je napravil inž. Trenz. Vpliv hudih vinskih duhov se ob nedeljah že kaže tu pa tam. Korajže fantovske bojaželjnosti je dovolj, vendar do hujših nesreč in do puščanja krvi doslej še ni prišlo nikjer. koristni policijskim uslužbencem za uspešno vršenje eksekutivne službe. Izhaja v Šabcu, Stojana Novakoviča 26. — Nevidni so ncprijatelji človeškega zdravja razni povzročitelji bolezni, kakor bolezni v vratu, angine, difterije, prehladi. — Njim se v medicinskih laliora torij ih največjih svetovnih tovarn posveča velika pozornost. Znane Panfla-vin pastile »Bayer« so uspeh večletnih poskusov. One gotovo preženejo vse povzročitelje teh bolezni v ustin in grlu. — Posode nimate. Centralna vinarna Vam nudi vino ▼ svoji posodi naiueodnejo. O WATER-POLU igri, ki se je pričela tudi pri nas počasi uveljavljati, je dal Bela Kouyadi zanimive izjave. Bela Konyadi je eden prvih strokovujakov v waler-polu. V prvi vrsti seveda omenja svoje igralce. Za Madžare pravi, da šo danes brez dvoma na taki višini, da nimajo konkureiice. Svoje moštvo Je Konyadi iz-vežbal le ua ta način, da je imel vedno do 15 enako vrednih igralcev na razpolago. Vsako leto izpadejo iz državnega zastopstva po trije igralci in je vselej glavna naloga najti za nje dobro nadomestilo. Dosedaj se je to še vselej posrečilo Madžarom. Nemci pa, ki so za Madžari prvi, pa ravno v teiu pogledu iiimujo sreče. Vodje uemškega water-pola ne znajo najti namestnikov, čeprav končavajo igre vodilnih moštev neodločeno, kar je gotovo dokaz, da je dosti dobrega materijala ua razpolago. Medtem, ko bo water-polo na Madžarskem še uapredoval, bodo Nemci prav gotovo nazadovali, ker ue znajo najti nadomestila za igralce, ki ne spadajo več v reprezentanco. Predno se pa doseže gotov napredek, traja več let. V nobeni športni panogi ni napredek lako počasen, kakor ravno v vvater-polu. Ta del izjavo je zanimiv tudi za naše razmere. O ostalih konkurentih pravi, da so Madžarom najmočnejši Belgijci. Ti so taktično in tehnično za Madžari še najbolj izvežbani, imajo pa vse premalo rutine, da bi se svojemu znnju primerno uveljavili. Tudi o Cehih pravi, da so v zadnjih letih dosegli presenetljive uspehe. V njih igri je glavna napaka v tem, ker goje preostro igro in radi te zanemarjajo tehniko. S takim načinom igre dosežejo včasih lep uspeh, ki pa ni trajen. Z ostro igro presenetijo najboljše moštvo, drugič pa pod-ležejo dosti slabšemu. V njihovem inošlvu so potrebne temeljite izpremembe. Vendar bodo Čehi pri evropskem prvenstvu imeli važno vlogo. Enako kot s Čehi je tudi z Angleži. Tudi ti igrajo jireostro. Francozi so v zadnjem času postavljali za meddržavne igre mlajše moštvo, ki še ni vigrano. Ima pa še to napako, da so posamezni igralci iz manjših mest, kjer ni dovolj naraščaja. Konyadi potrjuje ob tej priliki našo trditev, da je v večjem mestu vedno več prilike za razvoj kake športne panoge, kot v majhnem. Izbira materijala igra veliko vlogo. Švedi v zadnjem času ne nastopajo in bodo težko v doglednem času dosegli višino, na kateri so bili pred leti. V vvater-polu so presenečenja izključena. Ni mogoče, da bi se naenkrat pojavilo kakšno nepoznano moštvo, ki bi zmagalo nad favoriti. V tem je bistvena razlika te sporlne panoge od ostalih. Za Jugoslavijo pravi, da je evropski Japan. Jugoslavija bo v najkrajšem času nevaren konkurent vsem vodilnim državam v plavalnem športu. Uspeh pa zavisi od dela vodilnih funkcionarjev. Upamo, da se bodo napovedovanja Konyadia kaj kmalu uresničila. Water-polo, igra, ki si pridobiva nove prijatelje pri nas, se počasi razvija in zato ni čudno, da Slovenci še nismo dosegli primerne višine. OGROMNO ŠTEVILO ORGANIZIRANIH sporlnikov imajo v Nemčiji in Franciji. Votli seveda Nemčija, ki ima v raznih športnih organizacijah včlanjenih 10 milijonov aktivnih članov. V francoskih športnih organizacijah je včlanjenih 4 milijone iz.vršujočih atletov. Koliko zdrave narodove moči je v teh 14 milijonih športnikov, menda ni treba posebej povdarjati. Naznaniti® Velik simfonični koncert. To ime zasluži po vsej pravici ponedeljkov koncert Glasbene Matice ljubljansko. Simfonični, zato ker izvaja dve veliki simfoniji za mešani zbor in orkester in sicer Szymanovskegu III. simfonijo Nočni spev za tenor solo, mešani zbor in veliki orkester ter Stravinskega Simfonijo j>salmov zu mešani zbor in veliki orkester. Poleg tega bo igral pomnoženi operni orkester še Bravničar-jevo najnovejšo ouverturo kralj Matjaž. — Matični koncert bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 20 zvečer v Unionski dvorani. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani, naznanja vsem članom in članicam, da se vrši redni letni občni zbor društva, v sretlo. ti ne 16. nov. v društvenem domu Knrunova ul. 14. ob 8 zvečer s sledečim dnevnim redom; 1. čitanje in odobrenje zapisnika zndnjega občnega zbora, 2. Poročila odbora, 3. Poročila odsekov, 4 Poročilo nadzorstva, 5. Volitve odbora, 6. Volitve nadzorstva in razsodišča, 7. Slučajnosti. Udeležba za vse člane obvezna, vabljeni so pa tudi prijatelji društva. — Odbor. Martinov večer priredi Krekova mladina, Sv. Peter, v Ljubljani v kleti I. Del. konsumnega društva, Kongresni trg 2, v nedeljo, dne 13. nov. t. 1. Začetek ob 8 zvečer. Vstop prost. O prehrani in negi dojenčka bo predavala danes tib 20 v beli dvorani hotela Uniona, spe-cijalistka za otroške bolezni ga. tir. Tavčar-Konvalinka. Po predavanju diskuzija. Vstop I prost, dobrodošli prostovoljni prispevki Jugoslovausko kemijsko društvo, sekcija Ljubljana. V petek dne 11. t. m. bo predaval v kemični predavalnici realke, Vegova ulica t. gospod docent dr. L. Kline o temi: >Krvno barvilo in sinteza he-mina.« Predavanje so bo pričelo točno ob 18 in je dostopno vsakomur. ISciu.mh: čelade ol> spominu na 300 letnico smrti Gustava Adolla, kjer so priso6lvova.ii poleg nemških dostojanstvenikov finski in švedski vladni zastopniki Oderuški zdravniki Združene ameriške države imajo za žep in zdravje najbolj nevarne zdravnike. Pri sleherni bolezni hočejo le operacij, zakaj te so velik »business« s 500 dolu rji zaslužka. Zdravnik prigovarja bolniku: »Morebiti bi res operacija lahko izostala, a jaz vam jo nujno priporočani: če ni potrebna letos, vam lio koristila v bodočnosti...« Po navadi ima operacija kvarne posledice Ameriški dnevniki neprenehoma prinašajo žalne oglase: »... umrl na posledicah operacije«. »podlegel je zastrupljenju krvi po srečno izvršeni operaciji nohtu 1111 mezincu leve noge.« Če ne mara bolnik kljub vsemu prigovarjanju takoj pod kirurgov nož, mu prii|>oroča zdravnik vsaj vbrizganje, ker tudi to stane nekajkrat deset dolarjev. Zobozdravnik zahteva Rontgenov posnetek celotne čeljusti, četudi mora samo votel zob zamašiti. Taka slika stane 10 dolarjev. Angleški zdravniki niso tako radikalni, a zato so še dražji. Javne bolnišnice zdaleka nimajo na Angleškem tolikega pomena, kakor pri nas. Če oboli povprečen londonski meščan, mora ostati določeno število dni v zasebni kliniki, kjer mu strežejo diplomirane dame z rdečim križem na rokavu. Nekoliko tednov v podobnem zavodu odtehta najdražjo operacijo. Londonski zdravniki stanujejo skoro vsi na Harley streetu. Bogataš, ki je prinioran stalno obiskovati to ulico, bo uničil svoje premoženje prej kakor s ponesrečenimi borznimi kupčijami. Noben londonski zdravnik ne računa za ordinacijo manj kukor en funt (čez 200 din). Sedanja kriza je izpraznila njih sprejemnice. Bolniki se ne upajo k zdravnikom. Prebivalci llarley streeta so obupani. Neki jako priljubljen strokovni zdravnik je opustil svoj poklic in rajši postal trgovec. — Tamkajšnji časopis »Times«, ki poroča, da je črtano njegovo ime v listi zdravniške zbornice, pripominja, da ni bilo v teku zadnjih let podobnih slučajev. Zdaj pa se pogosto ponavljajo. Londonski bolniki si namreč mislijo: Bolje je preprečiti prihod bolezni, kakor jo potem zdravitL RADIJ - ZDRAVNIK Na članek »Radij — morivec«, ki je v našem l'»iu i.-et pretekli teden na tem mestu, nam je primarij g. dr. Pogačnik poslal sledeče pismo: Vetecenjeni gospod urednik! Z veseljem sem bral Vaš, pred par dnevi objavljen članek o radiju, ker ste ž njim ponovno i pozorih javnost na eno najvažnejših, najzanimi-\<- šili snovi na zemlji. Kako potrebna so taka opozorila pri nas, vidimo iz dejstva, da se cel svet /anima iu Irga za čim večjo množino radija, posebno pu bolnišnice. Pri nas se pa donialega nihče ue meni za dokajšnjo množino radija, ki ga že imamo v Ljubljani. Ko so pred kratkim dobili v ilrušivu za uničevanje raka v Zagrebu komaj desetino radija, ki ga imamo v Ljubljani, je ilustro-vani list >SveU to dejstvo pozdravil s takim navdušenjem, da je prinesel več slik raznih priprav za radij ter posvetit celo stran pomembnosti radija za zdravljenj" raka. Pri nas pa, ko sem si ga nabavil desetkrat več kot Zagreb, se ni noben časopis niti -pomnil, da bi to omenil. Tudi moje predavanje v radiu so prezrli, dasiravno jeza javnost radij eini-aentnega pomena. Tudi faktorji, ki bi morali imeti ta radij največ interesa, so šli preko tega. Vaš list poroča v petkovem članku, koliko radija imajo drugod, v Ameriki, tu in tam, toda da ga imamo v Ljubljani toliko množino, da lahko ž njim zdravimo in ozdravimo skoro vse samo z radijem ozdravljive rake, lupuse, krvne podplutbe (to so one krvne lise, ki tako močno kvarijo in deformirajo obraz itd.), o tem ne beremo nikjer ničesar — ne r Vašem listu, pa tudi ne v tozadevnih člankih irugih slov. listov. Ko sem nameraval predavati j radiju in ga tudi demonstrirati v raznih društvih, iem dobil indirekten odklon, kot da bi bilo tako predavanje docela nepomembno. Akoravno Časopisi venomer poročajo o čudovitih lastnostih radija in kljub temu, da je že vsemu svetu znano, kako sijajni so uspehi z radijem pri zdravljenju najrazličnejših bolezni in čeprav je malokdo videl radij in priprave zanj — ni imel tu skoro nikdo toliko interesa, da bi si to ogledal: ne dijaki, ne šole, ne inteligent, ue delavec, ne zdravi in ne bolni. V toliko se torej strinjam z Vami, da ste morda obudili zanimanje za radij, nikakor pa ne z vso vsebino. S tem namreč, da ste kazali samo na nevarnost radija, ste pa popolno izgrešili svoj cilj, kajti pomen radija ne leži v tem, koliko more škoditi, temveč neizmerno bolj v tem, koliko more koristiti. In koristi so v primeru škode — ki jo more radij pač narediti le pod gotovimi pogoji — neizmerno večje. Strah pred radijem smejo imeti le pridelovalci radija, dalje oni, ki se ž njim trajno ali dalje časa, mesece in leta pečajo, torej v prvi vrsti zdravniki in znanstveniki, ki ga raziskujejo. Nikakor pa ni škodljiv radij bolnikom, ki se zdravijo po zdravniških predpisih, posebno če še omenimo, da se rabi radij pri težkih, sicer neozdravljivih, celo smrtonosnih boleznih, pri katerih more radij le koristiti. Premnogo strupov uživamo kot zdravila z izvrstnimi uspehi če jih rabimo samo v gotovih kobčinah; prekoračenje gotovih množin bi bilo pa nevarno pri strupih kakor tudi pri radiju. Pri nas se javnost ne zaveda, kolikega pomena je radij; jaz pa dobro vem, da zdravnik ne more nuditi ljudstvu več, kot če mu prinese za najtežje obolenje radij. Če boste, velecenieni gospod urednik, prihodnjič v pozitivnem smislu poročali o lastnostih radija, boste storili mnogo dobrega, v negativnem smislu pa boste odvrnili marsikoga od uporabe morda edinega sredstva v velikem, brezupnem trpljenju. Primarij dr.» Pogačnik Josip. Mussolini pred Neznanim vojakom v Rimu Škofje za delavce Katoliški škofje združenih ameriških držav •o enoglasno sklenili, da bodo vrgli v ameriški svet klic [x> uvedbi -M) delovnih ur na teden brez utrgavanja pri plači. S tem bi vsaj nekoliko pomogli brezposelnim delavcem. Škof Schreiinbs je izjavil, da bi moglo na ta način tajmanj šest milijonov brezposelnih delavcev dobiti, službo. Žrtev, ki bi jo po tej reformi vzeli nase delodajalci, bi se kaj kmalu liogato poplačala s tem, da bi naraslo število konzu-inuntov. £>r. Mihael Hainisch, ki je bil od leta 1920 do 1928 avstrijski zvezni predsednik, je hudo obolel. Zdravniki menijo, da je njegova bolezen resnega značaja. Iz protestantizma Znano je, da je protestantlzem vnesel s svojim nastopom kaos v versko življenje tedanje Evrope. 3 svojim neorganizatoričnim elementom, ki je eden glavnih znakov šibkosti sleherne družbe, je razkropil sleherno duhovno edinost, ki je do njegovega nastopa držala germanske kristjane v skupnosti. Posledica te skupnosti se danes krvavo kaže: popolnoma disorientacija protestantizma, ki je razpadel v neštevilne sekte ... Ljudje v množicah izstopajo iz svojih verskih občin, inteligenti prehajajo v katolištvo. Preteklo leto je samo v Berlinu izstopilo iz protestantskih verskih občin 66.035 vernikov, a to leto, čeprav še ni zaključeno, že nad 80.000! Pokopališče slonov Ko so te dni polagali kanal v Palermu v bližini tako zvanega Angleškega vrta, so zadeli v globini nekaj nad 30 metrov na grobišče slonov. Okostja, ki leže na kupu, so ostanki tridesetih slonov. Posebno lepo so ohranjeni oklji. Upravnik geološkega instituta palermske univerze je po dolgem preiskovanju izjavil, da utegnejo biti stari ti slonovski ostanki okrog 30.000 let. Ti sloni so bili vsekakor pokopani vsled silnega potresa, ki je odprl zemeljsko skorjo in iih pokril.., Nova mesta v Rusiji Vzhodne meje. Pogled na mladino, katero opominja »Društvo za inozemsko nem.štvo« nn nekdanja mesta na vzhodu, ki jih ima danes Poljska v oblasti. Že v nežni mladosti inorujo zvedeti dečki in duklice, da je Gornja šleziju »nemška«... »Za božjo voljo, zakaj pa ne planete v hišo in ne rešite svoje žene?« — »Ne upam se. imam namreč ovratnik iz celuloida.« Na samotnem o Iol a Iz Newyorka poročajo, da je posadka francoskega parnika »Tolosa«, ki je moral radi pomanjkanja vode pristati na neobljudenem otoku Rine* v čilenskem primorju, našla ob izviru vede čudaka, ki povsem spominja na Robinzona. Oblečen je bil v živalske kože in očividno živel na otoku že dalj časa, zakaj ni znal več govoriti. Moštvo se ni moglo ž njim sporazumeti. Ko so ga hoteli pri odhodu vzeti s seboj, jim je pobegnil. Radi brodoloma, ki ga je bržkone doživel in radi samote, ki jo je že gotovo nekaj let prenašal, je postal že poldivjak in ni mu bilo več mar za civiliziran evet. Po svetovni vojni so se zemljepisne karte temeljito spremenile. Nekatere države so se ski* le, druge narasle; pa tudi nove države so nastale. V Rusiji pa so pod vplivom petletke zrasla celo nova mesta. Redko komu so ta mesta znana, ker jih šole še ne uče in zemljepisne karte jih še niso zaznamovale. Imena nosijo večjidel po vodilnih ruskih komunistih. V bližini znanega Dnjepro-stroja je kar skozi noč zraslo velemesto Novoje Zasorožje s 100.000 prebivalci, katero pa računajo danes že na 2w<).000 prebivalcev. Magnitogorsk leži v Južnem Uralu, v središču min. s 150.000 prebivalci. Slatinsk v zapadni Sibiriji, Prokopjevsk s 100.000 prebivalci; Ančero-Indčensk, 50.000 prebivalcev; Karaganda. 100.000; Kounrad, 50.000; Beresniki, 40 000; Bobriki, 50.000; Igarka, 60.000; Kandalaša. 90.000; Džeršinsk, 40.000 prebivalcev. Nova mesta, za katera pa zapadna Evropa ne ve. Draga agitacija Po podatkih, ki jih čitamo v časopisih, znaša skupna vsota, ki jo je Amerika izdala za agitacijo, dva in pol milijona dolarjev. Od tega nosi demokratska stranka 1,065.000 dolarjev, a republikanska stranka 1,478.000 dolarjev. To je dobro, da so volitve v Ameriki samo vsaka štiri leta, ne pa skoro sleherno leto. kakor po nekaterih nemirnejših državah. Brezposelna Avstrija Ob koncu oktobra 1932 je Avstrija naštela 297-791 brezposelnih delavcev, od katerih jih šteje samo Dunaj (12.415. Orl zadnjega štetja jih jp naraslo za 12.500 oseb. Temzino ustje zaprto. Londonske Inke so zadn kladne za pristajanje ladij; zato so začeli L011 terimi naj bi posebno ustje reke Temze očisti uro nad 500 ton Letala za rnrs^orae V vatikanskih krogih kroži govorica, da bo papež v kratkem zaprosil katolike vsega sveta, naj bi zbirali denar za letala, katera bi porabili misijonarji za daljnje kraje. Vsaj 50 letal bi rabili božji sli, da bi na njih nosili Kristusovo vero med vse narode, ki še ne poznajo pravega Boga. je čase radi prevelike množine peska nepri-dončani z velikimi črpalnimi napravami, s kali. 7, ogromnimi črpalnimi kotli zajamejo vsako peščenega blata Strupen zrak v samostanih »Gazeta« poroča o odloku generalnega ravnateljstva španskih državnih šol, kateri prepoveduje vsem učiteljicam državnih šol stanovati v verskih hišah, samostanih, gostinjcih in podobnih zgradbah; stanujejo naj namreč le v državnih internatih, kjer edino veje pravu atmosfera za njihov poklic... Gospodarske razmere v Ameriki Newyork, konec oktobra. Združene države so simbol dežele, v kateri vlada re>d in sistem privatnih kapitalistov. Je to dežela, o kateri sicer govorijo, da je predstavnica najpopolnejše gospodarske in politične svobode. Da je to velika ironija, pa kažejo '/.lasti sedanje raz-mere, v katere je zašla tudi ta ogromna dežela med Atlantikom in Pacifikom. Kes je na razpolago gospodarska in politična svoboda. Toda razumeti je treba, dn je dana -»svoboda« tudi prebivalcem džungle in da kakor tamkaj se poslužujejo od Stvarnika dane »svobode močnejša bitja proti malim in slabotnejšim, tak »ivaradiž svobode« vlada v Ameriki na gospodarskem in političnem polju. Kapitalisti, ki razpolagajo z ogromnim bogastvom, imajo v zakupu vse ugodnosti. Mali in srednji ljudje so odvisni «1 velikih mHgnatov, kateri pazijo, da ves promet trgovine in da vse teče lako, da njihovim interesom koristi. Ako ni tega, mali in srednji morajo s pota. Zanimivo jo izvajanje ameriškega koogresnikn Adolpha J. Sabatha, ki je te dni izvajal na nekem sestanku to-le: »Za gospodarsko polomijo v Združenih državah dolžini republikansko administracijo. Osebnosti, kot so gg. Norman, guverner angleške banke, Morgan, ameriški \vallstreetski magnat, Mellon, bivši zakladničar Zdr. držav in predsednik lloovcr imajo veliko odgovornost za nastalo depresijo. V letih 1927 in 1928 ter deloma v letu 1929 je bila v Zdr. državah obilica denarja v cirkulaciji. Vsi mali in srenji denarni zavodi so ga imeli več kot so ga potrebovali za tekoče razmere. Mali in srednji podjetniki, trgovci in drugi so bili v dobri meri neodvisni od velebankirjev v Ameriki. V letu 1928 in deloma v letu 1929 pa so začele obresti rasti navzgor. Na VVall Streetu, na največji mednarodni borzi na svetu, so začeli ponujati izredno visoke obresti od 8 do 16%. Mali bankirji po deželi, ki so vsled obilnih hranilnih vlog imeli denarja več kot so ga za tekoče razmere potrebovali, so zdaj začeli denar, ki se je kopičil vsled naraščajočih vlog v njihovih blagajnah, plasirati na newyorške borze, ki so ponujale tako visoke obresti in Izredne pogoje. To akcijo so imenovali nekako mobilizacijo denarja, ki so jo umetno dvignili s tem, da so razpisali izredno visoke obresti. Posledice so res postale take, da banke niso več rade p oso je vale svojega denarja v domačih lokalih za 67« obresti, ker se jim je nudila na VVall Streetu prilika večjih obresti. Denar se je na ta način kmalu stekel na VVall Street in leta 1929 je nastala na VVnll Streetu preobilica denarja. Kaj sedaj? Gospodje mednarodni bankirji so sedli skupaj in so določili, da se obresti znižajo na 4% in če potrebno še nižje. Ko so denarni zavodi, ki »o prej svoje prebitke in vse, kar 60 mogli utrpeli, poslali na višje obresti na VVall Street, zvedeli za to odredbo, so postali nervozni in so začeli zahtevati svoje vloge nazaj. Toda odgovor je prišel; »Denarja ni mogoče dati kar tako nazaj, ker je plasiran na dolgoročne kredite tujezemstvu in deloma doma v domači deželi. Toda radi pa vam damo v zameno posebne obveznice (boade), ki bodo reprezentirale posojila tujezemstvu in domača posojila.« Male banke so kajpada ta predlog v večini sprejele, ker pri bondih se jim je dovoMa visoka provizija in ee jim je obetal visok ik)bi>ek še posebej v tem. Vse to pa je bilo seveda lo na papirju. Za denar, ki so ga znesli skupaj malim bankam lokalni vlagatelji kot hranilne vloge, so zdaj mali bankirji dobili le vrednostne papirje. »Ne ve ee, ali se je Francozom in Angležem svetovalo v letu 1929 in 1930 od tukaj, naj začno dvigati svoje vloge zlatih rezerv v Združenih državah, ali so to sami od sebe izvršili, toda fakt je, da sta Anglija in Francija začeli izvažati iz Amerike svoje zlate vloge. Obenem pn so tuje-zemski borzni špekulanti vrgli na trg velike množine akcij in polomija na borzi je sledila. Kakor sneženi plaz z gorskih velikanov je drselo naglo vse navzdol. Na borzah je padla veljava akcijam In bondom. ne samo domačim, pač pa tudi tujfezem-skim, ki so nekateri popolnoma propadli. Nn denarnem trgu je zdaj zastal promet. Denar je ginil. Velepodjštja, kot železniške družbe, jeklarske družbe, rudarske itd. niso mogla več dobiti potrebnih kreditov. Nevarna posledica tega je bila, da so se začela ustavljali deln, s tem je padel zaslužek delavcev in z zaslužkom je padala kupoval-na moč. Bančni vlagatelji so zdaj začeli dvigati svoje prihranke. Bankirji so izplačevali vloge, dokler so jim dopuščali viri. Ti so začeli zahtevati nazaj svoje vloge iz VVall Slreeta. toda razne akcije in bondi so medtem že propadli in s tem so prišle v zagato številne manjše banke po de-želi. VVall Street, ki je prej mobiliziral denar iz vseh delov dežele, ga zdaj ni dajal nazaj in ta način je skrahiral ameriško prosperlteto po zaslugi mednarodnih bankirjev.« Mož, ki je to govoril, Je že 24 let poslanec v kongresu Združenih držav, v političnem življenju pa se udejstvuje nad 40 let. Kot tak bo vsekakor vedel, kaj in o čem govori. Iz zgoraj navedenih stavkov gleda jasna slika točasnih gospodarskih razmer v Združenih državah. Jasno je pa ludi tole: Ameriška prosperiteta je nastala radi izrednih povojnih razmer. Evropska industrija je bila uničena od vojne. Amerika je ostala edina kvalificirana industrijska dežela, ki je mogla zalagati z naročili svet. To ji je prineslo do-bičkanosno trgovino in prosperiteto. Od leta 1926 naprej je vedno manj in manj trga za ameriške izdelke. Zadnja tri leta vsa trgovina nazaduje in prinaša ogromne izgube. Na tisoče družb in podjetij Je moralo v konkura in likvidacijo. Veliki industrijski karteli sicer šo eksistirajo, toda le bolj na papirju, kakor pa na zdravi podlagi. Vse to je prineslo splošno brezposelnost in danes preživlja in vzdržuje v Ameriki nad 15.000.000 oseb javna podpora in razna dobrodelja. Evropa si skuša omejiti izdatke in proizvaja sama vse, kar zmore, ker drugače svojih dolgov plačati ne bo mogla. S tem pa je udarjena industrija v Ameriki. Vseljevanje je ustavljeno in Amerika bo v bodoče, kakor izgleda, proizvajala v glavnem le za svoj domači trg. Posebne prosperi--tete za ameriškega delavca ne bo več, razen, če prinese bodočnost kake posebno izredne razmere, kakor jih je prinesla medvojna in povojna doba. Tako torej tiste Amerike, ki je doslej veljala za nekako »obljubljeno deželo« zlasti evropskemu delavstvu, ni več ... ...z brzino Banke o zaščiti kmeta Osrednje organizacije bančnih zavodov v naši drža-vi (med njimi tudi Društvo bančnih zavodov v Ljubljani) so izdale posebno brošurico, v kateri obravnavajo vprašanje zaščite kmeta ter podajajo svoje pripombe in predloge. V uvodu ugotavlja spis, da bazira predlog na slabi moralni podlagi, nadalje, da se z njim ruši lastninska pravica, ki je zagarantirana z ustavo in da uničuje že pridobljene pravice. Zakonski predlog rešuje splošno vprašanje kmetskih dolgov, ne vpoštevajoč, da je samo del fcmetskega stanu potreben razdolžitve. Veliko vprašanje je, kako bo nadalje vplival ta predlog na razvoj kreditnih razmer pri nas. Kajti dosedanji viri kredita so zaprti, novih pa ni nikjer več. Zakonski predlog bo v nekaterih delih države pri denarnih zavodih in zadrugah zaprl kreditne vire in prepustil polja kmetskega kredita zasebnikom, kar pa pomeni gotovo nazadovanje v primeri s sedanjimi razmerami. Načelno je treba prepustiti ureditev dolgov sporazumu med dolžniki in upniki, le v slučaju, da do sporazuma ne pride, bi nastopila državna intervencija po posebnem za to ustvarjenem zavodu. Definicija kmet ni dobra in bi bila še najboljša negativna: tp se pravi, da je kmet oni, ki ne plačuje pridobnine, obrtnega davka in uslužben-skega davka. Tudi bi bilo potrebno odrediti zaščito samo za one kmetovalce, katerih dolg je velik v primeri z vrednostjo posestva. Maksimirana obrestna mera je previsoka in bi morala znašati najmanj 12 odst. Nadalje mora biti upniku omogočeno, da si zasigura za svoje terjatve za časa odloga. Kajti lahko nastanejo nove terjatve, ki bi imele prednost pred prejšnjimi. Glede dekretiranja obrestne mere je predlog mnenja, da mu mora slediti tudi dekretiranje zaslužka trgovcev, obrtnikov, industrijalcev in ostalih gospodarskih panog. Odredbe glede zaščite denarnih zavodov naj bi tvorile poseben zakon. Končno predlagajo denarni zavodi, da se izda lahko v slučaju izrednega dviga vlog splošna uredba za izplačilo vlog, da bodo tako mali vlagatelji tretirani enako z velikimi, ki so sedaj na boljšem. Trošarina na etektr. tok Kakor smo že poročali, se je pretekli teden vršila v Belgradu v finančnem ministrstvu konef-renca interesentov glede državne trošarine na električno energijo, katere se je med drugimi udeležil ing. Milan Šuklje in podal obsežen ekspoze, v katerem je zahteval izpremembo pravilnika z dne 30. septembra 1932. Kakor je bilo rečeno, ministrstvo financ noče, da bi radi pravilnika nastali preveliki stroški za števce itd. Zato bo proučilo predloge in pritegnilo strokovnjake iz gradbenega ministrstva. Za male pavšaliste se bo dalo doseči, da se bo malim pavšalistom odmerila trošarina na podlagi ideelnih kilovatnih ur. Končno je bil predložen finančnemu ministrstvu predlog za provizorno odredbo o pobiranju trošarine na električni tok. ki naj bi veljala do noveliranega pravilnika glede te trošarine. Jugoslovanski nacionalni komite svetovno ^nerpijske konference. Minister za gradbe v Belgradu je imenoval člane jugoslovanskega nacionalnega komiteja za svetovno energijsko konferenco, med katerimi so naslednji Slovenci: dr. Milan Vidmar, kot zastopnik Zveze industrijcev, dr. Al. Kral, kot zastopnik ljubljanske univerze, ter dr. Ivan Sloknr, kot predsednik Društva bančnih zavodov. Občni zbor Kranjske industrijske družbe na Jesenicah bo '.'5, novembra ob 17.30 v Kred. zavodu (bilancu 1931/82, volitve uprave in nadzorstva), nadalje bo občni zbor Goslilničarske pivovarne v Laškem 14. dec. ob 10 v hotelu Savinja v Laškem. Na dnevnem redu sta poročili upravnega odbora in nadzorstva. Borza Dne 9. novembra 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Berlina, Curiha in Newyorka, nasprotno so popustili tečaji Amsterdama, Bruslja, Londona in Pariza. Učvrstili sta se devizi Praga in Trst. Pri slednjem je ostal agio neizpremenjen pri nekoliko višji bazi. Ljubljana. Amsterdam 2311.79—2323.15, Berlin 1361.80—1372.60, Bruselj 799.41—803.35. Curih 1108.35—1113.85, London 189.80—191.40, Newyork 5730.47—5758.73, Pariz 225.77 —226.89, Praga 170.45 —171.31, Trst 294.24—296.64. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 60.130 Din. Curih. Pariz 20.37, London 17.17, Ne\vyork 518.87, Bruselj 72.10, Milan 26.585, Madrid 42.50, Amsterdam 208.525, Berlin 123.025, Stookhokn 90.8, Oslo 87.40, Kopenhagen 89.50, Sofija 3.7-1, Praga 15.38, Varšava 58.15, Atene 3, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.085. Vrednostni papirji Današnja tendenca za vojno škodo je bila močnejša, dočim so izredno narasli dolarski papirji na naših borzah. Promet je postal znatnejši posebno v dolarskih papirjih in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 600 kom., 8% Blerovo posoijlo 3000 dol., 7% Blerovo posojilo 5000 dol. in 7% posojilo DHB 2000 dol. Ljubljana. 7% invest. pos. 46—49, vojna škoda 188—192, 8% Bler. pos. 35 bi., 7% Bler. pos. 31-33, Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 3975—4300, Priv. agr. banka 212 den., 7% inv. pos. 46 den., agrarji 22 d., vojna škoda 187—188 (188. 189), 12. 186—188, 6% begi. obv. 31 den., 8% Bler. pos. 39.75—42 39.^0, 41), 7% Bler. pos. 34.75—36 (34, 34.50, 35, 35.50). 7% pos. DHB 42—43 (42, 42.50). Belgrad. Narodna banka 4000—4l(X), Priv. agr. banka 210—213 (211), 7% inv. pos. 45.50—46.50 (46), agrarji 21.75 den., vojna škoda 185—186 (190, 184), 12. zaklj. 188, 6% begi. obv. 31.75—32.25, 8% aviona so osvojili ameriški HIS MASTER'S VOICE s u p e r h e t e r o d y n r a d i o-a p a r a t i svet Največja selektivnost, reprodukcija, kakršne do* zdaj še ni bilo, nedosegljiva kvaliteta odlikujejo te radio-aparate. Zaradi iz-3 dno nizke cene je aparat za vsakogar dostopen. Prodajo vrse v državi izključno avto-rizlrani trgovci THE GRAMOPHONE COMPANY LTD. Razne modele radioaparatov gornje tovarne ima stalno na zalogi »Tehnik« Josip Banjal, J^jubljana, Miklošičeva c. 20, palača Okrožnega urada. Pler. pos. 39 bi., 7% Bler. pos. 33-34 (33.50), 7% pos. DHB 39-40 (40). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal neizpremenjen in so tudi cene bile na včerajšnji višini. Novi Sad. Pšenica gbač. 152—154, bnn. 148— 150. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpreme-njena. Promet: 92 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet miren. Pšenica marec 13.25—13.29, zaklj. 18.25—13.26, maj 13.40—13.64, zaklj. 13.64—13.65, rž marec 8—8.28, zaklj. 8.23—8.26, koruza maj 8.50—8.59, zaklj. 8.57 -8.58. Chicago. Pšenica marec 49.25, maj 50.625, dec. 54, koruza marec 30.50, maj 32.50, dec. 25.75, oves marec 18.50, dec. 16.50, rž dec. 28.50. Winnipeg. Pšenica dec. 47.625, maj 51.75, julij 53. Živina Mariborski sejem 8. novembra. Prignanih je j bilo 13 konj, 9 bikov, 119 volov, 422 krav in 8 telet, i skupaj 571 komadov. Cene so bile sledeče: debeli i voli 3.50—4, poldebeli voli 2.50—3.25, plemenski voli 2.25—2.50, biki za klanje 2.25—3, klavne krave debele 2—3, plemenske krave 1.75—2.25, krave za klobasarje 1—1.25, molzne krave 1.75—2.25, breje krave 1.75—2.25, mlada živina 2.75—4, teleta 5—6, vse za kg žive teže. Prodanih je bilo 363 komadov. Mesne cene pa so bile te-le: volovsko meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav in telic 4—5, telečje meso I. vrste 12—14, II. vrste 8—10, svinjsko meso 10—14 Din. Samo z dodatkom Favorit cikorijl dobi bela kava dober okus I. .. Preizkusite jrjuroiiir cihorijo Sladni ječmen ftlttrUA Menilo (zam. kave). V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, tašča itd., gospa - Marija Zescliho roj, IMiinscheg zasebnica v sredo 9. novembra po dolgotrajni in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 11. novembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Bleivveisova cesta 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica se bo darovala v soboto 12. novembra ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 9. novembra 1932. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pocrehni «»nd , Ljubljani LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 10. novembru: BOKSI. Red B. Petek, II. novembra. Zaprto (generalka). Sobota, 12. novembra ob 20: CELJSKI GROFJK Dijaška predstava j>o znižanih cenah. Izven. ROKSI za red 15. Ker je ga. Vida juvnnova bolna, je danes potrebna sprememba repertoarja. Uprizori se v običajni zasedbi veseloigra ROKSI. Začetek točno ob osmih- OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 10. novembra: FHA DIAV0L0. Red A. Petek, 11. novembra: KRIKA. V proslavo 25 letnice umetniškega udejstvovanja g- Bojana Pečka. Izven. Sobota, 12. noveimbra: HLAPEC JERNEJ. - CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 11. novembra ob 20 CELJSKI GROFJE. Gostovanje mariborskega gledališča. Programi ttadio-LfubTIana i Četrtek, 10. novembra: 1215 Plošče. — 12.45 Dnevno vesti. — 13.0(1 Čas, nlošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18-30 Italijanščina (dr. Le-ben). — 19.00 Zadružništvo in splošno zavarovanje (prof. Pengov). — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. kmet). — 20.00 Prenos ljubljanske opere. — 22.30 Čas, poročila. Potok, 11. novembra: 10.45 Mirovna ideja — 11.15 Šolska ura: Momenti iz, življenja pesnikov in pisateljev (M. Zor) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Zemljepisno predavanje: Reka Soča (dr. Capuder) — 19.00 Francoščina (prof. Kuret) — 19.30 Gospodinjska ura: O domačnosti (ga. Kmetova) — 20.00 Zgodovina filozofije (dr. Fr. Veber) — 20.30 Komorni trio (gg. Ivan trost — violina, Gustav Mliller — čelo, lleri Svetel klavir): C-dur (IInydn); B-dur (Beethoven) — 21.30 Salonski kvintet — 22.15 Čas, poročila. Drugi programi i Petek, 11. novembra: Zagreb: 20.00 Prenos koncerta iz Belgrada — 22.00 Lahka glasba _ Plošče. — Barcelona: 21.10 Radio orkester — 22.00 Pesniško-glasbeni večer — 22.30 Prenos koncerta iz. kavarne. — StuttKart: 20.05 Operni večer — 22.45 Prenos iz Amerike — 23.00 Lnngenberg. —■ Toulouse: 21.00 Večerni koncert —21.30 Poljudna glasba — Harmonike — 2145 Operna glasba — 22.30 Poljudna maroška glasba — 23.00 Melodije — 23.15 Solistovski koncert — 23.30 Veliki koncert — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.80 Drama — 22.00 Poročila _ 22.30 Prenos iz Amerike, nato plesna glasba. Belgrad: 20.00 Trio koncert — 20.30 Vokalni koncert — 21.00 Radio koncert — 22.00 Poročila. — Rim: 20.45 Pester koncert in komedija. — Beromiinster: 20.40 Berlinski šlagerji — 21.40 Pester kabaretni program. — Langcnhorg: 20.00 Prenos iz, Nevvyorka — 20.15 Pester večer — 22.30 Poro čila — 22.45 Plesna glasba. — Praga: 21.30 planinski koncert - 22.-0 Brno — Oitnaj: 20.00 Opereta — 22.30 Prenos iz Amerike — 22.45 Plošče. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Nalmanjii znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se rečnne enokolonska S mm visoka petllna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Obiske delati Usnjarna ročnega dela 0 kako so ljubke tč krasne šaljive živalce! Poglej, John, kako privzdiguje onale raca nogo, kakor da bi ukazovnla lovarišicam.« »Jaz moram pa ukazati tebi, dušica,« sem jo zavrnil, gledajoč ji v sijoči obraz, »da s svojim prehlajenim grlom ne hodi po vlagi. Pojdi v hišo in se grej pn peči.t >0 zdaj še ne, John, pusti me še trenutek tukaj. Rada bi videla, kako se sneg taja in kako zelene bilke klijejo iz zemlje.« »Ne. zdaj se ne smeš biti zunaj, draga,« sem ji odvrnil in jo odnesel v naročju v hišo k peči. Toda nič me ni oštela za moje delo, temveč se je samo nasmehljala in mi bogato poplačala no-saški trud, ne da bi jo bil prosil za to. Rad bi bil ostal pri nji, toda Anka me je poklicala ven, da bi me bila vprašala za svet. Vedel sem, da to ne pomeni nič drugega, ko da me Čaka delo zunaj. In res sem se moral krepko zasukati, če sem hotel odvrniti od nas novo nesrečo, kajti plohoma je deževalo in pretila nam je nevarnost. da bo voda vse poplavila. Četudi smo na vso moč pridno odmetavali sneg na dvorišču, ga je le bilo tam še cele kupe, a razen lega so bili zamrznili vsi odvajalni jarki. Pred zatvornico pa, skozi katero je drla voda, če je ni led oviral, se je nakopičila grmada ledenih plošč, ki sem jih moral odstraniti, preden sem pričel razbijati zaledenelo odprtino. Se težje mi je bilo odvračati vodo od skednjev in hlevov, ki so bili po tedanji navadi zgrajeni več čevljev niže ko dvorišče, da so bili pozimi topli, n poleti hladni. Ta način zidanja se je ob tej priliki izkazal kot zelo kvaren, kajti uboge ž'vali, konji, govedo in ovce so morale po tolikerih nezgodah zdaj še do kolen stati v vodi. Že prej smo bili izgubili toliko živine, da smo za eno leto kar obubožali, zato sem moral vso noč v potu obraza delati, da bi rešil vsaj one živali, ki so preživele druge zimske nadloge. Šest in štirideseto poglavje. Tom Faggus srečen strelec. V času ostre zmrzali niso imeli gozdni jeleni ne krme ne zavetja, pa sta jih glad in mraz prignala do naših stogov, kjer so se hraijili s senom in deteljo. Malone slednje jutro smo jih videli na stotine, kako so nam kradli krmo, pa jih nismo mogli zlahka prepoditi. Nekateri so bili tako krotki, da so prišli vse do vrat naše hiše in so nas s svojimi velikimi očmi željno prosili hrane in vode. Ker so od hudega mraza zamrznili vsi studenci, so uboge živali trpele tudi žejo in to bržkone občutneje ko glad. Zdaj pn je bila divjačina v nevarnosti, da bi potonila. Deževalo je zapovrstjo več dni in noči, sneg je pričel kopneti in odtajni plazovi so se z gromovitim truščem valili v doline. Sneg se je osipal z drevja, s skal in streh, iz slednje razpoke, skozi sleherno zaseko so bruhali razpenieni bučni valovi, potoki in reke so preplavile bregove svojih strug in hrumeč odnašale s seboj, kar so dosegle. Najstrašnejši pa je bil pogled na reko Lvnn. ki je valil svojo rdečkastorjavo vodo pod visokim ledenim oblokom, ki so ga nosili prozorni stebri, bruna in vsakovrstna naplavljena šara. Iz visoko nakopičenega snega, ki je bil po vrhu pomrzel, tako da se je dež pršeč odbijal od njega, je bila zgrajena la zanimiva stavba, ki je oprta na skale in drevje plula na videz visoko nad vodno jiovršino. Lorne nismo mogli spričo teh prirodnih prikazni zadržati v hiši. Nobena beseda in prošnja ni nič zalegla. Vse je hotela videti, povsod pomagati. Čim je izginil sneg, je začela saditi grah na materinem vrtu; loda na žalost so ga požrle miši. Meni je bilo žal, da bi si z robatim poljskim delom kvarila rahlo zdravje, četudi so ji pri tem lica postajala bolj in bolj rdeča. Tudi se nisem mogel sprijazniti z mislijo, da bi si morala moja nevesta s svojimi rokami služiti pri nas svoj vsakdanji kruh. Razen tega je raslo za materinim vrtom gosto grmovje, kjer bi se lahko kdo neopaženo skril in jo opazoval. Četudi je potok, ki je tekel vmes, ta-čae narastel v pravo reko, vendarle bi jo mogel strel iz grmovja doseči. Jaz sem sicer trdil, da ni nihče tako hudoben, da bi streljal na mirno žensko, toda mati je bila mnenja, da Doonom ni ničesar zaupati. Neki dan je prijezdil k nam Tom Faggus na svoji sloviti borovničjerdeči kobili; ne poplave, ne slaba [Kita ga niso mozla zadržati od naše Anke, ki je že štiri mesece ni videl. Marsikaj sta si morala povedati, zato jti nismo motili v njuni ljubezenski sreči. Sele po dolgem času sva sla z materjo k njima v hišo, na kar je Sla Anka v kuhinjo pripravljat kosilo, n Tomu sva velela, naj nama pove. kaj je novega po svetu. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čeč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Franc Kremžar.