Po5!rt’r>a pJač^r.at v gotovini
Maribonm
CfenaTtJfti
Leto III. (X.), štev. 14
Maribor, četrtek 17. janudffd 1929
»JUTRA«
lifeaj* paru« nedelj« la praznikov v*ak dan ob 16. ari Rote /ni psiUM tek. *■*. * Ijab^Mi it tl.409 mwh»	v	upriw) «H (M p*W tO Dta, deeMjee m 6*m p*1> Oto
T«Mon;
Uradu. 440 Uprava 466
UroiftMtv« ta »pravu Maribor, Ai»baaa4»aoa aaata iU
Oglui pa
Velike m bujne nade
Novo stanje v naše državi je še vedno predmet diskusije v naši in inozemski javnosti. Pariški »Temps«, polslužbeni organ francoskega zunanjega ministrstva, je v štev. od 14. t. m. zopet objavil obširen članek, v katerem ugotavlja, da so se vse daleko-sežne spremembe v Jugoslaviji izvršile brez kakoršnihkoli pretreslja-jev, in da so predvsem Hrvati zlasti razveljavljenje vidovdanske ustave sprejeli s polnim zadovoljstvom, videč v tem trdno voljo kralja Aleksandra, da odstrani vse, kar bi še vnaprej dajalo možnost za nadvlado srbskega plemena v državi. Isti »Temps« je tudi objavil vest, da sta gg. dr. Maček in Pribičevič izjavila zastopnikom časopisja svoje zaupanje v novo vlado ter da čakata njenih dejanj. V splošnem prevladuje prepričanje, da je bil iz kaosa prvih desetih let za enkrat edini izhod odločni korak kralja, in da obstojajo sedaj vse možnosti za zdrav nadaljni razvoj političnih in gospodarskih prilik.
Optimizem vzbuja dalje dejstvo, da Je nova vlada odstavila že celo vrsto velikih županov ter jih zamenjala z novimi osebnostmi, ki dajejo garancijo za objektivno poslovanje, V vseh ministrstvih so nadalje ustanovljene posebne komisije, ki imajo nalogo, da Izvrše popis uradništva ter utrdijo njih kvalifikacijo. Izgleda, da bo kvalifikacija edina podlaga za redukcijo in novo razvrščanje uradništva- Vlada zagotavlja, da se bodo vse redukcije in druge spremembe izvršile z največjo -jb zirnostjo in nepristranostjo ter da se nikomur ne bo delala krivica. Uradni-štvo, ki je bilo radi partizanstva dosedanjih režimov zbegano, bo zagotovila nove vlade gotovo le z veseljem pozdni vilo.
Novi minister financ dr. Švrljuga je |udi optimist. Dopisnikar dunajske »Neue [I6?* Presse« Je podal izjavo, v kateri i?raža nekje prepričanje, da splošna gospodarska situacija v državi ne more vzbujati nezaupanja. Za svojo nato^o smatra Poie)f čuvanja državno-fiskaluih in eresov omogočanje povzdiee narodnega gospodarstva, da se tako povečajo do odki, kj s0 potrebni za investicije in amel oracije. Potrebna je reorganizacija ce okupne finančne zakonodaje in izenačenje vseh zakonov. Treba ustvi-riti splošno pravično davčno osnovo in na podlagi stvarnih potreb In statističnih rezultatov ali davke znižati ali pa
-	če bo to potrebno _ tudi zvišati-Budžet se bo sestavil na popolnoma real ni bazi, reproduktivni izdatki bodo znižani na minimum. Investicije se bodo krile z dolgoročnim^ posnijij, ne pa fia breme tekočega bndieta. Švedsko posojilo bo služilo predvsem za odplačilo letečih dolgov- Z letečimi dolgovi se v bodoče ne bo več delalo, dosedanji bodo likvidirani tekom enega leta. Dr. švr-‘juga smatra, da je bila nova vlada v finančnih centrih v Newyorku, Londonu in Parizu odlično sprejeta in da so h-rJedi za zunanje posojilo povoljni. Za-
/auenirein pri PriblievKu In
dr. Matku
NA POVABILO KRALJA SE INFORMIRA PRI RAZNIH VODILNIH POLITI-KIH O NJIHOVEM MNENJU O NOVEM POLOŽAJU.
ZAGREB, 17. januarja. V tukajšnjsh političnih krogih je izzvalo veliko senzacijo poiočilo današnjih jutranjih listov, da je bi pretekle dni sprejet od kralja Aleksandra v avdijenci znani francoski publicist Sauerwein. Listi objavljajo daljše izvlečke iz razgovora, ki se je razvil med kraljem in francoskim novinarjem.
Zanimivo je, da je kralj Aleksander naprosil Sauervveina, da naj izvrši Širom države nekako anketo ter se infor-
mira o položaju pri vseh politikih, o katerih se smatra, da imajo svoje posebno mnenje o novem položaju.
Sauerwein je v smislu tega vabila prispel včeraj v Zagreb, kjer se je sestal s Svetozarjem Pribičevičem na dolgem sestanku, na katerem je Pribičevič obrazložil francoskemu publicistu svoje poglede na situacijo. Danes dopoldne pa se je Sauerwein sestal s predsednikom Hrvatske seljačke stranke, dr- Mačkom.
Tudi kralj Inalat Ulah odstavljen
AFGANSKI UPORNIKI ZASEDLI GLAVNO MESTO KABUL IN ZAPRLI NO-VEGA KRALJA. - PROKLAMACIJA VODJE UPORNIKOV.
LONDON, 17- januarja. Tukajšnje af-gansko poslaništvo je prejelo iz Kabula poročilo, da se je vsled odstopa kralja Aman Ulaha prebivalstvo pomirilo in so dosedanji uporniki že prisegli zvestobo novemu kralju Inajat Uiahu. Druge vesti zopet pa zatrjujejo, da se boji okoli Kabula še vedno nadaljujejo. Vodja upor nikov, Baka Saquao, kljub odstopu bivšega kralja še vedno noče ustaviti sovražnosti- On in njegovi pristaši so s svojimi plemeni zbrani na obronkih pogorja pri Kabulu in so napravili z obstreljevanjem mesta s topovi velika opustošenja. Kje se mudi sedaj bivši kralj* ni znano. Vodja upornikov je razpisal za njegovo glavo veliko nagrado in ga sedaj z mrzlično naglico zasledujejo. Posrečilo se mu bo uiti svojim zasledovalcem le v slučaju, ako je že v bližini in-
dijske meje. En Aman Ulahov sin študira sedaj v Parizu, kamor se bosta naj-brže preselila tudi ubegla kralj in kraljica, ki sta že svoječasno deponirala dovolj denarnih sredstev pri raznih inozemskih bankah-PARIZ, 17. januarja. Po zadnjih, toda uradno še nepotrjenih vesteh, so algan-ski uporniki že zasedi! glavno mesto Kabul, odstavili novega kralja Inajat Ula-ha In ga spravili v zapor. Vodja upornikov je Izdal na narod proklamacijo, v kateri poudarja, da mora sedanja dinasti ja izginiti s prestola, ker ne nudi nobenih garancij, da bo čuvala verske In narodne običaje afganskega naroda. Bivši kralj Aman Ulah je prispel s kraljico Su-rajo v Kalabar, odkoder je z letalom nadaljeval potovanje v Indijo,
Izloilianfe odnoiajev med Jugoslavijo In Albanijo
BEOGRAJSKI ALBANSKI POSLANIK IMF.NOVAN ZA ZUNANJEGA MINI-
STRA V TIRANI.
BEOGRAD, 17. januarja. Včeraj je bila v Albaniji sestavljena nova vlada, ki je večinoma neizpremenjena, za zunanjega ministra je bil imenovan dosedanji albanski poslanik v Beograd, Rauf Fici. Imenovanje poslanika Ficija za zunanjega ministra je izzvalo v beograjskih diplomatičnih krogih najboljši atis in se splošno tolmači kot znak izboljšanih odnošajev med Albanijo in Jugoslavijo- Fici velja za osebnega zaupnika
kralja Ahmeda ter je imel nalogo, da izboljša odnošaje med obema državama. Čeprav se mu to radi neprestanih vladnih kriz v Beogradu ni posrečilo v toliki meri, kakor bi bilo pričakovati, je vendar prišlo do zmanjšanja napetosti in znatnega zbližanja med Beogradom in Tirano. Obstoja pa upanje, da se bo politika zbližanja pod njegovim nvnistro-vanjem nadaljevala.
Korupcija v gozdarskem ministrstvu
BEOGRAD, 17. januaria. Ker je Državni svet odobril disciplinarno preiskavo proti generalnemu direktorju v ministrstvu za’šume in rudnike, dr. Stamen-koviču in še nekaterim višjim uradni-
kom, je dobil pravni referent v ministrstvu, Gjorgje Spasič nalog da prične takoj z zasliševanjem obtožencev.
ZAGREB, 17. januarja. Radi silnih snežnih zametov je ustavljen železniški promet v Liki na pro;: med Kninom in Gračeom.
devni razgovori v Londonu se bodo nadaljevali. V kraikem se bo pristopilo k zakoniti stabilizaciji dinarja. Končno pravi novi finančni minister, da bo sklenil z vsemi državami, s katerimi Še to ni izvršeno, trgovinske pogodbe, z /n’-žanjem izvoznih carin pa bo dvignil »»-
voz. Ako poleg te izjave čujemo tudi izjavo novega trgovinskega ministra dr. Mažuranida, ki istotako z optimizmom gleda na razvoj našega gospodarstva, vidimo na vseh koncih in krajih velike in bujne nade za boljšo bodočnost oa-še države. Da bi se tudi uresničile I
Hovo ravnateljstvo urada zc zavarovanje delavcev
BEOGRAD, 17. januarja- Ministrstvo socijalne politike je sklenilo, da postavi v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu popolnoma novo rav-, nateljstvo- Katere osebe od dosedanjega ravnateljstva bodo zopet imenovane, S« ni znano. Vrh tega se pripravlja izpre. memba zakona o zavarovanju delavcev kakor tudi zakona o invalidih.
Letalska nesreča v Zemunu
BEOGRAD, 17. januarja. V Zemunu se je pripetila včeraj težka letalska nesreča. Poročnik Miloš Jovanovič je letal ob 10. dopoldne nad Beogradom. Pančevom in Zemunom. Na povratku proti Beogradu se mu je nepričakovano pokvaril motor, vsled česar se je moral naglo spustiti. Ozemlje, nad katerim je plul, pa ni bilo primerno za spuščanje. Ko je Jovanovič končno pristal, se je letalo z veliko brzino zarilo v zemljo, se potem prevrnilo in pokopalo pilota pod seboj. Jovanovič je bil takoj mrtev-
Samomor v kavarni
ZAGREB, 17. januarja. Davi se je ustrelil v kavarni »Velebit« gospodarski dnevničar Anton Korovljevič- Sinoči je prispel iz Raljiča v Zagreb in vso noo popival. Ko je zahteval natakar od njega plačilo, je vstal, si pognal krogljo v glavo in obležal takoj mrtev.
Nezgode pri delu.
Pri montažnih delih v mestni plinarni zaposlenemu 281etnemu monterju Rudolfu Korentu je padla opeka na glavo, pri čemur je dobil kakih 5 cm sevajočo rano. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. — Pri rezanju drv s cirkularko na elektriko sl je 251etni delavec Vincenc Lampreht porezal tri prste leve roke.-—
V	Brestemici se je ponesrečil pri spravljanju hlodov 34letni drvar France Ker-še ter sl močno poškodoval levo nogo, dočlrrt je nekemu konju zlomilo eno pred njih nog. — Pri sankanju na klancu pred Kamnico se je neki deček zaletel v konje, ki so vlekli tovorni voz. Poleg strahu je odnesel le par prask. —-
Podjetni ljudje
ss tudi letos pridno oskrbujejo * ledom pa tudi s čistim belim snegom In pravijo, da bo letos kaj kmalu konec zime- Ce pomislimo, da je led poleti za razne o-brti dragocena stvar in da spravljanje snega z delavci in vožnjo vred ni preveč poceni špekulacija, moramo naravnost občudovati, kako hitijo s svojimi belimi tovori v prostorne kleti. Tudi letos prva-či sladoledar g- Ivan Hrast, ki je proSlo poletje marsikateremu neprevidnemu podjetniku pomagal iz zadrege.
Z dahom časa
gredo tudi tatovi. Prav dobro vedo, kaj višje notira v tem in onem letnem času. Sedaj je n. pr- višek smučarske sezone, saj smo tik pred smučarskim tekmovanjem za prvenstvo države, ki se bo vršilo na Pohorju. V Strossmajerjevi ulici je »smuknil« gospej Karolini Levičnik neznanec Izvrstno ohranjene smuči. Tat vine je osumljen neki trgovski vajenček. — Manj razumljiva je druga tatvina: sedaj ko je že konec praznikov in potic, je nekdo odvalil na skrivnem iz vinotoča Milavec na Aleksandrovi cesti 64 litrov držeči sod, ki je bil v ostalem prazen. NI izključeno, da Je segel po njem kakšen Tevež. ki mu primanjkuj« kuriva. Na sodu je žig CK.
iAnton Skalai	'>'•
Ali le izborna maska g. Rasbergerja
tud! kaj pripomogla »v prospeh duha in pravega sklada« v »Divji raci«?
■ t
Gospod urednik, ko sem čital v »Ve-Serniku« kritike o »Divji raci«, v katerih sta se gospoda kritika pograbila radi maske g. Rasbergerja in nam drugi gospod kritik »odkritosrčno pove, da ni maska nič pomagala«, mi je prišlo na misel, da gospodom kritikom, ki s svojimi poročili tudi in še prav zelo pomagajo reševati naše mariborsko gledališče, stavim važno vprašanje, gotovo vsaj tako važno kakor je maska g. Rasbergerja: Ali je divja raca v podstrešju fotografa g< Hjalmara Ekdala res divja, ali ni mogoče. • •? — Morda mi bodo gospodje kritiki, ki so bolj posvečeni v zakulisno življenje kakor sem jaz, ki me ti, dragi urednik, poznaš, da sem le drobec slavnega občinstva, hoteli natvc-ziti, da ta divja raca ni divja, ampak. • • Ali pardon, slavno občinstvo, ki hodiš v gledališče, gledaš in potem bereš v listih, kaj in koga si videlo, česa in koga ne bi smelo videti, in kaj in koga, zlasti koga, moraš posebe gledati in hvaliti in ceniti in povzdigovati nad vse druge, ue misli, da je šala, kar vprašujem o divji raci. Pomislite, divja raca ne govori na fldru, se niti ne prikaže, je popolnoma nem udeleženec življenja na odru in vendar največ »pripomore v prospeh duha in pravega sklada«. Samo zamislite, o čem pa bi naj govorili pri fotografu Hjalmarju Ekdalu, kam bi naj hodila stari Ekdal in Hjahnar na lov, kako bi se'naj žrtvovala Hedica Ekdalova, ta nesrečni otrok, ki edini razume,'da ljudje okoli nje drugače govorijo kakor mislijo, da zopet pridobi ljubezen svojega »takorekoč« očeta Hjalmarja, ako bihe bila raca v podstrešju divja. —
Ko se je začudenje, ugovarjanje in razburjenje nekoliko poleglo, lahko nadaljujem. Seveda ne gre le za divjo raco, saj tega nikjer ne trdim, tudi za osebe gre, ki igrajo, in zlasti še za naš homogeni in heterogeni ansambl, da, popolnoma pravilno in v duhu reševalne akcije; — No, katere osebe na pr. paste
videli? I, no, Skrbinška— Gregersa, da je imeniten, da ima glavno vlogo, on je najbolj ibsenovec; morda je gospod reži-šer še bolj, ali on ne igra, on le režira, zato ne vemo, ne moremo reči- Pa Kraljeva — Hedi, kar z njo smo se jokali, ali ste videli, da se res joče? in Gina, £. Bukšekova, kako naravna je bila.
Kaj pa Hjalmar Ekdal?
Hjalmar Ekdal? Gospod Rakuša, saj res! Ali on je bil tako čuden, morda ni bil disponiran, tako komično frizuro je imel in sploh. Sicer ni bil slab, ali, ne vem, kaj naj' rečem; 011 spada med naše najboljše igralce. Hjalmar Ekdal — in ne veste, kaj naj rečete! In vendar je napisana »Divja raca« radi Hjalmarja Ekdala in za Hjalmarje Ekdale. Ali ni bila »D'-v ja raca« tako podana, da bi videli in doživeli Hjalmara Ekdala, to zakladnico človeških slabosti, in ne le poslušali Gregersa Werleja, tega bedaka in modrijana, tega Pavliko, ki vidi v Hjalmarju Ekdalu svojega malika in ga hoče osrečiti, a ni zmožen niti zakuriti v peči, ue da bi sobe onesnažil, kakor ga prikaže Gina in ima to smolo, da pride kot trinajsti k mizi, kakor prav na kencu predstavi sam sebe. Da je bedak in prismoda, ki se ukvarja z nekimi idealnimi terjatvami, to mu ves čas. odkar ga pozna, trobi v ušesa dr. Relling, ta zapit zdravnik človeških duš z lažjo, ki zatrjuje, da 110-rajo ljudje kakor je Hjalmar Ekdal, ki '-o ga vzgojile prismuknjene stare device, r onasti.
Ali res niste videli, kako je Hjalmar Ekdal v križnem boju Gregersovih in dr. RellingovHi idej rastel in padal? — Dvojno je mogoče, ako tega res niste videli; ali ne znate gledati, ali pa »Divja raca« ni bila tako podana —kakor jo je Ibsen napisal. Nekaj ni bilo v redu, ker sicer bi gospodje kritiki napisali nekaj o »Divji raci« in ne bj ekscrcirali na pleši maske gosp. Rasbergerja — in s fesa mesta začeli reševalno akcijo za našo mariborsko gledališče*
fnariborsko glečališče
REPERTOAR:
Četrtek, 17. januarja ob 20. uri »Bajadera« ab- B- Kuponi- Znižane cene. Gostovanje. s« Nerata.
Petek, 18* januarja. Zaprto.
Sobota, 19. januarja ob 20. uri »Na cesaričino peveljo«. Premijera.
Ptujsko gledališče.	«
Pondeljek, 21. januarja ob 15. uri » Janko in Metka«. — Ob 20. uri »Adieu Mimi«. Gostovanje Mariborčanov.
Sova opereta v mariborskem gledališču »Na cesaričino povelje«, čije premijera bo že v nedeljo, 20. jan., bo zopet pričarala ljubke in prijazne stare čase na oder. Rokoko, romantika, ljubosumna cesarica, nravstveno komisija, otroške scene in plesi, zaljubljeni oficirji, bahavi klobasičar in njegov sin nebogljivec... mnogo za oči in uho, mnogo za srce in smeh!
Občeuanje uradništua z občinstuom
Po prevratu so prišli tudi v prečanske pokrajine razni uradniki, ki so bili seveda v prvi vrsti eksponenti strank in so skušali v občevanju z občinstvom tudi pri nas uvesti balkanske metode, ki so se jih posluževali posebno v Macedoniji. Naleteli so sicer povsod na hud odpor in množile so se pritožbe, toda ti mogotci so imeli običajno tako močno zaslombo pri raznih partijskih »stricih« v Beogradu« da jim ni bilo mogoče priti do živega. Toda že staro geslo je, da so uradniki zaradi države in naroda, ne pa narobe, kakor so hoteli nekateri praktikanti. fTo edino pravilno stališče si je sedaj 0-pvojila tudi nova vlada. Izdala je namreč včeraj vsem velikim županom sledečo naredbo, ki jo bo gotovo z veseljem pozdravilo vse prebivalstvo v dr-fcavi. ker pomeni konec samopašnosti
raznih impertiranih strankarskih mogotcev:
»Poprej so se v javnosti često pojavljale pritožbe zaradi neprimernega in ne vljudnega ponašanja uradnikov do občinstva. To se ne sme več dogajati. U radniki so zaradi države in naroda in morajo biti do oseb, ki pridejo k njim po poslu, in do občinstva vobče pazljivi, vljudni in ustrežljivi. Tudi kadar se kdo izmed občinstva pregreši proti kakemu zakonitemu predpisu, ga morajo miruo na to opozoriti in po predpisih kaznovati brez vpitja in žaljenja njegove časti in dostojanstva. Psovke in zmerjanje niso primerne niti za navadne ljudi, kaj šele za predstavnike državne oblasti, ki ne smejo nikdar pozabiti svojega ugleda in dostojanstva.
Sporočite to vsemu podložnemu vam uradništvu in dobro pazite na red in obnašanje vsakogar izmed njih tako v službi, kakor tudi izven službe. Ako ugotovite, da se kdo od njih nevljudno ali žaljivo obnaša, ga takoj pokličite na odgovor, mene pa o tem obvestite zaradi evidence- Kajti ako se bodo taki pojavi pri posameznih uradnikih ponavljali, bo treba razmišljati o tem, ali morejo še nadalje ostati v službi. Kot šef splošne v-prave in predstavnik kraljevske vlade, pazite na delo in na ponašanje tudi ostalih uradnikov izven resora ministrstva notranjih zadev in ako pri njih opazite kaj sličnega, stvar preiščitc in obvestite pristojnega resornega ministra, obenem pa tudi mene kot predsednika ministrskega sveta. Uradniki so zdaj zavarovani pred partizanskim in osebnim vplivom in preganjanjem, zato pa zahtevam, da opravljajo službo vestno, naglo in zakonito in da bodo blagonaklonjeni pomagači in prijatelji naroda. Lepa beseda prijateljski nasvet in prijazno navodilo naj vedno vladajo, kar pa ne izključuje odločnega, čeprav mirnega nastopa nasproti onim, ki so se proti zakonom pregrešili. — Predsednik mimstrskega sveta, minister notranjih zadev generai Pe-tar Zivkovič.«
Mariborski in dnevni drobiš
Iz srednješolske službe.
Bivši narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko se je povrnil na svoje nekdanje službeno mesto profesorja na Državnem moškem učiteljišču v Mariboru- — Profesor na učiteljišču v Ljubljani g. Joško Babšek je premeščen na dr. žensko učiteljišče v Mariboru.
Vsa drušiva, ki imajo v svojem poslovanju morda redne perijodične seje ali sestanke, lahko javijo enkrat za vselej čas in kraj teh sestankov g. oficijalu Jugu na policijskem komisarijatu, s čimer so zadostili določbi čl- 5 zakona o zaščiti države.
Tudi carinska služba bo spadala po novi organizaciji finančne službe pod kompetenco finančnih direkcij. Šef carinskega oddelka pri ljubljanski direkciji postane carinski inšpektor g- Rupelj. Za glavno carinarnico v Mariboru so imenovani: Za višje carinske revizorje Emil Tomšič, Alojzij Pipa, Ljubomir Dabinovič; za višjega carinskega pripravnika Andrej Peternel; za carinska pripravnika Ibrahim Karaha-sanovič in Adolf Mataušek; za arhivska protokolista Albin Draksler in Jovan Sa marčič; za arhivskega pripravnika Miroslav Ferenc; za višja skladiščarja Ta-sa Gjorgjevič ih Ernest Černač in za pomožnega skladiščarja Rade Ivoševič.
Inž. Thorleif Hansen v Mariboru.
Jugoslovanska zimskošportna zveza je povabila tudi letos v Ljubljano zna nega norveškega Smučarja g. inž. Han-sena, ki vodi smučarske vaje po Sloveniji. Jutri ob 15. se pripelje g inž. Han-sen v Maribor ter odide na Pohorje, kjer bo vodil dvatedenski smučarski tečaj na Klopnem vrhu.
Nujno vsem Izseljencem v Kanado!
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je brzojavno sporočil vsem velikim županom, naj obveste vsa oblastva in interesente, da je kanadska vlada silno omejila doseljevanje poljedelcev. Radi tega jc izdajanje potnih listov za Kanado izseljencem sploh ustavljeno.
Reklamni kiosk ob dravski brvi je hotel sinoči neki zlikovec zažgati- Čim se je približala gruča pasantov, ki je ho tela čez brv, pa jo je bliskovito ubral po brvi in izginil na serpentinah proti križevemu dvoru. Pasanti so našli nekaj z nožem odtrganih lepakov, ki so deloma goreli in deloma tleli. Seveda so jih pogasili.. Čudno veselje imajo ljudje in u-prav neverjetno je, kako si ga ustvarjajo—
(k
"KARNEVAL V MOUUM &0UGE
priredi Sokolsko druStvo v Maribora dNo9.fobr.1939
Sejmi v Mariboru.
Veliki župan mariborske oblasti je dovolil mestni občini mariborski, da sine poleg obstoječih mesečnih živinskih sejmov vsak drugi in četrti torek, obdrža-vati živinske sejme v mesecih s petimi torki tudi vsak peti torek v mesecu. — Živinski sejmi v Mariboru bodo torej vsak drugi, četrti in peti torek v mesecu’ Ako jc ta dan praznik, bo sejm en dan poprej. —
Avtobus Maribor - Pesnica.
Iz Pesnice nam pišejo: Avtobus, ki vozi na progi Maribor - Pesnica, šene drži za prihod in odhod predpisanih ur, ker baje še sedaj nima voznega reda. Avtobus stoji radi tega na postaji pri g. Klugu poljuben čas, mi pa, ki imamo 0-pravka pri raznih oblastih, izgubimo radi te nerednosti potrebno zvezo in zapademo zamudni kazni. Želimo radi tega, da naj odhaja avtobus v bodoče iz Pesnice ob 10-, ne pa ob 10-15. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V	ponedeljek, 21. t. m. največja prireditev tekoče sezije: Z zrakoplovom »Grof Zeppelin« v Ameriko in nazaj. Pn-hva na podlagi lastnih posnetkov avstrijski udeleženec poleta cand-ing. H. Haring- Njegovo predavanje vzbu ja po največjih mestih ogromno senzacijo. Predprodaja vstopnic od petka pri ge. Zl- Brišnik in g. Hoferju. Ker je v največjili mestih opaziti pravi naval k temu predavanju, se toplo priporoča občinstvu, da si čimprej preskrbi vstopnice. —,
Saje so se vnele.
Davi okrog 6- je začel z neverjetno velikim plamenom goreti tvorniški dimnik znane mesne tvrdke Wogerer v Krčevini. Plamen je dosegel dolgost kakih 6 metrov. Vnele so se saje, ki so se radi nezadostnega snaženja nakopičile v dim niku in proizvajale znano smolo, ki se kaj hitro vname. — Zanimivo je, da sta dva dimnikarska pomočnika,, katerim sicer ni poverjena skrb za predmetni dimnik, takoj pristopila k reševalnemu delu ter preprečila vsako nadaljno nevarnost, še predno je bila potrebna inter vencija poklicnih gasilcev.
K požaru v tvornlci Doctor & drug.
Davi smo imeli že osmi požar v letošnjem letu- Okrog novega leta smo ora-vilno napovedovali, da bo letos petelin večkrat zapel. In res je, kakor začarano: Samoumori in požari po vrsti, a rešilni oddelek je v prvi polovici meseca januarja posredoval že v 102(1) slučajih...
—	Požar v tekstilni tvornici Doctor in drug je sicer odušen, a zahteval je- dve žrtvi, ki bi svojo požrtvovalnost utegnili plačati z življenjem. Gasilca Keberl in Čerče sta se v dimu in plinih onesvestila in le prisotnosti duha svojih tovarišev se imata zahvaliti, da sta se rešila. — Na pomoč so prihiteli poleg požarne bram-be iz Pobrežja tudi studenški gasilci. —
Občudovanja vredna požrtvovalnost
Mariborčani smo imeli večkrat priliko občudovati požrtvovalnost naših vrlih gasilcev. Kakor smo poročali, se je pri reševalnih delih pri požaru v tvornici Doctor in drug onesvestil 23Ietni gasilec Aiojzij Keberl. Okrog poldneva je ponesi ečetica iripel’al rešiini avto ha re$i?no postajo. Čim se je malo opomogel, že je zabrnel telefon in javil, da se je na o-krožnem sodišču onesvestila Jbletna Jenčič Ludmila iz Jarenine. Ker ni bilo drugega moštva na razpolago, se je Ke-> beri takoj odpravil na kraj nezgoda in imenovano ponesrečenco odprer.il y bolnico, četudi jc pred pičlo uro sam gledal smrti v obraz. Predstoječi dogodek je kot vzgled požrtvovalnosti vreden za« be-ežhe Sc zato, ker hodi po svetu — ko-ristolovni egoizem in tako zelo primanjkuje ljubezni do bližnjega. —
Neprijetnost zakonskega moža.
Mica Kranjčeva, doma iz mariborske okolice, ki ima sicer poselsko knjižico, a je čisto prazna, ker še ni bila v nobeni dostojni službi — se je spravila po svoji stari navadi sinoči nadlegovat moške po gostilnah. Okrog pol desetih zvečer se ji je zahotelo v neki krčmi na Grajskem trgu denarcev nekega postanega moža. Pa jo jc fratalo! Gospod je bil poročen in je dejal, da ima zvesto ženo ter da mu niti na misel na prihaja, da bi se spajdašil s takole Micko. Ker mu je frkla še v obraz zalučala, da je bedak, osel in podobno, je prizadeti poklical stražnika, ki si je v svoji uradni dolžnosti Micko pobliže ogledal ter jo odvedel h Grafu-
Dar Jugosloveuskl Matici.
Mesto venca na grob pokojnemu g. F. Cotiču, darujeta Jugoslovenski Matici Milena in Anton Lavrenčič Din 100, za kar se odbor najiskreneje zahvaljuje.
Akademija Sokola v Studencih se bo vršila v soboto dne 19. tm* v Sokolskem domu. Nastopijo vsi oddelki. Začetek ob 8. (20-) uri. Vspored telovadnih točk še priobčimo. Za danes samo opozarjamo na to prireditev. Sokol v Studencih je eno izmed najbolj aktivnih društev v župi mariborski. Zato zasluži, da bi imel čimvečjo udeležbo pri svoji akademiji.
Pravljica Iz Orljeuta.
Kdor ne pozna pravljic bajeslovnega Orljenta, pravljic tisoč in ene noči? Ti-soč in drugo noč pa priredi na pustni torek ISSK Maribor v vseh prostorih Uriona-	93
Stalno zaprtje,
katar debelega črevesa, zgoščevanje krvi, nabreklost žil, bolečine v bokih, vse to odstranite, ako popijete zjutraj In zve čer malo čašo naravne Franc-Jožefove grenke vode. Zdravniški strokovnjaki potrjujejo, da deluje Franc-Jožefova voda brez bolečin tudi pri razdraženju čreves.	209Q
L'., L..i ii.
Sirsa a.
Izn&fdljM samomorilci
NEVERJETNA ODLOČITEV OBUPANCA V ZOOLOŠKEM VRTU. MED ZOBMI LEVOV IN SEVERNIH MEDVEDOV.
Naravnost epidemično razširjanje samomorov današnjega človeka že sko.ro nič več ne prevzame ali gane Tako gremo — žal — preko Jega strašnega pojava kot preko kakšne nalezljive influence. Nič več! Kje so razni osrečevaici ljudstva, ki bi mogli dati uspešnega leka proti tej kugi?
Pri nas je običajen način samomora vrv, krogla, lizol ali voda. V širnem svetu pa iznajdejo tudi v tem vedno kaj novega. Naravnost neverjetno hladnokrvnost je te dni pokazal neki obupanec v Rio de Janeiro. Bila je nedelja popoldne. V zoološkem vrtu je vrelo občinstva. Nenadoma so ljudje prebledeli in brez sape kazali na kletko, v kateri sta bila dva mlada, še neukročena leva in med njima neznani mladenič. Ker sta se pa obnašala leva docela taktno, so ljudje mislili, da je obiskal živali njihov krotilec, ki v svojem pogumu ni vzel s seboj niti samokresa niti kovinaste obrambene palice. Leva sta mladeniču oblizovala roke in obraz, publika pa je začela navdušeno ploskati...
V	tem trenutku pa pridirjata dva uslužbenca skrajno razburjena h kletki in kriče objašnjavata občinstvu, da mora biti mladenič v kletki kakšen slaboumnež, ki da ne ve, kaj dela. Ni dvoma, da ga bosta leva vsak moment raztrgala. Uslužbenca sta na vse lepe načine prosila fanta, naj vendar zapusti kletko, če hoče sam sebi dobro. Toda čudak ni maral za svarilne besede, temveč je pričel udrihati leva po nosu. Občinstvo je trepetalo. Prišel je ravnatelj zoološkega vrta in rotil fanta v istem smislu kot drugi uslužbenci. Ni se dal pregovoriti! A tudi leva sta lenarila naprej v kotu. Ravnatelj je poslal v kletko dva krotilca s kovinastimi palicami, da bi šiloma odstranila neznanca izpred levjih žrel. Tu pa je privlekel mladenič svoj samokres ter pognal oba krotilca proč od sebe . . . Nato se je obrnil z naperje-
nim samokresom proti občinstvu, ki se je strahoma razbežalo.
Iz kletke pa se je mirno oglasil dozdevni slaboumnež, naj se ga nikdo ne boji. On da ni noben morilec, da bi streljal med ljudi, temveč navadna uboga para, ki hoče storiti konec svojemu življenju in je hotel napraviti ob tej priliki svojim soljudem, ki kažejo toliko usmiljenja do revežev, le sen-zacijonalno predstavo, ko bi ga trgali levi . . . Sedaj pa ko vidi, da se ne more zanesti niti na leve več, je prisiljen storiti banalno smrt.
Komaj so se ljudje zavedli dejanskega položaja, si je mladenič pognal kroglo v glavo. Sedaj pa sta nastopila leva in izvršila svoj posel, predno so ju mogli preprečiti v tem. Kakor si je bil obupanec v življenju želel: raztrgala sta ga, ko sta zagledala curljati iz njegove glave kri.
Kasneje so ugotovili tudi razlog samomora mladega 181etnega človeka. Stariši mu niso dovolili, da bi se bil vpisal v šolo filmskih igralcev, radi česar mu ni bilo več živeti!
V	naslednjem pa o samomoru, ki je prvemu podoben, a se je izvršil že pred 40 leti v Frankfurtu. Neka starejša guvernanta se je naveličala živeti. Izbrala si je čudovito poslednjo pot. Toplega poletnega večera se je skrila v velikem parku zoološkega vrta, ki so ga vsak večer zaklepali. Ko se je že docela stemnilo, je mislila, da ni nikjer nobenega čuvaja več pri klet kah zverin. Splezala je vrh ograje, s katero so zavarovani severni medvedje. Tu je pometala raz sebe vsa oblačila in se vrgla doli med snežnobelo zverjad. Ti medvedi je pa niso gledali kot v prejšnjem slučaju, temveč so jo takoj popadli. Kričanje nesrečnice in renčanje medvedov je privabilo čuvaje h kraju nesreče, ki pa so našli samo še nekaj obgrizlih delov trupla samomorilke.
Pravica žene do moževega rodbinskega imena-
Francoski pravniki obravnavajo zanimivo vprašanje: ali ima zakonska žena pravico do moževega imena, ali re. Teoretično se je o tem vprašanju že mnogo razpravljalo, ker pa so ločitve zakonov na dnevnem redu, je rešitev tega važnega problema postala nujna. Po večini so pravniki mnenja, da poroka ne daje ženi stalno pravico do moževega imena, pač pa ima pravico do uporabe njegovega imena, dokler živi z njim v zakonu in to zgolj iz praktičnih razlogov, radi lažjega obeleževanja žene- Povodom zanimivega razmotrivanja pa se je vrinilo tudi vprašanje, na katero mesto bi se moralo pisati rodbinsko ime moža in na katero rodbinsko ime žene, ako se žena poslužuje obeh imen- Tozadevno se teoretiki niso mogli zediniti. Nekateri trde, da mora biti očetovo ime, do katerega poročena žena ni Izgubila pravice, na prvem mestu, do$m pa bi se moževo ime, do katerega ima samo pravico uporabe, pisalo na drugem mestu. Ker služi moževo ime v praktičnem življenju za osebno, točnejše obeleževanj® žene, je večina pravnikov mnenja, aa mora ostati moževo rodbinsko ime na mestu> sicer bi prišlo do neprijetnih komplikacij.
Strah preč davki
Dunajska operna reduta velja za rij« večjo prireditev v srednji Evropi. Vstop n: na je ogromna in poset je omogočen le finančnim mogotcem. Prireditev pa so lani izrabile dunajske davčne oblasti v svrlio povišanja davkov onim, ki so prireditev obiskali Mnogo Dunajčanov je proti zvišanju davkov protestiralo, uradnik pa jim je izjavil, da ljudje, ki lahko posečajo tako razkošne prireditve, tudi lahko plačajo visoke davke. Proti davčni obremenitvi je protestiral tudi neki zdravnik. Uradnik pa mu je
dejal, da je točno informiran, da je njegova žena imela na redutt dragoceno toaleto. Ko je zdravnik dokazal, da ni ženi kupil omenjeno obleko, mu je davčni urad prizanesel. Letos pa so mno-gi, ki nameravajo posetiti prireditev, zahtevali garancijo od prirediteljev, da se njihovo ime ne bo imenovalo v časopisju- — Davkarija je pač največji strah za denarne mogotce.
Kje se poje največ kruha
Nemška »Umschau« se bavi z vprašanjem, kje pojedo največ kruha- Prišla je do naslednjega rezultata1: Na prvem mestu so Bolgari, Francozi, Avstraliici in Kanadijci, ki zavžijejo letno 270 do 273 kg kruha na osebo. Sledijo Belgijci 210 kg, Argentinci l8o kg, Angleži 160 kg, Švicarji in Američani 150 kg. Za temi dolgo časa ni nič. Potem Šele pridejo na vrsto Nemci, Lahi, Rusi itd- Razumljivo jfe, da konzum kruha ni odvisen od količine pridelanega v tej ali oni zemlji, temveč od hranitvene navade prebivalcev. Po vojni je potrošnja kruha jako narasla, zlasti v Aziji, kjer so vžiVati svoječasno več riža in kjer je bil kruh šele na drugem mestu.
Bik na ulici
V	nedeljo se je pojavil na budimpe-štanskih ulicah pobesneli bik, ki je izzval med meščani strašno paniko. Vse je drvelo in se umikalo živinčetu v trgovine in gostilne. Drzni redar v Ra-koczyjevi ulici ga je hotel z izdrto sabljo ustaviti. Divja žival pa ga je podrla na tla in zdirjala dalje. Redar je dobil pri padcu težke poškodbe. Na križišču dveh prometn:h ulic je policija dohitela bika z avtomobili. Prvi avto se je po nalogu redarja z vso silo pognal v dirjajočo žival in jo podrl na tla. Stražniki pa so v tem priskočili in povezali bika, ki je povzročil po mestu toliko strahu-
Strahote moskovske igralnice
V centrumu Moskve se nahaja največja ruska igralnica — moskovski Monte Carlo. Vrata so odprta noč in dan, kakor takrat, ko je v palači bival še veliki knez. Nekdaj knežji dvor, je postal zloglasna igralnica, shajališče propalic, brlog strasti in gnezdo nesreč ter obupa.
Oficijelno imenujejo igralnico »V!a-dimirski klub«, ki privablja vse izgubljene eksistence med visokimi in malimi. Ob zelenih mizah igralnice med njimi ni razlike. Tu so vsi bratje sreče — en razred — izrodek družbe.
V zapuščeni in zamazani dvorani sedijo bledi in upadli hazardisti. Razburjeni in strastni izrazi njih lic, pravi opazovalec, spominjajo bolj na maske, kakor na ljudi. Vse oči so bedasto uprte v zeleno prevlako in na kupe bankovcev, ki se selijo iz žepa v žep. Roke jim drgetajo in razburjenje jim od časa do časa privali rdeče pege na izčrpane obraze.
Tam igra gotovo defravdant za državne denarje, tu zopet direktor kakega podjetja za novce, ki jih doma pogrešajo otroci in žena. Za zelenimi mizami nastajajo zločinci. Kdor zaide med nje, ne zapusti igralnice, dokler ni zgubil zadnjo kopejko.
Najstrašnejši utis v zakajenih sobanah pa napravljajo ženske. V njihovih očeh se odraža glad po življenju, pohlep in pripravljenost na vse.
Nedaleč glavne mize stoji dama bledega obraza, lepa, toda otožna. Izgubila je ves denar. Obrača se počasi in išče srečnega dobitnika, ki tlači v žepe veliko vsoto priigranega denarja. Izzivajoče se ozre nanj in se mu približa. Kdo je ta dama? Mar žena z ulice? — Ne ... Ima moža in otroke, toda igralska strast jo je iztrgala rodbini in idealom poročene žene. V beznici pozablja moža in otroke. Po kratkem razgovoru s srečnim dobitnikom, odhaja s kupom bankovcev k drugi mizi, kjer zaman poizkuša srečo. Brez denarja odhaja z dobrotnikom iz kluba ...
Moskovsko časopisje je že mnogokrat zahtevalo, da oblasti zapro igralnico, toda sovjeti tolerirajo umazano podjetje, ker daje velike dohodke za sirotišnico — v kolikor se ne porabi dobiček v propagandne svrhe.
Oči ali usta?
Kaj je važnejše za filmskega igralca ■ oči ali usta? Večina igralcev je mnenja, da so oči okna duše, da so oči važnejše, drugi zopet trdijo, da so usta izraz obraza-Lon Chaney pravi, da lahko izraža vse, celo samo z enim očesom. V vlogi Notredamskega grbavca« je imel vse lice pokrito s plastičnim materijalom in je vendar vsa Čustva dovršeno izražal enim očesom.
— »Ako mislite na kaj prav intenzivno — pravi Chaney — se vam bo videlo v očeh, kaj mislite in kako mislite.
Buster Keaton zatrjuje, da so usta za igralca važnejša. »Mnogokrat imamo priliko, da čitamo misli z usten, radi česar mora igralec izražati misli z ustnicami.
Anita Page pravi, da se vse izraža z obrvmi: žalost, veselje itd.
Ramon Novaro se pridružuje mnenju Chaneya, da so oči glavno sredstvo igralčevega izražanja, dočim pravi Wil-liam Haines, da se mora igralec posluževati oči, usten, obrvi in sploh izražati vse s celim obrazom.
Poklon*
Mož: »To naj bo obed? Eno je surovo, drugo zažgano! To kuharico moraš takoj pognati!«
Zena: »Ali dragi moj, kuharica je danes na sprehodu. Obed sem napravila jaz!«
Zalrl< s	le.
Potnik: »Gospod mi e vodnik, ste H dobili kakšno pismo za mene?«
Sprevodnik: »Kaj se šalite? Kakšno pismo na potovanju?«
Potnik: »No, v Ameriki sc vendar lahko dobi pošta tudi med potovanjem na vlaku U
1---1
SMUŠKO PRVENSTVO JUCOSLA VIJE.
Kakor smo že poročali, se bo vršilo dne 27. januarja na Pohorju državno smuško prvenstvo. Iz vrst tukajšnjih smučarjev se je sestavil akcijski odbor, ki bo izvršil vse predpriprave. Moška proga, 35 km. 3 oddelki. 1. olimpijski tekmovalci itd. (glej »Jutro« z dne 16.1.) Prijave sprejme dr- Janko Orožen, Maribor, I. hrvatska štedionica. Prijavnina 10 Din. Na tekmovalni progi bodo razvrščene tri okrepčevalnice, kjer bodo tekmovalcem pa razpolago tople pijače. Nadalje je predvidenih deset kontrolnih stacij ter pet sanitetnih postaj. Koči na Klopnem vrhu in na Pesku sta rezervirani izključno za tekmovalce in funkci-jonarje. Za geldalce bo na Smolniku 30, pri Pergauerju 25, na Činžatu 15, pri sv. Arehu 120 in pri Mar. koči 100 ležišč na razpolago. Pravico do starta imajo izključno samo verificirani tekmovalci. Prijave za unifikacijo se sprejemajo do 20. t. m-
Svetovno prvenstvo v ping-pongu.
Med tem ko gojijo lepo igro ping-pong ali mizni tenis že delj časa domala vse športske kulturne države, so se pričeli aznimati za to športno panogo pri na* šele pred kakima dvema letoma. Spočetka seveda je bilo najti ping-pong le pri zasebnikih, danes pa imamo tudi že klube, ki prirejajo medsebojna tekmovanja v miznem tenisu, predvsem v Vojvodini in v Zagrebu. Lani je bila ustanovljena v naši državi celo posebna zveza za ping-pong — letos pa se že udeležujemo svetovnega tekmovanja, ki se vrši te dni v Budimpešti. Da si ne bomo priborili lavorik, je bilo jasno; vendar pa smo lahko zadovoljni, da smo sploh ori-šli v položaj poskusiti se z renomirani-mi igrači te športne panoge na mednarodnem turnirju. Prvo tozadevno tekmovanje za prvenstvo sveta s eje odigralo šele lani v Londonu. — V Budimpešti nas je določil žreb že v prvem ko-u za nasprotnika najjačjih narodov: t.j. Avstrijcev in Madžarov. Zgubili smo 0:5 In ostali brez točke. Mogoče dosežemo napram kakšnemu šibkejšemu nasprotni cu kako točko, vidnejših uspehov pa gotovo ne bo! Najboljši igralci sveta v namiznem tenisu so Madžari, ki so odpravili doslej vse nasprotnike z velikim scorom- Napram njim ni ;mo zgubili n. pr. samo mi, temveč tudi Nemčija v. i-stem razmerju 0:5! Angleži so se jim vdali 2:5! Avstrija pa je premagala Nem čijo 5:0, Jugoslavijo 5:0 in Anglijo 5:4. Letošnji prvak bo Madžarska ali Avstrija, tretje mesto bo zasedla Anglija ali Litva. Razen tu imenovanih držav igrajo letos še Rumunija* Češkoslovaška In Wales.
Evropsko prvenstvo v hokeju
na ledu se bo odigralo letos od 28. tm. do 3. februarja v Budimpešti. Prijavile so se že naslednje države: ČSR, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Belgija, Poljska, Švica, Finska, Italija in Francija, Švedov baje ne bo, ker ne morejo po« staviti najmočnejšega moštva in ker nimajo tudi sredstev. Švedi so dosegli kot znano na lanski olimpijadi drugo mesto v tej disciplini.
Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju	f
priredi letos 9. in 10- februarja Skoite-club v Oslu. Sedanji svetovni prvak je kot znano Finec Claes Thunberg, ki se udeleži prihodnji teden tudi drsalne tekme WriV-a na Dunaju.
10 letnica J. N. S-a.
Dne 28-, 29, in 30. junija bo Jugoslovanska nogometna zveza proslavila de* setletni jubilej. Na proslavi bosta sodfc* Iovali reprezentanci Češkoslovaške in Bolgarske, ki bosta odigrali tri tekme: Bolgarska - Jugoslavija, Češkoslovaška« Bolgarija in Jugoslavija - Češkoslovaška
Nov rekord na ledu.
V	Davosu je svetovni prvak v hitrostnem drsanju, Norvežau Oskar Mathie-sen, postavil nov svetovni rekord na 500 m. Prevozil je progo v 43 sekundah, dočim mu izboljšanje rekorda na 1500 me« trov nj uspelo. Rabil je 2:19.4
/SRSiTl
nvifrtKsesGi v
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
drugi del.
S slamo je bil postlan- Od otroških let sem sentimentalna in morala sem ga obsuti s cvetlipami. Tudi deklica, o kateri ste mi pravilu je prišla- Na poti ob vozičku je pokleknila ter mi poljubila roko. Smrt pomeni samo to, kar nas uči pogled na njo. Priznajmo to, če smo odkritosrčni.«
Pvejte mi vse, mu je poprej rekla. Sedaj mu je pa sama pripovedovala. Prevzet in ganjen je bil od tega, kar je doživela.
»In v sredo je prišel nazaj čoln iz Knock-a — doona,« je nadaljevala. »Dicky je stavil razna vprašanja, ko sem pa pokazala, da me vse skupaj ne zanima, je umolknil- Mornariški oficir v Ardmori mi je pa pravil o Vašem napadu gori v hribih. In končno je prišel deček z Vašim pismom*«
Prenahala je s trdnim sklepom, da ne bo več govorila.
»Torej je pismo prišlo v Vaše.roke?« »Da-«
Nekaj časa sta molče sedela, predno je sklenila, govori o Troy-ju.
»Par ur je pismo zadržal,« ie rekla. »Ali ste sami napisali naslov na omotu?«
»Saj ni bilo v omotu. Pismo sem dal v škatljico, katero sem zapečatil.«
Prikimala je.
»To sem si mislila-«
»Ali mislite, da je pismo čital?«
»Seveda-«
»'Ali zakaj? Zaupal sem mu, kakor drugim našim ljudem-« Jeza se je bliskala v njegovih očeh.
»Ne smete pozabiti, da sem Vam že rekla, da me sovraži. On in oče Hanra-han bi me najrajši s palico nagnala iz Irske. Sovražita me, kakor Sv. Patrik kače.«
Njen glas je izražal, kako to boli in žali. Prevzelo ga ie globoko sočutje. Pri Bogu, tega ni hotel, da bi trpela radi njega- Pri tem je pa vedel, da bo radi njegove ljubezni še bolj trpela-»Ali je oče Hanrahan kaj rekel?« je vprašal.
»Roke proč od Irske!« Skušala j« posnemati duhovnikovo govorico, kar se ji je tudi dobro posrečilo. Potem je pristavila: »Parkrat je rekel, da me samo svari.«
»Svari? Pred kom?«
»To sem jaz tudi vprašala. Menil je, naj se ne mešam v stvari, ki me ne brigajo- Vljudno sem mu dala razumeti, da baš on to dela, — in pustila sem ga. Kaj mi oba moreta?«
»Nič! S starim Troy-jem bom po spregovoril besedico-«
»Ne, ne storite tega!«
»Zakaj ne?«
»Nobene škode ni, ker je čiial pismo. Ničesar ni bilo, kar bi bil razumel. Pustite vse v miru. Če mu boste o pismu govorili, si bo mislil, da je važno- Važno pa ni-«
»Ni važno?«
»Ne.«	(
»Ali niste razumeli, kaj je v njem?«
Mirno je vstala, ne da bi pokazala sled razburjenosti. Tako si je vsaj mislila.
»Zadeva s pismom je končana,« je rekla- »Ni dobro, če se mu važnost še posebej pristavlja. Pojdite z menoj par korakov. Rada bi tja do zida, da bi videla, od katere strani se bo pokazala Draper-
i:mk>h»»iU>0|>, »M«k Din O'—
Mali oglasi
.dopi—to cgfcu •J irgovakef* «■ relltMaiMiga Malaja: vaal« baaoda M p. *MMfc Din 10—-
Domače in inozemske časopise
naročate najbolje pri tvrdki Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Sprejemajo se inserati za vse časopise. 5202
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nie. Shramba koles in motoriev črez zimo. Vse to Izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in Šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Obrtnik samostojen v 40* letu,
išče gospodinjo 30—40 let staro z manjšim premoženjem za skupno go-spodinjstvo. Poznejša ženitev ni izključena. — Ponudbe nasloviti na u-pravo »Večernikfc« pod šifro »Sreča«.
99
V hotelu Kosovo na dvorišču
je na novo otvorjena kuhinja in zajtrkovalnica. Po zelo nizki ceni dobite tam na dunajski in dalmatinski način pripravljene jedi. Abonenti se sprejemajo dnevno na hrano po Din 15. Obilen menu- Izborna dalmatinska vina. Se priporoča Radilovič, restavr. 98
Dobro ohranjen otroški voziček
in posteljica za dojenčke na prodaj. Tattenbachova 16 I.	97
Išče se elegantno opremljena soba s posebnim vhodom, kurjavo, postrežbo in električno razsvetljavo za takoj, do 15- februarja. Ponudbe poslati kapetanu Francetu Stropniku, general-stabnemu pripravniku komanda vej. okruga.	96
Izgubljen vojaški nož.
Nagrada 50 Din. Oddati policijskemu uradu.	95
jeva ladja- Par dni že obračam pogled na morje, kakor junaki starih zgodb o piratih.«
Šel je z njo do nizkega obzidja. Zagledala se je v odprto morsko smer ter vprašala:
»Ali gledam proti Ameriki, ali ne?«
»Da, tam je Amerika. Ali od te strani ne pride-«
»Odkod pa potem?«
»Njegova smer bo bolj južna-«
»Mogoče odtod, kjer se na obzorju vidi ladja?«
»Da, to je prava smer.« je odvrnil.
»Kako. da veste to tako natančno?«
»Ker je to že Draperjeva ladja. To je »Candida«.«
Svojih občutkov si ni mogla raztolmačiti. Prenaglo so prišli. Vesela in prestrašena je bila v istem hipu.-
Obvladala je pa svoj glas ter kolikor mogoče mirno vprašala:
»Odkod veste to?«
»Nekaj časa smo že z njim v brezžični zvezi *n njegova ladja je že skoraj dve uri tam zunaj-«
»In to ste vedeli že poprej?«
»Da.«
»Ko smo stopili iz hiše?«
»Seveda.«
»Zakaj mi niste povedali?«
»Vaš mož je bil zraven.«
»Pa bi mi Wli povedali pozneje, ko je odšel!«
»Nisem hotel prekiniti razgovora- Bilo je za to dovolj časa- Ladja mora ostati tam do solnčnega zatona.«
Sedaj je vedela, kaj je občutila: bilo je več strahu kot veselja- — »Važnejša ssm mu bila od ladje,« si jc dejala.
»Kdaj bo »Candida« pristala?« je vprašala.
»Ko bo enkrat tema-«
M ari Ho rti, cine 17. T. 1928.
»In kdaj bodo tovori spravljeni na kopno?«
»Tekom noči. Do zore mora bi i vse gotovo«
x Odkod pa dobite ljudi? ■<
»Deset mož pride i i Ardmort, par pa iz \Yhitlns-i3aya.«
»In mornarji -podaj v •\rJmori?*
Smejal sc je. »O. doli v posadki jim je ugodno,« je rekel. »Kakor po navadi bodo svojo patruljo poslali skozi vas in ne mislite, da bo kdo hotel svojo glavo riskirati tu v tej samoti.«
»Lahko bi pa vendarle komu padlo na misel,« je menila svareče.
»No, potem naj mu Bog pomaga. Tudi na kaj takega smo pripravljeni. Tu ne bodo samo ljudje za prenašanje O‘vorov, marveč tudi drugi. Povsod naokrog so na straži in pripravljeni. Deset tisoč pušk je. Vse jc urejeno na minuto. Jutri zjutraj bo »Candida« priplula v Ardmoro nedolžno kakor belo-oblečena deklica, ki gre k obhajilu.«
Pozorno ga je motrila. Tako kot sedaj, je izgledal tedaj, ko se je pri njeni mizi z uporom in smelostjo razgo-varjal s svojimi nasprotniki. Ravno isti izraz. Prava rešitev se ji je zdel ta izraz.
»Prej ste gotovo želeli, da bi Stephenu vse poverili?« je vprašala.
Prikimal je.
»Zakaj niste tega storili?«
»Kako naj vem, v katerem taboru je? Ali veste Vi? Jaz ne vem. Nihče od nas. Če bi se dalo, bi se tudi do Draperja netfirnil. Mislite-li, da nisem prav storil?«
Najbrž je to vprašanje preslišala. Obrnila se ie proti morju.
»Kako majhna tftčka je ta ladja v neskončnem morju!«
Vozni red veljaven od oktobra
\	Prihod	In	odhod	osebnih	vlakov	v	postali	Maribor	gl. kol.
Prihod vlakov v Maribor gl. k.
Vrst* vlita
Pribij* it
ob nri
Spatoie sobe,
polne politirane, na prodaj. Mizarstvo Krekova ulica 18, dvorišče.____________________75
Več gospodov
se sprejme na stanovanje in hrano- — Slovenska ulica 16.	90
Meblovano sobo
s prostim vhodom, elektr. razsvetljavo oddam, Marijina ul- 10 I.	99
Sobo-in črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. •— Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor. Gosposka ulica 15. X
Oglašenje
Oglašujem, da sledeča dva bračnika žele medusobno			sklopiti brak
Mladoženje	Neveste	Hazasulasl	Kihirdetes
Varga Gluro	Slavetz Ana	Varga Gytfrgy	SzISvec Anica
neoženjen	neudata	nOtlen	hayadon
samostalen krojač	kučanica	tin&lo szabo mester	hdsztarto
rkat 20 godina	rkat. 28 godina	R kat. 29 čnes	R. kat- 28 čnes
Donja Dubrava	Belezna	Alsodomboru	Belezna
Donja Dubrava (SHS)	Belezna	Alsodomboru S. H. S.	Belezna
roditelja	roditelja	Varga Gydrgy	Szlavec Janos
Varga Gjuro	Slavetz Ivan	Czizmesija Magdolna	Petko Kataljin
CJzmešija Magdalena	Pctko Kata	Kihlrdetne	
Surd. Belezna i Donja Dubrava		Surd Belezna	Alsodomboru
U Surdu 10. januara 1929-		Surd, 1929 Januar 10 napjan.	
Dezs8 Irnre, matičar.			DezsS Itnre.
brti
potoUki
*
»
meianl
potniški
»
hr:l
potniški
brci
«1
Dtaianl
potuitki
me-ani
potuiiki
n
»
Dunaja Trsta
Zegreba (Sulak, Split) Ljubljane (Postojna, /.agrab Čakovca, (Murska Sobota) Poljčan Preralja ^Slorenjgrsdee) St. lija Dim&ia Valika Kaniže (Mar. Sob.) Ljubljane (Zagreb) Trata (Zagreb)
Kale Semmeringa Celovca Prage (Dunaj) Ormoia (Mar. Sobota) Beograda (Split) Trata (Reka)
St. lija Trata (Zagreb) Dunaja Vel, Kanile (Mur. Sobota) Fala St, Ufa Beljaka Brucka ob Muri Koloube (Mur. Sobeta) Zagroba (Ljubljane)
115' 2-66 810
401 6*28 7 31 7-38 7-42 8M4 9*10 9-3?
11-52 11-68
12-31 12-53 1*53 14*40 1451 1502 1511 1634 18-20 18-21 18*41 50-31 21'-
Odhod »likov Iz Maribora s!		k.
Vrsta Tlika j	Odit«]* r	ob uri
brii	Trst	1-45
*	Zagreb iSušak, Split)	250
M	Dunaj	4-—
potniSki	Zagreb (Ljubljeno) Kotoribe (Mur. Soboto)	620 5-35
9		
ye	Ctlovee	5-40
M	Dunaj	6-i5
mcfiaal	St. Ilj	6’40
polaiSki	Vel. Kaniio (Mur. Sobolo)	8'21
	Dunaj	8n6
ft	foitojno (Zagreb)	9-20
	Kal*	IO-jO
	Ormot	10 40
	Dunaj	13-10
0	Ceiore«	13*20
ft	Rakek	13'25
mešani	št. nj	18-30
brzi	Trat	14*?5
M	Beograd (iplit)	14*35
9	Dnnaj (Praga)	15-37
poUUki	Vel, Kanii« (Mar. Sobot«)	Uj'18
	Falo	17*10
	Ljubljano (Zigreb)	17-50
	CeloTcc (Slovenjgradee)	18-3t
meSnni	Št. lij	18-45
	Pragersk«	19-20
potniški	Dunaj Čakovca	20*~ 2106
•	Trat	23*25
Rokavice
in
nogavice
vseh vrst, kupite najceneje pri Fr. Podgoršek nasl.,
Fr. Bela
Slovenska ulica št. 7
ŠTAMPILJK'
VT. SOKLIČ,
Poskusite enkrat
masažo lica
po metodi .Chiro-practic* ali pa »Vibratora^.orig. ameriški sistem, ki ga izvršuje dolgoletni strokovnjak iz Amerike. Priporoča se
Sesalni salon s. dobaj
GOSPOSKA UL. 38
iščem lokal
v sredini mesta. Dopise na upravo lista pod »Lokal*.	88
faugaja Konsorcil »Jutra« v JLJablianl: predstavnik Izdajatelja ln urednik: Fran Broiovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik
Stanko D • t e I s v Maribora.