Leto IX._8. novembra 1940._Stevllha 11.
i Marijino daruvanjc —
~ obhaja se 21. novembra. =====£
Komaj tri leta staro jedino detece, Marijiko, sta stariša sv. Joakim i Ana v cerkev nesla i sta jo po božem navdihnje-nji tam izročila diihovništvi i pobožnim vučitelicam za vzgojo. Velika obojestranska žrtev. Za stariša, da sta se mogla ločiti od jedinoga deteta, šteroga njima je Bog v starosti poklono. Za dete pa, ar je v najbole gingavoj dobi moglo zapustiti dom, dragoga očo i lubleno mater. Pa kak oni, tak ona, starišje tak kak dete, so dragevole te dar doprinesli Bogi, ar so ga liibili. Liibezen išče vsikdar i vsepovsedi samo božo volo. Ki to spu-njava, liibi Boga. Ki to popolnoma spunjava, popolnoma liibi Boga. Prosimo detece Marijiko, naj nas podpira, da spoznamo i verno spunimo božo volo vsikdar, v vsakšoj priliki i vsepovsedi. Liibezen se najbole pokaže v trplenji. Ne mislimo včasi na naj-vekše trplenje. Mislimo na male odpovedi samo. Letošnje leto je mokro leto. Nezmerno dosta vode je spadnolo za zemlo. Ceste blatne, njive pod vodov, pivnice pune vode. Mirno to prinašamo? Se veselimo, ka nas Bog s tov šibov obiskavle? Sveti Auguštin se je razjokao že zavolo toga, ka se je lepomi vremeni bole veselio kak slabomi. S tem je pokazao menšo liibezen do Boga. Ne liibezen, nego greh je, mrmrati na slabo vremen, na edno ali driigo nepriliko. Če nas zadenejo še te najvekše ne-vole, ne trpi naša duša teliko, kak je trpela deteta Marijike, gda se je ločila od svojih starišov.
Hvalodavanje za kmetijske pridelke
Nekda je naš narod rad davao kesno v jesen sv. meše služiti: „V zahvalo ali na hvalodavanje za poprijete dare." Stara slovenske pobožna navada je bila, da so se po spravla-nji zadnjega jesenskoga pova i sada služile zahvalne pobožnosti. Pred 30—40 leti je bila to pri nas ešče v večih mestaj navada. Zdaj je nekak prišla iz navade.
Na Kranjskom so začeli staro pobožnost ponavlati i deloma tiidi na Štajarskom. Kotrige „Kmečke zveze" se zberejo prvo nedelo novembra v procesijo i v procesiji nesejo razne pridelke v eerkev, kde je diihovnik blagoslovi. Vsi se pa lepo prle spovejo i pri svetoj meši skiipno pristopijo k sv. obhajili. Jako lepo navada, dobro bi bilo, če bi se ponovila tiidi v SIo-venskoj Krajini. Vsakovrstno zrnje i sadje se nese v cerkev i se Bogi da hvala za dobroto, ka je dao hrano svojemi liidstvi i se ga prosi, naj i za novo leto ne odpove od njega svojega blagoslova. Sledeča pesem lepo izraža pomen te pobožnosti.
Ko je žito požeto, krompir izkopan, ko je sadje obrano in mošt v sode Oagve) djan, ko je pod streho že letina vsa,""^ takrat se kmečko leto konča!
Vse leto kmet upal je in trepetal, se mraza in toče in suše je bal, vse leto je delal in prosil Boga, naj delu njegovemu blagoslov da: zdaj konec za letos je dela, skrbi,
ko polne so kašče (grenari),
polne kleti. *------(
Je prav in potrebno, in je lepo, da kmetje z družino vsi v cerkev gredo, se Bogu zahvalit za vse, kar je dal, za varstvo prositi Ga še odsihmal: saj kar kmet pridela in vse kar ima, prejel je iz roke dobrotne — Boga!
Posebno mladina, naš Up in naš cvet, naj daje v hvaležnosti drugim lep zgled; povsod vsaj v bodoče, če niso dozdaj, zahvalno nedeljo praznujejo (svetijo) naj: naj praznik (svetek) vse kmečke mladine bo to — in zemlje plodove naj v cerkev neso!
w......' Tglcdi, hi vlečejo
Frančiškanski vučenjak Duns Skotus je ednok šo mimo kmeta, ki je orao, pa zednim strašno preklinjao. Brat ga opo-mene s pripombov, da si s tem samo škodi i da ne bo božega blagoslova. Možak pa je eden bio tistih, ki živejo v zmoti, da se to, ka je človeki namenjeno, nad njim tudi spuni. Odgovora je: „Če je Bog določo, da bom pogiibleni, mi nikaj ne pomaga, ne molitev ne dobra dela; če je pa skleno, da pridem v nebesa, bom prišeo gori. četudi kunem." — Nato duhovnik: „Zdaj mi pa zaistino nede v glavo, kak to, da orjete. Če je Bog skleno, da bo njiva bogato obrodila, bote meli dobro žetev, če orjete ali ne, če sejate ali ne. Če pa je v božem sklepi, da ne bote nikaj pridelali, je pa ves vaš trud zaman." — Zdaj ga zavrne kmet: „Brez oranja i brez setve nikaj ne dobim." Kda ga nato diihovnik opomene, da je s tem postavo svojo prejšnjo trditev na glavo, se njemi je posvetilo. Oči so se njemi odprle
i spoznao je, kak naopačno je prle sklepao.
* * *
Neki polski knez, materialist i brezverec, je ravno spisao vekše delo proti nemrtelnosti duše. Prle kak je dao knigo v tisk, njemi pride v gredaj proti siromaška ženska, ki je bila vsa objokana. Povedala je, da njoj je mož vmro i da sama še telko nema, da bi mogla oskrbeti bar edno sveto mešo za njegov pokoj. Prosila je kneza, naj bi njoj pomagao. Neverni knez se ne šteo dati motiti po siromaškoj žensjki, pa je segno v žep i njoj dao telko, kelko je bilo potrebno. Ženska je šla včasi k duhovniki i naročila sveto mešo za pokojnoga moža.
Kda je tretji den nato knez preglejiivao svoj rokopis i še kaj popravlao, čiiti naednok poleg sebe lehek šum. Obrne se i vidi moža, ki je oblečeni tak, kak kmetje iz okolice. Zgrabijo ga čemerje i ne ve, ka bi včino. Hitro stane, pa moža že ne bilo več. Knez pozove sliižabništvo i preiskavle, što je dovolo tomi tiijemi človeki priti v njegove prostore? Za nje je bilo pitanje nerazumlivo, ar so znali, da nišče ne silo k knezi i nišče ne proso dovolenja. Knez je mučao i si ne znao vganke razvozlati.
Drugi večer se je istočasno ponovo isti prizor. Mož, ki ga je vido v svojoj bližini, pa znova ne spregučao. Knez se razsrdi i šče tiijinca zgrabiti, da bi ga porino vo. Ali že je odišeo, a knez sam ne znao, kak. Strogo preiskavanje tiidi zdaj ne melo nikšega uspeha. Nišče ne znao pojasniti, kak i ka.
Naslednji den je bio knez bole pazliv i je skleno, da šče napraviti red v hiži. V istini je sledilaljstaS!prikazen. Zdaj je pa neznanec [spregučao, prle kak ga je knez kaj pitao. Pravo je: „Knez,!zahvaliijem se ti. Jaz sem mož tiste žene, ki te je
pred par dnevami prosila miloščine, da bi oskrbela sveto mešo za mir mojoj duši. Prošnjo si posliihno. Tvoje dobro delo je bilo Bogi po voli. Dovolo mi je, da se ti zahvalim i te prepričam, da je šče drugo živlenje i da je duša nemrtelna. Na tebi je, da porabiš to božo milost." Po teh rečah je kmetič premino.
Kneza je to jako pretreslo. Trepetajoč pozove vkup sliižab-ništvo i ves genjeni pripovedava, ka se njemi je pripetilo. Sledkar je vse to natenko opisao tijdi raznim odličnim možom i to potrdo s svojim svedočanstvom. Od istinitosti so bili še bole prepričani, kda je knez svoj rokopis proti nemrtelnosti duše vr-
geo v ogenj i postao znova veren katoličan.
* * *
V Dunajskom novom mesti je bio liidski misijon. Eden izmed patrov, ki so misijon vodili, je bio naprošeni, naj bi pri-šeo tiidi v ondotno bolnico, da bi dao betežnikom priliko za sveto spoved. Pater pride i obišče vse bolniške sobe i dvorane. Povsedi je betežnike prijazno nagovoro z obliibov: „Viitro popoldnevi pridem znova; pripravite se za misijonsko spoved." Driigi den se je resan dosta betežnikov spovedalo. V ednoj izmed bolniških dvoran je bio brezvesten brbraš, ki je s svojim grdim jezikom šteo vse osmešiti i je dosegno, da so se skoro vsi dali strahiivati. Samo malo se jih je spovedalo. Pater pripovedavle:
„Kda sam jih še nekaj spovedao, stopim k posteli mla-doga moža, šteromi se je smrt očividno približavala. Prijazno ga povabim, naj tiidi on napravi račun z Bogom; pripravleni sam njemi pomagati. V tom hipi siromak stane, pa me pošikne od sebe z glasnov kletvicov: „Naj te vrag zeme!" Mirno, a odločno sam njemi pravo: „Prijateo, jaz ti samo dobro ščem; ne pa, da bi morao biti poleg, če bo Tebe vrag zeo." Ne da bi se razburjao, sam si seo. k bližanjemi betežniki. Stolec je bio med obema postelama. Še v tom časi, kda se je te betež-nik obtožavao svojih grehov, — se oglasi obviipen krik, s stra-šnov bogokletvijov! Prejšnji sirovež je zdehno z zdignjenov pesnicov proti nebi.
Kda sam vse spovedao, ki so se priglasili, sam šo v drii-ge dvorane, ne da bi kaj spegovoro. Driigi den pošle prednica po mene, ar se je oglasilo še 40 možkov z dvorane, v šteroj je prejšnji den bogokletnež vmro. Med spovedanci je bio tiidi zasmehovalec, kije prle driige odvračao od spovedi. Pravili so:
„Tak kak brezbožnež pa neščemo vmirati."
#
Sedemnajseti novomešnik
Slovenske Krajine
Z velkim veseljem je sprejela Melinčka ves novico, da ma pali novomešnika, misijonara, Ozmec Ignacija. Častiti g. Ozmec Nacek je sin dobrih krščanskih starišov. Rodio se je 29. februara 1. 1911. na Melincih, gde je tiidi dovršo osnovno šolo. Iz Martinišča je hodo v prvi razred realne gimnazije v Soboti leta 1924.—25. Bio je med tistimi misijonarčki, štere je poslao c. g. Ragoha Jožef v Italijo leta 1925. Nižjo gimnazijo je zvršo
Novomešnik: misijonar Ozmec Ignac,iz Melinec. Prvo svojo sv. mešo je dariivao sept. 22. v San Salvadori v Jiižnoj Ameriki.
v Foglizzo—Torino-i v Italiji v letih 1925.—29; novjcijat ino višjo gimmazijo pa na Rad ni v letih 1929—32. Po vojaškoj službi je delao assistenco v Zagrebi eno leto. Leta 1934. v jeseni je odišeo v Kubo pri Severnoj Ameriki i deliivao tii dve leti. Leta 1936. je šo v bogoslovje iz Kube v San Salvador, gde je po končanih bogoslovskih študijah bio posvečen v mešnika 21. septembra 1940. To leto 22. septembra je prikazao v San Salvadori Vsegamogočnomi svojo prvo sveto mešo. Po prvoj sv. meši je odišo nazaj na svoje misijonsko delo v Kubo.
Svojemi rojaki Melinčarje želejo obilno blagoslova, da bi spreobrno dosta nevernikov i rešo nešteto duš večnoga pogiib-lenja. Novomešnik je duhovni sin sv. Ivana Boska, salezijanec.
Dobromi Bogi se v poniznoj gorečnosti zahvalimo, ka je našo malo Slovensko Krajino obdaro letos s sedemnajsetimi novomešniki. Velike škofije toga ne so zmogle, ka je zmogo naš siromaški mali kraj. Bodimo dobromi Bogi za te veliki dar s tem zahvalni, da bomo svoje duhovnike poštiivali, za nje molili, je bogali i se dali od njih voditi. Nadale s tem, da bomo svojo deco v pravom krščanskom diihi odgajali, da si dober Bog z med njih ali z med njihovoga odvetka odebere namestnike. Vekše časti družina ne more dosegnoti.
n ilrvatshi litnrgicni Kongres [lu
V	dnevih od 24. do 27. oktobra se je vršo v Zagrebi, središči katolicizma pri Hrvatih, IV. liturgični kongres za kraljevino Jugoslavijo. Kongres se je vršo pod pokrovitelstvom nadškofa dr. A. Stepinca. Vdeležilo se ga je poleg vnoge duhovščine i redov tiidi dosta liidstva.
Kongres se je začno 24. večer z oktoberskov pobožnost-jov v zagrebškoj katedrali. Sledio je „Veni Sanete" i nagovor nadškofa dr. A. Stepinca. V svojem govori je prevzvišeni po-vdarjao potrebo sijaja pri službi božoj. Za Boga je najmre nikaj ne preveč. Boža služba privlačuje človeča srca i istinske so reči nekoga prelata, ki pravi, da je ona napravila več spre-obrnenj, kak vnoge reči.
Nato je predsednik Liturgijskoga odbora dr. Franjo Šeper, pozdravo prisotne, v prvoj vrsti navzoče škofe. Zatem je govoro 0. dr. Hijacint Boškovič: „Večno diihovništvo Kristušovo." Ob pol devetoj vori se je v frančiškanskoj cerkvi spevao Kompletorij.
V	petek 25. je bila v cerkvi Smilenih sester repitirana sv. meša. Ob 9. vori se je v Frančiškanskoj dvorani kongres na-daliivao. Vršila so se sledeča predavanja: Prevzv. dr. Smiljan Cekada: „Diihovništvo po svestvi sv. mešniškoga posvečenja." Dr. Janko Penič: „Diihovniška pozvanja." Dr. Ivo Delalle: „Zamiseo diihovništva v krščanskoj umetnosti." Popoldnevi ob 6. vori znova v Frančiškanskoj dvorani predavanja: Prof. D. Zanko: „Naše duhovno živlenje v edinstvi s Kristušovim dii-hovništvom." 0. Stjepan Poglajen: „Laično diihovništvo." Nato se je v frančiškanskoj cerkvi spevao Kompletorij.
V	soboto 26. oktobra je bila v cerkvi Driižbe Jezušove recitirana sv. meša. Sledila so sledeča predavanja v frančiškanskoj dvorani: Prevzv. dr. Miho Pušič: ..Smernice sv. Stolice v liturgičnom gibanji". Prof. dr. Matija Markov: „Homilija v službi liturgije." 0. Leonard Bajič: ,,8revir — molitev sv. Cerkve." Popoldnevi ob pol petih so bile v frančiškanskoj cerkvi
slovesne večernice Kristuša Krala. Po večernicaj pa sledeča predavanja v frančiškansko] dvorani: Prof. Jurica Vitkovič: ,.Sodelovanje žene v Kristušovom diihovništvi." Prof. Zlatko Tanodi: „Naše živlenje v edinstvi z duhovnikom po sv. meši i misali." Dragotin Kukalj: ,,Vpliv liturgije na duhovno obnovo naroda." Za konec se je spevao Kompletorij v frančiškanskoj cerkvi.
V nedelo 27. oktobra je bila ob 7. vori recitirana meša v frančiškanskoj cerkvi, ob 9. vori pa pontifikalna meša v stolnici. Ob 11. vori je bio v frančiškanskoj dvorani zakliiček kongresa. Zakliični govor je držao pokroviteo stalnoga liturgijskoga odbora hvarski škof prevzv. g. Msgr. Miho Pušič. Popoldne ob 4. vori je bila v velikoj dvorani zagrebškoga zbora slovesna akademija. Začnola se je z himnov Kristuši Krali. Vrstile so se pevske točke. Govoro je prof. Peter Grgec: ..Diihovnik v zgodovini hrvatskoga naroda".
OMiajilne pafene v vsako cerkev
Ka je to obhajilna patene? To je en pozlačeni tanjerek, šteroga drži ministrant pred vernika, ki se prečiščava. Včasi si verniki eden do driigoga davajo te tanjerek pri sv. obhajili.
Verjemo, da je pod vsakov drobtinicov svete hoštije celi živ Jezuš Kristuš nazoči. Nesme se zato niedna drobtinica zapraviti. Zato pobira, kak vidite, pri vsakoj svetoj meši mešnik skrblivo drobtinice, i je spravla v kelih, da se ne bi niedna pogiibila. Če si vernik deva pri prečiščavanji pred viista prt ali knigo, že nekaj napravi za čuvanje božega tela, da se ne zapravi. Ali malih drobtinic teliko odpada, da se to niti v pamet ne vzeme, te zato dostakrat spokaplejo doli, posebno če so hoštije pred posvečenjom ne dobro ščiščene, skoz sito prese-jane. To se najbole vidi na obhajilnoj pateni, kde se vsaki prašek i odlomek od sv. hoštije lepo da viditi i od tu v kelih spraviti. Zato pa iz liibezni do Jezuša kupite verniki, kde ne-mate, obhajilne patene v vsako cerkev. Ve edna košta samo okoli 250 Din. — Iz lubezni do Jezušovoga sv. Tela včinite to.
Vsi cerkovniki pa, ki devate hoštije za posvetitev na oltar, poskrbite si edno sito i skoz toga sita presejajte hoštije. Dobro je zgrožajte, robe ščistite i tak popolnoma ščiščene vložite na oltar za posvetitev. Duhovnik predosta časa zamiidi, kda za-volo nemarnosti cerkovnika more odpadnjene drtinje z keliha vo spravlati. Cerkovnikova služba je sveta sliižba, zato naj jo sveto opravla z liibezni do Jezuša, komi služi, komi vužiga posvet, komi pripravla obleko i hrano.
Pismo novomešnika misijonara
Cigan Ivana iz indije, v šferom porota, da je na den Kristuša Hrala sprejeo mešnišho posveCenje
J. M. J.	Shillong, 17. septembra 1940.
Predragi starši!
Hvaljen Jezus! Bog daj da bi Vas ta pozdrav našel vse žive in zdrave, ki ste pri hiši. Upam, da primete to pismo v pravem času, ki Vam prinese jako veselo novico. Te dne so predstojniki določili kdaj se bodo vršila mašniško posvečenje. In jaz Vam tukaj objavim, da bom posvečen gotovo 27. okt. na praznik Kristusa Kralja. To bo najsrečnejši dan za mene, ker dobim od Boga največjo čast in oblast nad dušami in oblast proti peklenskim silam. Povejte mi, dragi starši, kdo ima oblast odpirati nebesa človeku, vsem ljudem in zapirati pekel, če ne samo duhovnik? To oblast bom jaz dobil na sam praznik Kristuša Kralja. Večje oblasti na svetu ni kot je duhovnikova oblast v tem oziru. Toda med duhovniki so višje ali menjše stopnje: prvi duhovnik je sam sv. oče, za njim so kardinali in škofi in vsi drugi duhovniki, ki pri sv. daritvi imajo vsi enako oblast, namreč da po njih besedah pri maši kruh in vino postaneta najsvetejše Telo in Kri Jezusa Kristusa in pri sv. spovedi imajo oblast odvezati grehe, četudi so jako veliki. To je največji sreča zame.
Kaj pa vi? Tudi vi, dragi starši morate biti najsrečnejši v tem dnevu, ker ste darovali Bogu tako dragocen sad, darovali ste svojega sina Bogu in Cerkvi. Ta Vaš sin ni več navaden človek na svetu, on je od zdaj naprej duhovnik Kristusov, drugi Kristus in še apostol te obširne Indije, kjer je še tako malo kristjanov, večinoma pa še vsi pogani, ki še tavajo in blodijo v temi. Na ta dan bo Bog gotovo veliko milosti rosil na Vas, dragi oče in mati, in na vso Vašo družino in rodbina. Zato Vas pa prosim, bodite pripravljeni na božjo milost, ki bo prišla na Vas. Božje milost in božji blagoslov gotovo dobite, če boste vsi v božji milosti, ker Bog da druge milosti in blagoslove samo tistim, ki nimajo velikih grehov na duši. Zato pa Vas vabim vse, če nimate veliko težav, spovejte se vseh Vaših grehov in Vas bo Bog na posebne načine blagoslovil. Združite se na tisti dan vsi z menoj v cerkvi in doma v molitvi. Jaz sem jako zdrav in vesel. Vsem najlepše pozdrave in veliko milosti in blagoslova od moje prve sv. maše. Vsak dan se Vas bom spominjal v sv. maši, ki jo bom daroval Vsemogočnemu.
Pozdrave tudi bratom, sestram, Pišteku in Pepiki, strini, rodbini in sosedom. Vsem to naznanite. — Drugo Vam bom poslal pozneje, kot n. pr. slike in podobice. — Zbogom!
Vaš sin	,
Ivan.
J KO -»TLM
Vatthan. Sv. oča je 19. oktobra govoro po radiji ameriškim katoličanom. Ameriške radio postaje so govor sv. oče stavile v svoj program i tak olejšale tamošnjim katoličanom, da so mogli poslušati glas Kristušovoga namestnika na zemlL Sv. oča je govoro od požrtvovalnosti ameriških misijonarov i misi-jonark. Pohvalo je ameriške katoličane, ki davlejo obilno pe-nezno pomoč za misijone. Na konci je pozvao vernike, naj tiidi v bodoče podpirajo misijone. Bog jim bo t(^dobro delo dvakratno povrno s svojov milostjov. — 20. oktobra je sv. oča sprijao novoga poslanika Portugalske pri sv. stolici prof. dr. Antona Faria Carneiro Sacheco. Sv. oča je v svojem govori, ki ga je meo pri toj priliki, omeno velike težkoče, ki je ma celi svet zavolo bojne. — Zavolo posebno težkih bojnih prilik je sv. oča dovolo, da se sme za večni posvet rabiti, če nega olč-noga olja, tiidi včelinji vosek ali šterokoli rastlinsko olje. V skrajnoj sili je dovoljeni tiidi električni posvet. — Ob priliki sprejema mladih zakonskih parov je sv. oča govoro od milosti, štero mož i žena dobita v svestvi zakona.
Rim. V rimskom predmestji v Borgati di Portonaccio so odprli novo župnijo, ki ma 2000 siromaških prebivalcov delav-cov. Za ustanovitev župnije so se trudile č. sestre „Pie operarie Concezioniste" i gospe iz driištva sv. Vincencija. S svojov po-žrtvovalnostjov i karitativnim delom so siromaškim delavcom pripomogle do kapele i duhovnika.
Italija. V Vincenzi je bio za duhovnike te škofije ob-držani pastoralni tečaj, šteroga se je vdeležilo 300 duhovnikov. V predavanjih je bio objašnjeni krščanski navuk v zvezi z zablodami denešnjega časa i z diihovniškov sliižbov, posebno v spovednici. Posebno so bila zanimiva predavanja, v šterih so razpravlali, kak vpliva preprečitev porodov na dušo i telo i kak se trbe proti tomi boriti v spovednici. Predavali so najizvrst-nejši teologi i zdravniki. — V Italiji sta bile posvečenivi dve novivi cerkvi. Edna je v Palermi i je posvečena sv. Olivi. Druga, ki je posvečena sv. Viljemi, je v Grosseti. Za to je največ da-riivao pokojni papa Pij XI.
Bolgarija. Po petih letih pripravlanja se je vršila prva razstava krščanske umetnosti. Nameščena je bila v državnoj
ttmetniškoj galeriji. Razstavlene so bile slike od 13. stoletja do dnes. Na toj razstavi se je lepo vido razvoj cerkvene umetnosti v teki poedinih stoletij.
Švica. V časi zdajšnje bojne je dosta inteligentov, ki so obsojeni na zapor ali pa so internirani. Osrednja vlada je določila 10.000 frankov, ki se naj porabijo za nje. Za to vsoto se bodo nabavile znanstvene knige i priročniki za včenje tujih jezikov i se bodo razdelile tem inteligentom.
Španija. Nemški katoličani so za oropane španske cerkve nabrali i dariivali: 3.170 mešnih plaščov z ostalimi potrebščinami, 623 plaščov za večernice, 227 ogrinjal, 48 pal, 2.661 prtičkov za na kelih, 1.024 mešnih dugih belih robač, 685 oltarnih prtov, 308 kelihov, 51 monstranc, 110 posod za sv. olje, 150 križov, 549 mešnih knig, 159 mešnih knig za čarno mešo i 791 posvečnjekov.
V	Siriji v Libanoni, ki je znani po -drevi cedri, so poleg starodavnoga armenskoga samostana armenski katoličani zgradili kapelo na čast Marijinomi Vnebovzetji. Kapelo je blago-slovo arrrjenski patrijarh Gregor Peter. V svojem govori se je spominao sv. oče i njegovoga dela za mir sveta.
V	Združenih državah Amerike je vmria gledališka plesalka ga. Mary Anderson de Navarro. V svojoj oporoki je določila, da njeno veliko posestvo dobijo tamošnje č. sestre, pe-neze škof v Birminghami za cerkvene potrebe i dobre namene. Veliki penezni dar je dala tiidi domi duhovnih vaj v Dublini i svojoj polsestri, ki žive v nekom ameriškom samostani.
Misijonska nedela. Obhajala seje 3. nedelo oktobra. 20. oktobra. V „Oglasniki Lavantinske Škofije" so prevzvišeni knezoškof z vsov gorečnostjov naložili duhovnikom, naj vernike pozovejo, da pristopijo k Družbi za širjenje vere, naj se en tjeden prle zatajijo, šparajo i dariijejo v namene misijonov. Lani se je zbralo 60,658.121 lir po čelom sveti. Ze v samih misijonskih pokrajinaj so po desetnijaj včlanjeni novo povr-njenci v Družbo za širjenje vere i so lani že nabrali trimilijone dinarov sami. V 286 misijonskih pokrajinaj je že vpelana Družba za širjenje vere. Naša škofije je lani nabrala 99.-359 Din., največ odtistimao, kak družba obstoji i sploh, kak s"e je začelo za misijone nabirati. Prevzvišeni v svojoj okrožnici lepo po-vdarjajo, da misijonstvo ma nadnaravni namen, da* se mora vsaki krščenik pobrigati z molitvami, s sprejemom sv. * obhajila, z darovitnostjov za misijone za širjenje vere Jezusove.
Dograditev cerkve sv. Jožefa v Ljubljani. Kn. šk. ordina-riat prosi vernike, naj po svojih močeh darujejo za zgraditev novoga marmornatoga glavnoga oltara v skiipnom slovenskom narodnom svetišči sv. Jožefa v Ljubljani, zato. da mogočni nebeški zaščitnik obvarje našo domovino bojnih grozot i drugih družabnih viherov. — Uredništvo Marijinoga^ Lista sprejema tiidi te dare i je pošle v Ljubljano na določeno mesto.