iz prakse za prakso 29 Creativity in sports advertising Abstract Nowadays, we are accompanied by advertisements everywhere, even in sports. In an overcrowded advertising space, it’s hard to make a creative ad. However, it is important that an image or video that we try to attract the attention of potential users achieves as much reach as possible online for as little money as possible. Therefore, we focused on recommendations for the preparation of image and video material for a successful advertisement on digital channels. Keywords: advertising in sport, photo, video, content Izvleček V današnjem času nas povsod spremlja- jo oglasi, tudi v športu. V prenasičenosti oglaševalskega prostora je težko narediti kreativen oglas. Vendar je pomembno, da ima slika ali video, s katerim bomo po- skušali pritegniti pozornost potencialnih uporabnikov, na spletu za čim manj de- narja čim večji doseg. Zato smo se osre- dotočili na priporočila za pripravo slikov- nega ter videogradiva za uspešen oglas na digitalnih kanalih. Ključne besede: oglaševanje v športu, slika, video, vsebina Boštjan Vidmar, Vojko Vučković Kreativnost pri oglaševanju v športu Uvod Smo v dobi zaslonov, kjer nas na vsakem koraku spremlja skupek sijočih LED-svetilk, oblikovanih v dimenzije zaslona 16 : 9 ali približek temu. In ker je vsaka doba v razvo- ju človeštva pustila sledi, jih bo zagotovo tudi ta. Sledi železne dobe so vidne v vsa- kodnevnih pripomočkih in orodjih, ki so jih naši predniki izdelovali iz železa, več tisoč let za tem pa je industrijska doba pustila za seboj motor z notranjim izgorevanjem, ki je prinesel privilegij hitrejšega oblikovanja surovin in možnost premikanja od točke A do točke B. In kaj nam bo prinesla doba zaslonov? Predvsem to, da bodo človeški možgani morali v najkrajšem možnem času analizirati ogromno vizualnih infor- macij. Kako pa se bomo v trženju v športu temu prilagodili? V nadaljevanju si bomo ogledali, kako je videti dobra kreativna za- snova, ki jo bo človeško oko hitro zaznalo, naši možgani pa analizirali in shranili v pre- del dolgoročnega spomina. Raziskava britanskega antropologa Robina Dunbarja je pokazala, da imajo največje možgane primati, ki se gibljejo v številnej- šem plemenu. Torej ima vrsta, ki živi sama ali v paru, mnogo manjši del možganov, ki se imenuje neokorteks (neocortex), kot tista vrsta, ki živi v tropih, v katerih je 100 ali 150 živali. V večjih tropih si je treba zapomniti in analizirati več podatkov (večje ozemlje, medsebojni odnosi, varovanje pred nevar- nostmi). Za analiziranje večjega števila po- datkov je torej potrebna dolgoletna evolu- cija, da se živalsko ali človeško telo privadi na to spremembo. Ko pogledamo, koliko časa so človeški možgani izpostavljeni t. i. dobi zaslonov, ugotovimo, da se nikakor 30 niso mogli prilagoditi poplavi informacij (Dunbar, 1992). Do dopolnjenega 66. leta povprečni ze- mljan vidi kar dva milijona televizijskih oglasov. Prav ste prebrali – zgolj televizij- skih. Če prištejemo še spletne medije, se ta številka postoteri. Študija iz leta 2007 je pokazala, da vidimo kar 5000 oglasov na dan, pomnjenje teh pa dosega zgolj 8 % (Anywhere the Eye Can See, It’s Likely to See an Ad - The New York Times, b. d.). Če za- vrtimo čas v leto 2021, lahko ocenimo, da vidimo od 4000 do 10.000 oglasov na dan (Finding Brand Success In The Digital World, b. d.). Od 10. do 66. leta vidimo kar do nepoj- mljivih 205 milijonov oglasov, kratkoročno pa si jih zapomnimo le 4 % (Buyology: How Everything We Believe About Why We Buy Is Wrong - Martin Lindstrom - Google Books, b. d.). Zaradi poplave informacij in oglasov ter s tem distrakcij se zmanjšuje tudi naša po- zornost. Raziskava podjetja Microsoft je po- kazala, da se je povprečen čas pozornosti skrajšal z 12 sekund na le 8 sekund (Science: You Now Have a Shorter Attention Span Than a Goldfish Time, b. d.). Zaradi prenasičenosti oglaševalskega prostora na vseh kanalih tržnega komu- niciranja menimo, da je bolj kot kanal, po katerem komunikacija poteka (Facebook, Google, zunanje oglaševanje, TV...), po- membna kreativnost oglasa. Ljudje smo vizualna bitja. Naše oko je prilagojeno, da ima zelo dober fokus v eni točki in slabši periferni vid (Strasburger et al., 2011). Torej moramo kot oglaševalci zelo hitro in učin- kovito sporočiti pomembno informacijo. Človeško oko že v pičlih 0,25 sekunde ana- lizira vsebino oglasa (FB Earnings Presenta- tion Q4 2020, b. d.). Torej moramo izstopati barvno in upoštevati vse smernice industri- je oblikovanja. Zanimiv je podatek, da se je v samo dveh letih za 60 % povečal dobiček od ogla- sov danes vsem dobro znanemu gigantu Facebooku. V zadnjem četrtletju 2018 je dobiček obsegal 16,9 milijarde ameriških dolarjev, v zadnjem četrtletju 2020 pa že 28 milijard (Capturing Attention in Feed: The Science Behind Effective Video Creative | Fa- cebook IQ | Facebook Za Podjetja, b. d.), kar pomeni, da se je število oglasov povečalo za vsaj 40 %. V tretjem trimesečju 2020 je bilo na Facebooku neverjetnih 10 milijonov oglaševalcev (• Facebook Active Advertisers 2020 | Statista, b. d.). Na podlagi finančnih podatkov lahko ugotovimo, da tekmuje- mo z velikanskim številom oglaševalcev in s tem oglasov, kar pomeni, da mora naš oglas izstopati vsebinsko. Kako poskrbimo, da oglas izstopa grafič- no in vsebinsko? Če oglašujemo s statično vsebino, torej s slikami, moramo paziti, da upoštevamo vsa grafična navodila, kot so pomen barv in tok informacij (Gutenber- gov diagram). Če pa za oglase uporabljamo videovsebino, je treba upoštevati dolžino in sosledje navajanja informacij. V obeh primerih moramo informacije navajati ja- sno in usmerjeno k gledalcu (druga oseba ednine), kot nas uči Hickov zakon. „ Oblikovanje statične vsebine – slik Gutenbergov diagram  Omenjeni diagram kaže potek našega branja in velja za zahodni svet, kjer beremo od leve proti desni in od zgoraj navzdol. Gutenbergov dia- gram deli vizualno informacijo na štiri različna polja: glavno vidno polje, močno zasledovalno polje, šibko zasledovalno polje in območje z dejanjem. Branje vedno začnemo v levem zgor- njem kotu in nadaljujemo po osi orientacije pro- ti desni, sledi levi spodnji kot in nazadnje desni spodnji kot, ki nam napove naslednje dejanje. Glavno vidno polje Zgornji levi kot je območje, kamor naše oko najprej usmeri pozornost. To je najdražje polje v oglaševanju, saj ga vidimo najprej. Naše oko vedno pogleda v levi zgornji kot, ne glede na to, kakšno informacijo iščemo ali kje jo iščemo (naslov knjige, tipka vklop/ izklop na daljinskem upravljalniku, ura ali temperatura na avtomobilskem števcu). V to polje je priporočljivo navesti glavno in najpomembnejšo informacijo za gledalca. Močno zasledovalno polje Drugi korak branja je desni zgornji kot me- dija. Tu pričakujemo sekundarno pomemb- no informacijo. Predstavljajte si branje knjige – najprej ste prebrali naslov, zdaj pa pričakujete vsebino. Nikakor pa v tem polju ne prekinjajte poteka branja s kakršnimikoli pozivi k dejanjem, saj bo bralec mislil, da se tu konča informacija. Primer: če v tem polju navedemo napis »kupite zdaj«, bo bralec sklepal, da ste mu povedali vse in je zdaj njegova poteza, da se odpravi v trgovino. A žal bi bila to napaka, saj imamo še dva dela, kjer lahko ponudimo več informacij. Šibko zasledovalno polje Spodnji levi del je slepi del diagrama. Če- prav bo bralec pogledal ta del, mu ne bo namenil veliko pozornosti. Zato tu oglaše- valci navajajo nenujne ali zakonsko predpi- sane podatke (čas veljavnosti akcij, naroč- nik, odloki o alkoholu in podobno). Območje z dejanjem Ko bralec doseže desno spodnje polje, je zaključil popotovanje po naši informaciji (oglasu), zato ga moramo tu pozvati k de- janju. V knjigi se to zgodi avtomatsko, saj Slika 1. Gutenbergov diagram (Gutenberg Diagram For Your Homepage Design | Clicks and Clients, b. d.) iz prakse za prakso 31 obrnemo nov list papirja, v oglasu pa ga moramo k nadaljevanju pozvati. Primer: Prijavi se zdaj, V košarico, Kupi zdaj, Akcija omejena – pohitite. V nekaterih oglaše- valskih medijih (Facebook) je za poziv k dejanju že poskrbljeno, saj je na tem delu gumb, ki poskrbi, da uporabnik klikne nanj (Gutenberg Diagram — Why You Should Know It and Use It | by Mário R. Andrade | User Experience | Medium, b. d.). „ Pomen barv v kreativi Poznamo štiri primarne barve, ki vplivajo na našo podzavest – rdeča, modra, rumena in zelena. Nanašajo se na telo, um, čustva in bistveno ravnovesje med njimi. RDEČA – fizična Ima najdaljšo valovno dolžino med vsemi in je tudi najmočnejša (izraža moč). Kljub temu, da tehnično ni najbolj vpadljiva, pa ima lastnost, da se predmet rdeče barve zdi bližje, kot je, in pritegne našo pozor- nost. Prav zaradi tega so vsi semaforji po svetu in znaki za prepoved rdeči. Učinek rdeče barve je fizičen in nam povečuje utrip ter aktivira nagon »boj ali beg«. Rdeča spodbuja apetit, zato je idealna bar- va za prehrambno industrijo. Obenem pa se rdeča barva lepo ujema z napisi »sreča, veselje, navdušenje«, saj izboljša razpolože- nje. MODRA – intelektualna Modra je barva uma in je zelo pomirjujoča. Na nas vpliva psihično, ne pa tudi fizično, v nasprotju z rdečo. Močna modra bo spod- budila jasne misli, medtem ko bo nežna modra umirila naš um in pomagala pri kon- centraciji. Modra je barva jasne komunika- cije, po drugi strani pa nam vliva avtoriteto (modra srajca ali halja zdravnika), zato je v oglaševanju idealna barva za finančno ali zdravstveno industrijo. RUMENA – čustvena Za rumeno barvo pravijo, da je psihološko najmočnejša barva. Prav rumena bo dvi- gnila razpoloženje, optimizem in samo- zavest. V oglaševanju rumena povečuje veselje, saj spominja na bogastvo (zlato), poletje (veselje) in brezbrižno veselje. Lep primer uporabe rumene je pri oglaševanju podjetja Ikea, ki nakupe pohištva povezuje z veseljem. ZELENA – uravnoteženost Zelena barva sega v oko tako, da ne potre- buje nobene prilagoditve in je zato zelo mirna barva. Ker je v svetu okoli nas veliko zelene barve, to kaže na prisotnost vode in majhno nevarnost lakote, zato nas pomirja na primitivni ravni. Zaradi vseh teh lastnosti so barve gumbov »v košarico« zelene bar- ve, saj nas pomirjajo, da je nakup prava od- ločitev. Če delujete na področju zdravja ali fitnesa, je priporočljivo, da dodate v svoje kreative zeleno barvo, saj ta barva izkazuje naravo, gibanje in čisto okolje (The Wright Theory - Colour Affects, b. d.). Zanimivo je, da vadba v zelenem okolju najboljše vpliva na naše mentalno zdravje (Cohen-Cline et al., 2015). Slika 2 kaže primere uporabe barv pri lo- gotipih. Dokaz, da so barve trenutno zelo po- membne v trženju v športu, je, da so barve v ospredje kampanj v letu 2021 postavila največja podjetja na področju športne re- kreacije. Na primer fitnes velikana McFit in BasicFit, ki imata vsak po približno dva mili- jona članov v Evropi (Rutgers, Hollasch, Lu- dwig, Gausselmann, Rump in Papenbrock, 2021). „ Videovsebina Pravijo, da slika pove več kot tisoč besed. Koliko besed potemtakem pove video? Ogromno! Pomembno je, da gledalec vi- deo sploh opazi. Na spletu je poplava ogla- snih, viralnih ali osebnih videov. Z vsakim oglasom tekmujete z več tisoč objavami prijateljev in konkurence. Zato je treba biti inovativen pri zasnovi oglasa, predvsem pa upoštevati pravila. Po raziskavah iz leta 2019 in 2020 je oglaše- vanje z videovsebinami dražje kot oglaše- vanje s statičnimi oglasi s sliko. Povprečna cena na klik (CPC) oglasa z videom je bila 0,55 ameriškega dolarja, za sliko pa 0,42 dolarja. Prav tako je bila višja cena za prikaz oglasa tisoč osebam (CPM). Videooglasi so dosegli povprečno ceno 5,07 dolarja, sli- kovni oglasi pa 4,15 dolarja ([Facebook Ads Study]: 250,162 Ads Show Top Facebook Ad Strategies, b. d.). Raziskava je bila opravlje- na v ZDA, kjer so absolutne vrednosti ne- koliko višje, a je vseeno prikazala relativno razmerje med obema vrstama oglasov. Slika 2. Prikaz logotipov znanih blagovnih znamk in njihovih barv ((395) Pinterest, b. d.) 32 Po omenjeni analizi bi lahko sklepali, da je bolje in ceneje oglaševati s slikami, a ni povsem tako. Oglaševanje z videovsebina- mi je v zadnjih letih postalo dražje, saj se je obseg takih oglasov zelo povečal. Vseeno pa statistika pove veliko v prid videovsebi- ne. Odziv na videovsebine namreč obsega 6,01 %, odziv na slikovne vsebine pa le 4,81 %. Facebookove študije vedenja uporabni- kov so pokazale, da se uporabnikom zdijo videoposnetki veliko bolj zanimivi (tudi do petkrat bolj) kot druge vrste objav, kar je eden od razlogov za vse večjo priljublje- nost funkcij, kot so videoposnetki v živo na Facebooku (40 Facebook Video Stats to Know in 2021 | 99firms, b. d.). Naslednji zanimiv po- datek, ki bo pomagal pri izdelavi videovse- bin, je, da kar 47 % vsega dobička iz vide- ooglasov prinesejo ogledi, ki niso daljši od treh sekund ([Facebook Ads Study]: 250,162 Ads Show Top Facebook Ad Strategies, b. d.). Iz omenjenega lahko sklepamo, da je vide- ooglas še vedno ena najprimernejših oblik oglaševanja. Z njim lahko gledalcu obširne- je in natančneje predstavimo svoj produkt ali storitev. Kar 65 % gledalcev, ki pogleda prve tri sekunde videoposnetka, pogleda še vsaj nadaljnjih 10 sekund ([Facebook Ads Study]: 250,162 Ads Show Top Facebook Ad Strategies, b. d.). Pri videooglasih bodimo pozorni, da: 1. v prvih treh sekundah pritegnemo po- zornost gledalca in predstavimo pro- dukt ali storitev (scroll-stoppers); 2. prilagodimo vsebino za nemo predva- janje oglasa, saj kar 85 % gledalcev ([Fa- cebook Ads Study]: 250,162 Ads Show Top Facebook Ad Strategies, b. d.) gleda video brez zvoka (naredimo podnapise); 3. je sporočilo jasno in hitro razumljivo; 4. uporabljamo čim več vsebine z upo- rabo naših izdelkov ali storitev s strani kupcev (User Generatet Content); 5. video opremimo z napisi, ki se ujemajo z njegovo vsebino; 6. na koncu vedno pozovemo gledalca k dejanju (prijavi se, preizkusi, pridi na obisk …); 7. video izdelamo v razmerjih 1 : 1 ali 4 : 5, ki sta primernejša za mobilne naprave (zavzameta več vidnega polja zaslona), saj je Facebook 94 % svojih prihodkov dosegel z oglasi iz mobilnih naprav (63 Facebook Statistics to Know for 2021, b. d.); Kader 1: Sekunda 1–2 Kader 2: Sekunda 3–7 Slika 3. Primer kreativnega videooglasa (Best Practices for Mobile Video Ads | Facebook Business Help Center, b. d.) Slika 4. Hickov zakon (Universal Principles of Design, Revised and Updated: 125 Ways to Enhance ... - William Lidwell, Kritina Holden, Jill Butler - Google Books, b. d.) iz prakse za prakso 33 8. naj je naš videoposnetek kratek, dolg le 15 sekund ali manj, da si ga bodo ljudje verjetneje ogledali do konca. Videoo- glasi, ki trajajo 15 sekund ali manj, so pri- merni tudi za umestitve v storitvi Insta- gram Stories in Facebook (Best Practices for Mobile Video Ads | Facebook Business Help Center, b. d.). Na Sliki 3 vidimo primer jasne sporočilnosti videa in njegove vsebine. „ Hickov zakon Hickov zakon pravi, da je čas odziva premo sorazmeren s številom možnosti, ki jih ima- mo. Zakon se uporablja, ko hočemo oce- niti, koliko časa bo potrebno, da se človek odloči za izbor dejanja, oz. kako hitro bo našel rešitev za svojo težavo. V vsakodnevnih okoliščinah Hickov zakon najdemo v naslednjih primerih: 1. več ko bo možnosti v menijski vrstici programa, težje bomo našli pravo; 2. športniki v borilnih veščinah imajo daljši odzivni čas, da obranijo svoj napad, če poznajo več tehnik obrambe; 3. čas izbire pravilne tarče se napadalcu občutno poveča, če je na kupu več ple- na (lev in skupina gazel); 4. kako hitro bomo pritisnili zavorno sto- palko, da se izognemo nesreči, je odvi- sno od tega, ali je pred nami prosta pot, da obidemo oviro. Na Sliki 4 vidimo primere za Hickov za- kon. Glede na uvod, kjer smo spoznali, da je količina oglasov, ki jih dnevno vidimo, ogromna, mora biti naša kreativna zasnova enostavna in hitro berljiva. Tu pride v po- štev Hickov zakon, kjer v vidno polje (video, slika, gif) postavimo čim manj informacij. Te morajo biti nedvoumne, usmerjene k bral- cu (ga nagovarjamo v drugi osebi ednine ...), predvsem pa ga ne smejo zmesti. To dosežemo s čistimi oblikovnimi zasnovami, grafično generalizacijo, velikimi in močnimi besedili ter barvno usklajenostjo. V trženju nekateri strokovnjaki uporabljajo kratico KISS (keep it simple and stupid), ki poudar- ja, da mora biti kreativa zelo enostavna. Treba je paziti tudi na količino podatkov, ki jih navajamo v opisih. Psiholog George Miller je ugotovil, da je zgornja meja po- mnjenja pri človeku od šest do sedem la- stnosti, števil, pojmov ipd., zato telefonske številke niso daljše od sedem števil (The Tipping Point: How Little Things Can Make a Big Difference | by Sathyvelu Kunashegaran | Beta School | Medium, b. d.). Avtorja članka svetujeva, naj oglas na spletu vsebuje naj- več tri informacije. „ Vsebina Če bralcu, gledalcu ali poslušalcu jasno sporočimo vsebino našega oglasa, se bo ta usedla v njegov dolgoročni spomin. S tem smo našo znamko, izdelek ali storitev zape- čatili v nakupovalne navade kupca. Dose- či to pa ni tako enostavno. Predstavljamo nekaj nasvetov, kako doseči boljši odziv ter viralnost oglasa. Še posebej v času družbe- nih omrežij, ko se informacije izjemno hitro širijo, je pomembno, da sledimo trendom. Slika 5. Prikaz uspešne kampanje, ki je izkoristila dogodek na športni tekmi Na Sliki 5 je primer objave, ki je postala vi- ralna. Suarez je ugriznil Chiellinija na ključni tekmi svetovnega prvenstva v nogometu leta 2014. Snickers je to izkoristil z objavo na Twitterju, ki je v samo nekaj urah dosegla zavidljiv doseg. Seveda je pomembna tudi hitrost objave. V večini primerov so uspešne tudi kam- panje, ki vključujejo dobrodelnost oz. so- cialno noto. Primer takšne kampanje je kampanja NZS, kjer so združili moči z orga- nizacijo Europa Donna (Evropska koalicija za boj proti raku dojk). Kampanja je bila zelo uspešna, saj so se ji nepričakovano pri- ključili tudi športniki iz drugih športov. Cilj doseči 500.000 posameznikov so presegli že samo na družbenih omrežjih. Povečali so tudi obisk na tekmah ter donirali 11.123 evrov za organizacijo Europa Donna (oseb- na komunikacija z Urško Končar, vodjo tr- ženja in komuniciranja pri NZS, september 2021). V zadnjem času vidimo, da čustvena spo- ročila dosežejo več občinstva kot navajanje tehničnih podatkov. Tako kot avto med oglaševalci že dolgo časa ni več skupek lahke zlitine s 150 konjskimi močmi, naj- boljšim oljem v menjalniku in večstopenj- sko klimatsko napravo, temveč je prevozno sredstvo, ki na varen in zabaven način pri- pelje vašo družino od točke A do točke B, tako tudi športne znamke uporabniku več ne prinesejo zgolj povečanja trebušnih in prsnih mišic, temveč jim prinašajo nešteto zapeljivih pogledov na plažah Jadrana. To izhaja iz anatomije naših možganov, ki za čustva uporabljajo limbični del. To, kar se dogaja v limbičnem delu, začutimo in tega ne znamo dobro opisati (zaljublje- nost, kreativnost, sreča). In vsa velika pod- jetja merijo prav na ta del vaših možganov. Vprašajte prijatelja, zakaj je čakal tri ure v vrsti za nakup najnovejšega Applovega iPhona 13. Ali zakaj ima kdo tetovažo z logotipom znamke Harley Davidson in ne Renaulta. Ker poslanstvo teh podjetij meri na čustva. Kljub vsem raziskavam še zdaj ne vemo do- bro, zakaj se za določen nakup odločimo impulzivno s čustvi, za drugega pa premi- šljeno in preračunljivo. Znano pa je, da so naši možgani, ki kompleksno preračunava- jo vsak podatek, glavni procesor za vsemi temi dejanji (Restak, 2006). Zatorej, ko oglašujete svojo znamko, vedno pomislite na prispevek, ki ga bo imela do končnega kupca. Kaj on pridobi z vami? Ka- tere izkušnje in občutke mu bo znamka pu- stila? Zakaj so drugi tako zadovoljni z vami in kaj pravijo o vas? Navsezadnje delamo z ljudmi in za ljudi, ki pa smo čustvena bitja. „ Literatura 1. • Facebook active advertisers 2020 | Statista. (b. d.). Pridobljeno 2. oktobra 2021 s https:// www.statista.com/statistics/778191/active- -facebook-advertisers/ 2. 40 Facebook Video Stats to Know in 2021 | 99firms. (b. d.). Pridobljeno 5. oktobra 2021 s https://99firms.com/blog/facebook-video- -statistics/#gref 3. 63 Facebook Statistics to Know for 2021. (b. d.). Pridobljeno 5. oktobra 2021 s https://blog. hubspot.com/blog/tabid/6307/bid/6128/ the-ultimate-list-100-facebook-statistics-in- fographics.aspx 34 4. (395) Pinterest. (b. d.). Pridobljeno 2. okto- bra 2021 s https://www.pinterest.com/ pin/64457838391974810/ 5. Anywhere the Eye Can See, It’s Likely to See an Ad - The New York Times. (b. d.). Prido- bljeno 2. oktobra 2021 s https://web.ar- chive.org/web/20200320191358/https:/ www.nytimes.com/2007/01/15/business/ media/15everywhere.html 6. Best Practices for Mobile Video Ads | Facebook Business Help Center. (b. d.). Pridobljeno 5. oktobra 2021 s https://www.facebook.com/ business/help/144240239372256 7. Buyology: How Everything We Believe About Why We Buy is Wrong - Martin Lindstrom - Google Books. (b. d.). Pridobljeno 3. ok- tobra 2021 s https://books.google.si/ books?hl=en&lr=&id=1qwYq0_LGD0C&oi= fnd&pg=PR1&dq=%E2%80%A2%09Buyolo gy,+Martin+Lindstrom,+2008,+2010&ots=eE gt0wQzIM&sig=XNPgzfhJuMOgxv9FsJrii9s O6Qg&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false 8. Capturing Attention in Feed: The Science Be- hind Effective Video Creative | Facebook IQ | Facebook za podjetja. (b. d.). Pridobljeno 3. oktobra 2021, s https://www.facebook.com/ business/news/insights/capturing-attenti- on-feed-video-creative 9. Cohen-Cline, H., Turkheimer, E. in Duncan, G. E. (2015). Access to green space, physical activity and mental health: a twin study. J Epidemiol Community Health, 69(6), 523–529. https://doi.org/10.1136/JECH-2014-204667 10. Dunbar, R. I. M. (1992). Neocortex size as a constraint on group size in primates. Journal of Human Evolution, 22(6), 469–493. https:// doi.org/10.1016/0047-2484(92)90081-J 11. [Facebook Ads Study]: 250,162 Ads Show Top Facebook Ad Strategies. (b. d.). Pridobljeno 5. oktobra 2021 s https://www.socialinsider.io/ blog/facebook-ads-research/ 12. FB Earnings Presentation Q4 2020. (b. d.). 13. Finding Brand Success In The Digital World. (b. d.). Pridobljeno 3. oktobra 2021 s https:// www.forbes.com/sites/forbesagencycoun- cil/2017/08/25/finding-brand-success-in- -the-digital-world/?sh=23e21e4a626e 14. Gutenberg Diagram — Why you should know it and use it | by Mário R. Andrade | User Experi- ence | Medium. (b. d.). Pridobljeno 2. oktobra 2021 s https://medium.com/user-experien- ce-3/the-gutenberg-diagram-in-web-de- sign-e5347c172627 15. Gutenberg Diagram For Your Homepage De- sign | Clicks and Clients. (b. d.). Pridobljeno 2. oktobra 2021 s https://www.clicksandclients. com/blog/internet-marketing/gutenberg- -diagram-homepage-sense/ 16. Restak, R. (2006). The naked brain : how the emerging neurosociety is changing how we live, work, and love. 255. 17. Rutgers, H., Hollasch, K., Ludwig, S., Gaussel- mann, S., Rump, C. in Papenbrock, J. (2021): EuropeActive European Health & Fitness Market Report 2021. 18. Science: You Now Have a Shorter Attenti- on Span Than a Goldfish | Time. (b. d.). Pri- dobljeno 2. oktobra 2021 s https://time. com/3858309/attention-spans-goldfish/ 19. Strasburger, H., Rentschler, I. in Jüttner, M. (2011). Peripheral vision and pattern reco- gnition: A review. Journal of Vision, 11(5), 13. https://doi.org/10.1167/11.5.13 20. The Tipping Point: How Little Things Can Make a Big Difference | by Sathyvelu Kunashegaran | Beta School | Medium. (b. d.). Pridobljeno 3. oktobra 2021 s https://medium.com/ betaschoolhq/the-tipping-point-how- -little-things-can-make-a-big-difference- -384d616af640 21. The Wright Theory – Colour Affects. (b. d.). Pri- dobljeno 2. oktobra 2021 s http://www.colo- ur-affects.co.uk/the-wright-theory 22. Universal Principles of Design, Revised and Updated: 125 Ways to Enhance ... – William Li- dwell, Kritina Holden, Jill Butler – Google Books. (b. d.). Pridobljeno 2. oktobra 2021 s https:// books.google.si/books?id=l0QPECGQySYC &printsec=frontcover&source=gbs_ge_sum- mary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Vojko Vučković, prof. šp. vzg., mag. posl. ved Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport