Naše žrtvc za domovino. TžDobovese nam piše: V prvem tednu novega leta smo v grob položili dva vrla moža, očeta, katera sta bila &e v polni mofci življeaja. Jožel Polovi6 iz Velikega Obreža, 47 let star, črnovojnlk 87. pešpolka, je branil domovino na Tirolskem, obolel vsled prehlajenja in umrl dne 27. dec. v garnizijski bolnici v Inomostu. Prepeljan je bil v Dobovo in tukaj dne 5. prosinca slovesno pokopan. Za njim žaluje pet otrok, dva sina sta tudi vojaka na fronti. — Dne 5. prosinca je umrl Martin Vučajnk v Mihalovoih, značajen mož dobrotljivega srca, zato pri vseh priljubljen; zapustil je osem otrok; dva sinova stav vojski, eden pa invalid (ima noge brez stopal) je v zavodu na Dunaju. — Uradno poročilo naznanja, d.a sta umrla za domovino: Martin Vašcer, posestnik v Selah, 36 let star, padel dne 10. oktobra, in mladenič Janez Zupančifc iz Malega Obreža, star 26 let, padel na južni frontu — Stevilo padlih, uradno naznanjeno, je narastlo v naši župniji, na 38. Dne 8. dec. je padel na južnem boji5ču, zadot od granate, mladenič Vincenc Zorjan iz Spodnjega Gasteraja pri Sv. .Turiju v Slov. gor. Rajni je bil povsod priljubljen radi mirnega in dostojnega značaja. Bil je izvrsten godec; imel je lepo in hvalevredno čednost: bil je zmiraj trezen i varčen. Zanimivo je tudi, da je rajni imel vse dogodko svojega vojaškega življenja sleherni dan do Eadnje ure zabeležene Zapustil je 80 let staro, bolno, žalujočo mater in edinega brata, kaleri je tu f vojni službi. Miruo spavaj, dragi Cenc, dokler nas ' trobenta angelova ne zbudi, da so vidimo nad zvez'darai! Iz C ei i a se nam piše: Na laškem bojiš&u Je zbolel in na Dnnaju umrl vrl slovenski junak Janez Skale, star 42 let. Po poklicu je bil kolar,- priden in veston delavec. Rojen je bil v Koujicah. Rajni še ima 3 brate pri vojukih. Svoja mladeniška leta je preživel v Vojniku pri starSili. Odkar pa jc postal mojster, je stanoval v celjski okolici. Povsod je zaradi svoje pridnosti in pofitenosti užival spoStovanje. Bil je zaveden Slovenec. Žalosfna vest ie doSla rodbini Sauperlovi pri S v. Jakobu v S 1 o v. g o r., da je od izdajalske mine bil zadet njih Ijubeči sin, opora v starosti, od vseh Ijubljeni Franček, star 22 let Padel jq na južni boini črli. Daroval ie svoje mlado življenje ua oltar domovine. Vo}akoval se je že od začetka vojne proti verolomnemu Lahu. Izguba pridnega sina je silno potrla njegove starSe, brata in sestre. Rajni je bil vzor pridnega sloveiiskega niladenica, up In nada starSev, vsem nam priljubljen in drag prijatelj. — Mirno spavaj, predragi naš Fran&ek, v neznani in tuji nam zemlji; dokler se ne snidemo nad zvezdami! V daljni tujini je padel v boju za domovino A. Kovačič. doma iz V u č j e v e a i, župniia S v. K r i ž na Murskem polju. Za njim žajlujejo 4 majbni otro<5iči in neutolažljiva žena. Rajni je bil od všeb v občini ljubljen in spoStovan. Dragi Alojz, spavaj v miru! Tvoja duša pa naj v raju vefini mir uživa! Dne 1, januarja je priSla žalostua vest, da ;c podlegel dobljenim ranam v solnograški bolnišnici Anton Ledinek iz P i v o 1 e pri Hoča h, Prepeljali sogav sobofo, dne 6. januarja, v rojstno faro, kjer je ob obilni udeležbi bil položen na domačem pokopališču k veCnemu pofiitku. Ob odprtem grobu so mu zapeli lepo žalostinko, Marsikaterega oko ]e bilo solzno, ko so spremljali našega slovenskega junaka na zadnjem potu! To je prvi vojak, ki je pokopan na domafiem pokopališfiu kot žrtev sedanje grozne vojske. Bodi mu domača stovenska zemlia lahka! Žalujofie sorodnike naj tolaži zavest, da je njihov Anton umrl kot junak in s svojo smrtjo pripomogel do končne zmage! Z italiianskega bojišda se nam poroča, da jč padel Matevž Vrečko, doma iz L o k e pri F r a m u. Rajni je bil priden, skrben in delaven mož. Na tem svetu si je zaslužil krono trpljenja. Daj, o Bog in Marija, da bi užival na onem svetu večno veselje! Naznanjam žalostno no\ico, da je na laškem bo'išču padel moj ljubi bratranec Janez Unuk, doma iz Murskegapolja. Zadela ga je nesrefina krogla. Bil je v 23. letu. Boril se je proti Rusom in sedaj proti Lahom. Bil je blag prijatelj svojim tovarišem. Služil je pn hrabrem pešpolku št. 47. Bil je zmiraj na fronti. — A. Dolamič iz Cvena. Slovenski mladenifi Alojzij Marksl, doma \z Lajtersberga pn Mariboru, star 21 let, je izdahnil svojo duSo i\a, italijanskem bojLšču. Zadeia ga je laška granata. Pokopan je na Italijanskem. Zapustil je dva brata, ki se še bojujeta na Laškei. Doma ]e pa zapustil še dva brata in mater. Oče sc bojuje na Rumunskem. Lastni brat padlega Henrik je bil pri pogrebu. Spremljal ga je k zadnjemu {< Sitku. Tončeka Zemljič, posestniškega sina v Crešnjevcih pri Radgbni, ni več med živimi, dne 13. decembra ga je zasul sneženi plaz tirolskih planin. Tako se glasi poročilo njegovega, tovariša in predstojnikov. Ni potrla ta vest samo podpore tolipotrebnega očeta in Ijube6e sestre, katerih je bil pokojni edini up in opora, ampak marsikatero oko se je zasolzilo. mnogo src se je skrčilo od bolesti ob tej izgubi, saj je bil Tonček zelo spoštovan in prTIjubljen. Bil je cvet župnije in sieber domovine. Miren, prijazen iri Saljiv, veren, delaven za cerkev, kot dober ud Marijine družbe, pevec itd. Za domovino je mnogo storil, saj je že kot otrok v domačem društvu sodeloval pri petju, tamburanju in igrah, pri katerih je s svojim nastopomi povzrocil mnogo smeha. In skoro vsak je vskjiknil ob tej novici: ,,Torej bodo morali vsi dobri v tej vojski umreti!" Bil je tudi dober domoljub, a vendar je postal žrtev peklenske gonje ob zafietku vojske. Bil je namree po nedolžnem precej 6asa zaprt, kar mu je povzročilo mnogo bridkih ur. Nato je oblekel vojaško suknjo in trpljenje ga je spremljalo do smrti. Slednji. 6as je reševal s snegom zasute tovariše in v svojem zadnjem pismu opisuje to delo in tako smrt ter prosi Se Boga, da, ako bo moral umreti, naj ga zadene krogr la, ker enaka smrt je pravo mu6eni&tvo. Toda želja se mu ni izpolnila in tako je končal svoje mlado življenje. star Sft le 27 let. Pokoj Tvoji duši, Tonfiek dragi, saj Mucenik si bil v življenju in ob smrti. Vživaj tudi mufieniško krono v rajskem vrti! V nežni starosti, še komaj 25 let star, je moral Kurbus Franc. posestniški sin v S p o d n j e m Jak o b s k e m d o 1 u v župniji g t. .1 a k o b v Slov. gor., ostaviti ta grmeči in moreči svet, Padel je junaške smrti na južnem bojiščii. V lanski jeseni je zadn.jič na dopustu gledal mifine holmoe doraafiega slovenskega kraja in zadnjič brisal žulje od morilnega orodja s pri.jetnejšimi, žulji ob domačem kmetskem crodju. Kaj rad si rahljal, dragi France, blagonosno, domafio slovensko grudo, a^ najlepše si si zrahljal svojo grobno grudo: s Tvojo častno smrtjo! Rahljali mi tudi bi radi Tvoj grob, A temnp do njega so vse nam poti. Kako pa rahljati, ko njegov še strop Pod tiso6 so žrtvami znova udre.