IF The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 10, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 186 I^OSeSESESE a=a= Kratke Vesti iz življenja in sveta -'ESHHEaraaMMEKaaKj^^ zmaga demokratov je že v žepu V soboto se je., vršil piknik Mladih demokratov (Young Men's Demokratic kluba), na katerem je vladalo naziranje, da Je John O. McWilliams že toliko kot bodoči clevelandski demokratski župan. sestanek bratov v jugoslaviji Dunaj. — Včeraj je odpotoval VoJvoda Kentski s svojo sopro-iz Poljske na Dunaj in od tam v Jugoslavijo, kjer se bo po Vsej priliki sestal s svojim bratom, bivšim kraljem Edvardom, ki je zdaj s svojo ženo v Dalmaciji. p°licija sežiga Mamljivo zel Cleveland. — Policija je izko-PaJa in izrvala iz nekega zemljišča na 580 Broadway tolikšno n:nožino zelišča mafijuane, da ž njo napolnila velik tovorni avto. Iz posušenega zelišča ma-r'3Uane izdelujejo, kakor znano, Mamljive cigarete, ki pričarajo Pred oči kadilcev vizije božanske nirvane. smrt deteta mrtve matere Philadelphia. — Dete, ki so ga ravniki izrezali s cezarejsko °Peracij0 iz mrtve matere, zjutraj umrlo. "but v avtomobilski ®ZOODl /•delaware, o. v soboto zjutraj J®. ubil 37-letni Robert Cum-lnS iz Columbusa, ko je njegov avtornobil zletel s ceste št. 23. je Smrtna kosa šestmesečni bolezni je u-rI Josef Bradač, star 48 let. V ®ieriki je bival 31 let. Doma je ^ 12 vasi Velikih Les pri Zatič-U' ^ukaj zapušča žalujočo so-r Mary, dobro poznano u-n'Co pri več društvih, dva si-Josepha in Alberta, dva H ta> Antona iz North Randa q ln Dominika iz Bridgeporta, Ho Carniola Tent, 1288. — tra^reb Se bo vršil v Petek ziu" tjeJ v cerkev Marije Vnebovze-ti-a-na 110111168 ave- ob 9- zju" 1673 2 hiše žalosti na 1153 Eaf?t kra-u1' pod v°dstvom Fr. Za-Ije JS Prizadetim naše soža-naj bo rahla gru- Demokratje Juga se pripravljajo, da ubijejo mezdno predlogo v zakonodaji Demokrat Cox iz Georgije napoveduje, da bo predloga ubita, čim jo predloži odbor zbornici v odobritev. WASHINGTON, 9. avgusta., plantažniki boje padca cen, juž-- Jeza južnih demokratov proti: njaški demokratje zahtevajo, administraciji narašča in bsš! naj vlada takoj uravnovesi trž-zdaj se pripravlja petero demo-, ne cene in priskoči plantažnikoir kratov iz južnih držav, da za-i s posojilom na pomoč. Plantaž-davijo predlogo, ki določa regu- j niki hočejo, da se določi cena liranje mezd in delovnih ur. Kljub temu, da bo pritisk administracije povzročil, da bo moral posebni odbor prinesti predlogo pred zbornico, pa demokratski kongresnik Cox iz Georgije že samozavestno prerokuje, da bo predloga ubita. Ker je pridelek bombaža letos skoraj za 25 odstotkov višji od lanskega in ker se bombažni bombažu 17 centov za funt. Poizkusno glasovanje izkazuje, da bo delegacija iz Texasa volila z dvetretjinsko večino proti predlogi. Glavna določila v mezdni predlogi so ona, ki določajo, da ne sme znašati delavska mezda manj kot 40 centov na uro, delovni teden pa 40 ur. Razvoji dogodkov na raznih delavskih frontah ameriške Unije Politični mrtveci vstajajo iz grobov Pred Fordovo tovarno se bo jutri spet delila unijska li teratura. Velike stavke na vzhodu. Obtožbe proti West-inghouse korporaciji. PATERSON, N. J., 9. avgu-* sta. — Tukaj je danes zastavka-lo tisoče delavcev v predilnicah svile in voditelji C. I. O. organizacije so tako optimistični, da prerokujejo skorajšnjo zmago delavstva. Tozadevni štrajk je prizadel 60,000 delavcev v New Jersey ju, Pennsylvaniji, državah Nove Anglije in v New Torki detroit 9. avgusta rice Sugar, odvetnik United Automobile Workers unije, je obelodanil danes vsebino pisem, po- SUSPENDIRANI JUGOSLOVANSKI MINISTRI Suspendiranim so odvzeti vsi privilegiji, ki jih nudi cerkev svojim vernikom. Duhovnikom je prepovedan vsak stik ž njimi in njihovimi rodbinami. m Sestala se bosta Hoover Landon, ki se bosta posvetovala o zopetnem o-življenju republikanske stranke. Mau- WASHINGTON, 9. avgusta. — Poroča se, da se bosta drugi mesec sestala v Oreganu, 111., pri slanih šerifu, okrajnemu prose- governerju Franku O. Lowdenu kutorju in svetovalcem korpora-cije v Dearbornu, v katerih pismih se zahteva zaščito od strani policije unijskim članom, ki bodo jutri, v sredo, razdeljevali pred vhodi v Fordovo tovarno u-nijsko literaturo. PITTSBURGH, Pa., 9. avgusta. — Vodje United Electrical and Radio Workers unije, ki spada pod C. I. O., so obtožili danes Westinghouse družbo preloma obljub in diktatorske prakse. John Metcalfe, predsednik linijskega odbora, je izjavil, da družba ni hotela podpisati pogodbe z John L. Lewisovo skupino. National Labor Relations Board je nedavno odločil, da i-ma C. I tors r°kee Na obisku Mary Grame, 19316 Che-AVe'' MrS' Francer" Qra m vnukinja Mary Rose bw'' 80 bili en teden v Pitts-r0(3n-,U' 1>a-' kjer so obiskali so-tiohsu tiskali so tudi Can-\Va<,k gh' Strabane, in Little a ^0job«t0r8ka Seja- .. zvečer se vrsi seja Slovenskega Narod-tofje °ma- Prosi se vsi direk-a 80 gotovo navzoči. Had; P°škodovan Pri del P°skodb, ki jih je dobil ^ko U', 86 nahaja pod zdrav-20650 T rbo Mr- John Paulin, Sk°rai£ °y Ave- Zelimo mu j^Jega okrevanja! ^Uke0?* iz bolnišnice Se Je vwSrde1,1228 E- 167 st ?*fcvaiiv 12 bolnišnice ter se H in Je sorodnikom, prijate- «Ko obiščejo na domu. h V Sfr* 2a elekt"ko Wačut Ufadu lahko še ved. 0 račune za elektriko. bivši governer Alf M. Landon, titularni glavar republikanske stranke in pogoreli predsedniški kandidat, in Herbert Hoover, bivši ameriški predsednik. Posvetovala se bosta, kako bi bilo mogoče oživeti republikansko stranko. Kmalu bo sklicana konferenca voditeljev republikanske stranke, na kateri bodo razpravljali predvsem o zvezi republikancev z anti-Rooseveltovimi demokrati. DUNAJ, 9. avgusta. — Po vseh beograjskih pravoslavnih cerkvah je bil prebrali odlok pravoslavnega sinoda, s katerim se suspendira jugoslovanski ministrski predsednik, osem na-daljnih članov kabineta in osemnajst državnih poslancev od vseh cerkvenih opravil, in odvzeti so jim vsi privilegiji, ki jim jih je nudila pravoslavna cerkev. V Evropi se izza srednjega veka ni še kaj takega primerilo in še nikoli v Srbiji. V beograjski katedrali, ki je bila natrpana do skrajnosti, so verniki molče in sklonjenih glav poslušali suspen diranje, oseb, katerih imena je čital duhovnik pred oltarjem. Vsem pravoslavnim duhovnikom je zdaj prepovedano vstopiti v hišo oseb, katerih imena se nahajajo na listi, in prav tako jim je prepovedano vsako občevanje ž njimi in njihovimi rodbinami. Poroča se, da je bilo e-nemu teh ministrov rojeno dete, ki ga pa pravoslavna cerkev ne bo krstila. Po v -i Srbiii cirku-lirajo letaki, ki pozivajo ljudstvo, naj bojkotirajo one, ki jih je suspendirala cerkev in naj nimajo ž njimi nobenega opravka. Jugoslovanskemu časopisju je prepovedano vsako poročanje o tej zadevi, toda cirkularji, ki se tiskajo skrivaj, obveščajo ljudstvo o vsem ter napadajo celo regenta kneza Pavla. Premijer Stojadinovič in njegovi ministri pa nočejo priznati suspendacije, češ, da kabinet ne more biti odgovoren za glasovanje skupščine. V Beogradu se slišijo govorice, da se namerava sestaviti novo koalicijsko vlado, dočim pa v mnogih krogih ne verjamejo, da bi bil regent Pavel pripravljen sprejeti Stoja-dinovičevo ostavko. Stanovanja za goste SSPZ V dneh 4., 5. in 6. septembra se bo vršila v Cle-velandu Olimpijada SSPZ, ob kateri priliki se pričakuje več sto posetnikov iz raznih krajev dežele. Odbor elevelandskih društev SSPZ se torej obrača na javnost, da mu gre na roko pri preskrbi stanovanj za, goste. Kdorkoli ima eno ali več sob na razpolago tekom omenjenih dni, je pro-šen, da to sporoči bodisi v uradu Enakopravnosti, ali pa na naslov Miss Ann O-peka, 1127 E. 71 St. Sodnik Hertz preklical odredbo glede omejevanja števila piketov Ness ima sicer pravico do izdajanja tozadevnih odredb, toda morajo biti v skladu z ždravo uvidevnostjo SKUPINE PO 20 PIKETOV NE BI DOSEGLE NOBENIH UČINKOV. Republikanci utrjujejo fronto pri * Teruelu O utopljenemu Zorkotu Mladenič Zorko, ki se je v soboto utopil, je bil star 21 let in. rojen v Clevelandu. Tu zapušča žalujoče starše, Anton in Jennie, roj. Ferenček in brata Josepha. O. unija edina pravico I Bil je član dr_ sv. Jožefa, št. 169, sklepati kolektivne pogodbe z električnimi napravami korpo-racije v East Pittsburghu. NEW YORK, 9. avgusta. — Pred avtomatskimi restavracijami Horn and Hardart družbe so danes piketirali ramo ob rami piketi Ameriške delavske federacije in Lewisovega odbora za industrijsko organizacijo. HENDAYE 9. avgusta. — Na Teruel fronto je poslala nocoj republikanska vlada več delavskih bataljonov, katerih naloga je, utrditi fortifikacije in utrdbe preko ozemlja, po katerem počasi napredujejo fašisti. Ves kraj Canete, ki leži ob Cuenca-Terule cesti, menjen v trdnjavo, ki naj ustavi prodiranje fašistov proti Madrid - Valencia cesti, ki je za republikance življenskega pomena. Za napredno in slovensko mladino! Izgubilo se je V nedeljo se je izgubilo pet vstopnic za koncert skupnih mladinskih zborov. Kdor jih je našel, je prošen; da jih prinsse tajnici Slavčkov, Juliji Peternel, 1383 E. 55 St. ali John Tavčarju v Slov. Nar. Domu. Računi za plin Danes je zadnji dan, da lahko plačate svoje račune za plin v našem uradu. Dodatek k zahvali Pomotoma se je izpustilo v zahvali ime Mr. Jim Bartola, ki je dal venec h krsti pokojnega Blaža Bartola, ter se mu družina pokojnega tudi iskreno zaliva- se bo otvorila 26. avgusta v Mil ljuje. waukeeju KSKJ in Najsvetejšega imena. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:30 iz hiše žalosti na 15406 Holmes ave., ter v cerkev Marije Vnebovzetje pod vodstvom August F. Svetka. Prizadeti družini naše sožalje, umrlemu naj bo pa rahla domača gruda! Pogreb Jos. Kožarja Pogreb rajnega Josip Kožarja se bo vršil v četrtek in ne v sredo, kakor je bilo včeraj omenjeno. Vršil se bo iz hiše žalosti, 723 E. 157 St. ob 8:30 v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Calvary pokopališče. Fisher Body Local 45 UAW V soboto 14. avgusta ob 2. u-ri popoldne se bo vršila seja v S. N. D. na St. Clair ave. postojanke št. 45 United Automobile Workers, v kateri so včlanjeni delavci v Fisher Body tovarni. Vstop na sejo bodo imeli samo člani. To bo zadnja seja pred odhodom na konvencijo UAWA, ki Slovenska mladinska šola S. N. Doma v Clevelandu bo prire dila prihodnjo nedeljo 15. avgusta svoj običajni letni piknik, ki se bo vršil na Močilnikarjevi farmi. Navzoč bi moral biti sleherni slovenec in Slovenka, ki razume pomen te edinstvene ustanove med nami. Izobraževalno delo med nami je najtežje, zato pa tem bolj potrebno in podpore vredno. Ako ne bomo vzgojili naraščaja, ki bo čutil za našo stvar, potem bo tudi delo, ki smo ga vršili skozi desetletja za naše organizacije in narodne domove, kmalu brez sledu izginilo. Prosvetni klub S. N. Doma torej apelira na javnost, da šolski piknik poseti v takem številu, da bo izginil vsak dvom, kje da stojimo v tem vprašanju. Kdor čuti napredno in slovensko, tega ne bo manjkalo v ne deljo na šolskem pikniku! Wis. Pogreb Kalina Pogreb pokojnega Anton Kalina se bo vršil v sredo zjutraj točno ob 7:15 iz hiše žalosti na 16615 St. Clair Ave., in ob 7:45 v cerkev. CLEVELAND, O. — Eliot* Ness, ravnatelj javne varnosti, je nedavno odredil, da se sme piketirati najmanj 500 jardov od Corrigan - McKinney tovarne, ki je last Republican Steel korporacije, in še takrat sme biti v posameznih skupinah samo po dvajset piketov. Včeraj pa je David R. Hertz, sodnik Common Pleas zavrgel to Nessovo Vlada je spet dovolila izvr-! odredbo, vsled česar je nanovo sevanje cerkvenih opravil, odprto vprašanje, kako kontro- li življenja naših ljudi po Ameriki Pravi, da ni zapirala cerkva zato, ker so bile cerkve, pač pa zato, ker so bile trdnjave. MADRID 9. avgusta. — Španski republikanski častniki, ki so zakopani v strelskih jarkih manj kakor miljo od mesta To-leda, poročajo danes o močnem streljanju v mestu, kar pomeni, da se vrše tam revolte. Ubežniki iz fašističnih vrst lira ti stavkarsko zono. "Ko je Ness odredil, da se ne sme piketirati bliže tovarne kakor 500 jardov proč cd nje," je rekel sodnik Hertz, "je s tem u-ničil vsako učinkovitost piketi-ranja. Dalje tudi nikakor ne mislim, da ne sme ravnatelj Ness določati števila piketov, v kolikor je to število v skladu z zdravimi nazori, toda če se število piketov omeji na petnajst a- li dvajset oseb, ne vidim, kako bi moralo biti tako piketiranje bo izpre- v. , ., „ . mm učinkovito. "Razen v nemirih in izgredih, varnostni direktor nima pravice izdajati takih odredb v imenu države. Res je sicer, da ima pravico omejevati in regulirati piketiranje, toda to omejevanje mora biti v skladu z uvidevnostjo." Nessova odredba okrnjuje pi-kete v gotovih državljanskih svobodščinah, je rekel sodnik — V Kemmerer, Wyo., sta si obljubila zakonsko zvestobo Fr. Mohar iz San Francisca, Cal., iti Ana Šabec, hči Pavla Šabca iz Diamondvilla, Wyo. Novoporo-čenca se nastanita v San Fran-ciscu. — V Pueblo, Colo., je farmer Joe Bregar dobil zastrupljenje krvi in so mu morali radi tega odrezati srednji prst na levi roki. Sedaj se počasi zdravi. — Sedemletna hči Mr. in Mrs. John Pauček je tako nesrečno padla s balkona, da si je zlomila levo nogo. — V Chicago, 111., je umrl J. Držič, ki je bival na severni strani mesta. Star je bil 53 let in doma od Loč pri Brežicah. Zapušča štiri otroke. Pokajni Držič je bil svoje čase zelo aktiven na društvenem in delavsko - kulturnem polju, toda bolezen jeti-ka ga je vrgla iz gibanja. — Rose Rakovec se nahaja v bolnišnici St. Anthony's, kjer je bila te dni operirana. — V Temple City, Calif., se je pri snaženju puške ponesrečil George Bresnick. Ko je bila puš- pripovedujejo, da revoltirajo da jim je policija zabranila do- Hertz. Kakega pol ducata pike- ka že osnažena, se je sprožila in tov je pred sodnikom izjavilo, Španci in Mavri proti Italijanom, ki smatrajo Špance in Mavre samo za "kanonski futer." VALENCIA 9. avgusta — Lc-jalistična vlada je spet dovolila obnovitev cerkvenih opravil po vsej lojalistični Španiji, toda s pridržkom, da se morajo ta o-pravila začasno vršiti "privatno." Manuel Irujo, minister pravosodja, je spet izdal duhovnikom in nunam dovoljenje, da opravljajo službo svojega poklica. Kot se sodi, se to dovoljenje tiče o-koli 7,000 duhovnikov in nun. Jose Giral Pereira, minister zunanjih zadev, je ob tej priliki dejal: "Republikanska vlada ni nikoli zaprla cerkva zato, ker so bile cerkve, marveč zato, ker so bile to oborožene trdnjave. Sicer pa ni vlada nikoli nastopala proti veri kot taki." (Značilno pri ministrovi izjavi, da so bile španske cerkve oborožene utrdbe fašizma, je to, da je natančno tako izjavil pisatelj Kockek v slovenskem katoliškem mesečniku, Domu in svetu, kjer je pisal — Kakor se naši čitatelji še spominjajo, ker smo ponatisnili tisti članek — da so bile cerkve in samostani prave oborožene u-trdbe fašizma, iz katerih so streljali zabarikadirani duhovniki in redovniki na republikance. Op. uredništva.) hod na gotove kraje na Broadway, Dille in Independence Rd., ker so bili tisti kraji oddaljeni manj kot 500 jardov od tova-ren. Pomožni mestni ravnatelj Blythin je potem vprašal ysake-ga piketa posebej, če bi bil pripravljen sam piketirati pred vhodom v tovarno. V vsakem slučaju se je glasil odgovor "ne". "Ali bi bili pripravljeni piketirati z desetimi drugimi?" "Ne." ga usmrtila. — V New Duluth, Minn., je umrl rojak Joseph škul, star 35 let in doma iz Strug pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki je bil okrog 15 let in zapušča tu ženo, tri otroke, stariše, brata in dve sestri. — V bližnji naselbini Oliver, Wis., je pa umrla Mary Erjavec, ki zapušča moža. — V noči od sobote na nedeljo so neznani lopovi napadli rojaka Leopolda Horvata, ga pretepli ter mu odvzeli vso gotovino, kolikor je je imel pri sebi. ., ^ , . . 'Horvat le dobil v pretepu težke "Koliko piketov pa bi moralo •J . . . * , r poškodbe na glavi m po telesu. biti skupaj, po vašem mnenju: "Najmanj pet sto." Vsi vprašani so odgovorili, da se ne bi drznili piketirati v manjšem številu, boječ se napadov od strani stavkokazov. Seja Danes zvečer ob 8. uri se vrši redna seja direktorija Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Direktorji so prošeni, da se polnoštevilno vdeleže iste. Tajnik. KRAVA POJEDLA OBLEKO RANDOLPH, Vt., 9. avgusta. — Neki tukajšnji farmar je poslal svojega 14-letnega sina z vlogo na banko ter mu izročil bančno knjižico. Dečko je vložil na banki denar, nato pa se napotil domov. Ker pa je bilo silno vroče, se je ustavil ob potoku na travniku, slekel obleko in jo obesil na grm ter se šel kopat. Ko je prišel spet iz vode, da se obleče, je videl, kako je krava mirno žvečila baš zadnji kos njegove obleke. Z obleko vred je šla tudi bančna knjižica. Maša zadušnica Zadušnica za pokojno Jennie Kranz se bo brala 12. avgusta ob 8. zjutraj v cerkvi sv. Kristine na Bliss Road. Napadalci so pobegnili predno je Horvat mogel priklicati pomoč. Napad se je izvršil na W. Pierce; ulici med So. 2nd in So. 3rd u-lico. Seja F V sredo 11. aug. ob pol 8. zvečer se vrši redna mesečna seja direktorija Slov. društ. doma. Ker bo več važnih stvari za reševati, se naproša direktorje, da se gotovo vdeleže. — Odbor. Predstava jutri Jutri zvečer se vrši druga predstava na vrtu St. Clairske-ga kopališča. Popolen program zanimive predstave priobčimo jutri. Vstopnina je prosta. Seja mladinskih oddelkov Jutri, v sredo, ob sedmih zvečer, se vrši važna seja članov mlad. oddelkov društev S. D. Z. "Kras" št. 8 in "Collinwoodske Slovenke", štev. 22. Seja se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. STRAN 2. PRAVNOST 1Q. avgusta, 1937. UREDNIŠKA STRATs ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays £0 raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 Ea 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Slovenska skupina Fisher Body Local 45 Cleveland, Ohio Izredna seja slovenske skupine se bo vršila v sredo, 11. avgusta, 1937 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd ob 7:30 zvečer. Vabim vas, da se vdeležite te seje polnoštevilno. Naš kcntrakt bo potekel 11. avgusta, 1937. — Bliža se nam nov boj, morda bolj drastičen, kakor zadnji. Dobro bi bilo malo razmotrivanja, dobrih nasvetov, zato je dolžnost vsakega člana, da gotovo poseti to sejo. In ker je glavna unijska seja dne 14. avgusta, 1937 bi bilo zelo koristno, ako pošljemo na glavno sejo kako resolucijo, da bo dober pouk delegatom. Iz Local 45 je namreč izvoljenih 21 delegatov, med njimi sta tudi dve Slovenki in sicer Anna Urbas in Rose Jalovec. Na to sejo sta tudi povabljena Homer Martin, predsednik I. U. U. A. W. in Wyndham Mortimer podpredsednik. Ta dva bo- venciji. Glavna unijska seja bo zelo zanimiva, toraj pridite vsi. Mnogo se govori, da mi Slovenci nimamo pravice imeti svoje seje ali prireditve. Prosim tiste, ki širijo takšne govorice, naj prenehajo, ker s tem mnogo škodujejo slovenski skupini in organizaciji sploh. OB OBLETNICI ŠPANSKE VOJNE Zdaj je poteklo že celo leto, odkar besni španska državljanska vojna, pa se še vedno ne da niti približno slutiti, koliko časa bo še trajala in kakšen bo njen nadaljnji razvoj. Državljanska vojna se je začela 18. julija 1936. Tega dne je namreč general Franco prenesel svoj upor, ki ga je dan poprej začel in srečno zaključil v španskem Maroku, v Španijo samo. Povod za ta Francov nastop je dal umor enega izmed znanih nacionalističnih voditeljev Španije, monarhista Calva Sotella, ki so ga dne 13. julija lanskega leta našli ubitega na madridskem pokopališču. Dogodki so se nato razvijali s filmsko brzino. Vojaške garnizije v Maroku in v južni Španiji so se uprle vladi v Madridu; v Cadixu, Santanderju, Ceuti, Barceloni, Burgosu, Pampelunu, Sevilli in drugod pa so izbruhnili veliki nemiri in prišlo je do prvih resnih spopadov. Na čelu nove republikanske vlade v Madridu je bil tedaj Martinez Bario, katerega pa je že 31. julija zamenjal Gi-ral. Burgos, Valladolid in nekatera druga važna središča so prešla na stran frankovcev že 19. julija, torej takoj prve dni upora. Vendar pa se Francu udar ni povsem posrečil in je med tem tudi vlada začela polagoma organizirati svojo redno vojsko. Po padcu Badajoza (9. avgusta) je inozemstvo začelo posvečati dogodkom v Španiji že splošno pozornost, že v avgustu je Francija stavila prve konkretne predloge o nevmešavanju v španske zadeve, ki jih je Anglija takoj sprejela, ostale zainteresirane države (skupno 27) pa so se jim pridružile kasneje. že v tej dobi se začne tudi prvi pritok tujih prostovoljcev obema taboroma v Španijo. V začetku septembra so frankovci izvedli prvo zračno bombardiranje Madrida, dočim so istočasno republikanska letala bombardirala Burgos. Že tedaj se je pokazalo, da bo letalstvo v španski državljanski vojni igralo izredno vlogo. V istem času je prišlo tudi do hudih bojev pri Toledu in Oviedu. Pri Oviedu se boji nadaljujejo še danes, v Toledu (Alcazar) pa se je v novembru odigrala ena izmed najbolj strašnih epizod španske državljanske vojne, ki je vsem še v živem spominu. Odločilni dogodki na španskih bojiščih, ki se raztezajo od severa do juga, so se izvršili v dobrih dveh mesecih od septembra do novembra lanskega leta. Potem so ostale pozicije obeh strank v glavnem nespremenjene do maja in junija letos, ko je spet prišlo do nekaterih važnih sprememb. Irun so frankovci zavzeli 5. septembra, nekaj dni kasneje pa so vdrli v San Sebastian. Madrid je tedaj preživljal hudo vladno krizo, ki jo je rešil Larko Babal-lero 4. septembra s prevzemom oblasti in imenovanjem Alvareza del Vaya za zunanjega ministra. Istega dne se je pojavila v španskih vodah prva nemška bojna ladja, križarka "Nuernberg." Prve borbe v bližini Madrida so se pričele 20. septembra. Tedaj je Alvarez del Vayo vložil prvi protest republikanski vlade pri Društvu narodov. Prvega septembra je bil general Franco izbran za poveljnika svojih čet, 30. septembra pa za vršilca dolžnosti državnega poglavarja nacionalistične Španije. ■ V začetku oktobra so se začeli prvi boji pred samim le k°t Protiutež napram Franci n/r , • ! rn , • • T ^ i n • i , t i hi in Angliji. Takrat je bila na Madridom. Tedaj je Largo Caballero izvedel delno re članstvo sklenilo, da se priredi plesna veselica in sicer 18. decembra 1937 v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. In ravno tam se bo darovalo 6 tube Zenith Radio, ki ga je daroval Anton Dolgan. Listki za Radio so gotovi, prosim slovenske trgovce in društva, da pokupite te listke in pomagate do večjega uspeha. Da bo vsakemu jasno, vam razložim, da je naš namen okrepiti blagajno in biti pripravljeni v slučaju zopetne stavke. Iz te blagajne bi se pomagalo najbolj revnim slovenskim družinam članov, pomagalo unijski kuhinji na slovenski dan. V zadnji stavki se je streglo okrog 2000 stavkarjem vsaki dan, k-stan£ mnogo denarja. Sedaj je čas, da se pripravimo. Pozivamo slovenske delavce, da z vso vnemo delujejo za izvolitev delavskega kandidata Louisa Spisaka. Podpisi morajo rta igrala važno vlogo na kon- biti zbrani še pred 17. avgus- tom, ki je zadnji dan. V 26. wardi, kjer Spisak kandidira za councilmana je bolj malo Slovencev. Zato bi bilo dobro od Slovencev, da gredo tudi okoli drugih narodnosti in trgovcev v 26. Wardi in s tem pomagate do izvolitve, da pride Spisak v mestno zbornico. Infor- Ni čuda, da pride na to sejo macije in peticije dobite v uradu le par članov. Naznanjam vsem Fisher Body locala 45 na 14005 slovenskim članom, da nam je j Coit Rd. Spisak je na neodvis-aksekutivni urad po daljšem po- nem tiketu. svetovanju odločil ime, ki se gla-~,i: Slovenian Group Fisher Body Local "45. Na seji dne 13. junija, 1937 je' A-ma Urbas, tajnica Konvencija s1 vrši dne 23. avgusta 1937 v kilwailikoe, Wis. Cadorna je pripravljal napad na Francijo "Pololo d'ltalia" je prinesel ga in tudi gospodarskega pome-dolg članek izpod peresa Angela na, toda Francija ji je to deželo Gattija, ki je izražal svojo neje- j vzela skoraj pred nosom, ko se voljo zaradi tega, ker se je pro-1 je Italija pripravljala za osvoji-slava nekdanjega generalissimu- j tev in ko je že bila gotova, da bo ca Cadorne preveč zavlekla. I njena kolonija. Zato se je Itaii-To se ni spodobilo, saj je bil1 ja razočarano oddaljila od Fran-Cadorna kljub temu velik mož. jcšje in se naslonila na Avstrijo Če so ga zadele nesreče, ni bila j i" Nemčijo; ter je tudi tako zato njegova krivda. Pri tem je o-1 menjala Rusijo v trozvezi, ki je pisal tudi vse njegovo delovanje že prej iz nje izstopila. neposredno pred dobo svetovne vojne. Bil je že takrat poveljnik vseh italijanskih vojnih sil, ko se Italija Š3 ni odločila za katero ntran naj bi se vojskovala . . . Cadorna je bil tisti mož, ki se je prav za prav šele odločil skupno z italijansko diplomacijo, da s? Italija odcepi od trozveze (Nem -čija, Avstrija, Italija) in da pri-ntopi antanti. Da dobimo jasno sliko položaja tik pred svetovno vojno, moramo orisati celoten položaj v takratni Srednji Evropi. Da obdrže svojo politiko, ki ie močno dišala po konservatizmu, so se Rusija, Nemčija in Avstrija združile v trozvezo, da so bi- konstrukcijo svojega kabineta, v katerem je poleg ministrskega predsedništva prevzel tudi ministrstvo vojske, v vladi pa sta odslej tudi po en zastopnik Baskov in Ivata-loncev. Osnovan je bil tudi odbor za obrambo Madrida, ki ga vodi general Miaja, vlada sama pa se je preselila v Valencijo. Skoro desetmesečne borbe za špansko prestolnico so pokazale, da je Madrid lažje braniti, nego ga o-svojiti, kajti od novembra lanskega leta pa vse do danes se položaj v bližini Madrida ni bistveno spremenil. V novejšem razpletu vojaškimi operacij je velikega pomena samo padec Bilbao-a 19. junija letos in pa smrt ^ ItgJija in "Nemčija 18. novembra priznali enega najboljših Francovih generalov, generala Mole. Za ylado y Burgosu. Uvedba pomorske mednarodne kontro-polozaj republikanskega tabora pa m brez pomena nova ,e y marcu letošnjega leta, ki naj bi pripomogla k omejit-rekonstrukcija valencijske vlade. Na celu ji je sedaj sto-1, g ke držav}janske vojne, se zaradi neprestano popil zmernejši Negrin, ki se mu je vsaj deloma posrečilo I avljajočih se incidentov ni obnesla. V zvezi z njo je tu-zadusiti neprestane anarhistične nemire. jdi poMka tako zyanega nevmešavanja v španske zadeve Bolj ko na bojiščih pa se je med tem španska vladna rasla v hudo krizo, iz katere jo skuša sedaj rešiti Angli-zadeva zapletala na diplomatskem polju, posebno odkar ja s svojim znanim diplomatskim posredovanjem. strani Francije tudi Italija, saj je baš Francija doprinesla največji del k ustanovitvi italijanske kraljevine in je bilo med njima tudi iskreno prijateljstvo. Toda po 1. 1883, ko je Francija zavzela Tunis se je prijateljsko razmerje med Francijo znatno ohladilo. Italija je namreč dolgo časa nislila, da bi si prisvojila Tunis, ki je bil za njo velikega vojaške- Ko je izbruhnila vojna med Avstrijo in Srbijo, bi Italija morala. kot član trozveze stopiti na stran Avstrije in pričeti vojno proti antanti. Italija, kot bomo videli, se je tudi dejansko pripravljala na to. Avstrija je začela z njo s svoje strani direktne pogovore in je nudila za njeno pomoč poleg dela francoskega ozemlja ter obrežja (Korziko itd.) tudi nekaj svojega ozemlja, in sicer Trst, Južno Tirolsko, del Goriške in Kranjske ter nekaj dalmatinskih otokov. Trst pa bi imel postati svobodna luka. Toda tudi na strani antante so bili pridno na delu, da bi pridobili na svojo stran I-talijo. In to se jim je kmalu posrečilo. Oni so tudi nudili več, kot je mogla nuditi Avstrija in Italija je pristopla k antanti in postala zopet sovražnica Avstrije. 26. aprila 1915 je bil sklenjen znani londonski pakt kjer je antanta nudila poleg tega, kar je nudila Avstrija, še severno Dalmacijo, toda brez Reke. Tako se je začelo barantanje z našo zemljo, in tako smo bili tudi končno prodani. Pregovori za to za nas žalostno pogodbo so trajali skoraj e-no leto. Dne 28. julija 1914 so se pričele sovražnosti med Srbijo in Avstrijo, 11. aprila 1915 so podpisali londonski pakt in že 24 maja istega leta so italijanske čete udarile na Sočo. Na-laljna zgodovina nam je dobro znana. Angelo Gatti je opisal vlogo Cadorne baš v času, ko so se razvijala pogajanja med Italijo in antanto. 14. julija 1914 je Cadorna nasledil generala Polliti-ja, šefa generalnega štaba, ki je nenadoma umrl in že čez deset dni je on prevzel njegovo mesto, t. j. 24. julija, 31. julija je že predstavil Njeg. Vel. (kralju Viktoru E:r.anueiu III.), piše Gatti, sintetično spomenico o zbiranju italijanskih čet na seve-rozapadu (to je na meji proti Franciji) in o prevozu čimveč-jega števila vojaških sil v Nemčijo." Kralj je potrdil in odobril ta načrt. General Brusati, kraljev adjutant, je Cadorni dne 2. avgusta že vrnil potrjeno omenjeno spomenico. Takoj na to je bila itali- janska vojska pripravljena za razvrstitev vzdolž francoske meje, pa tudi pripravljena za odhod na Ren in nemško - francosko mejo. Šef nemškega generalnega štaba, general Conrad je posebej poslal privatno pismo Cadorni, da bi Italija dala ;ia razpolago Avstriji več čet, kot sta s pokojnim generalom Polli-jem že preje določila z ustme-nim razgovorom. Bivši vojaški odposlanec v Rimu je namignil Italiji, da bi eventuelno dobila Nizzo, Korziko in Tunis, če bi se še držala zavezništva. Baš istega dne, ko je Cadorna dobil od kralja potrjen svoj vojni načrt, je Italija objavila, da ostane nevtralna v takratni vojni. Seveda se je položaj na mah spremenil, Italija je bila že pod vplivom antante. K temu ni treba nobenega komentarja, saj bo vsak videl, da je bila pri vsej tej veliki tragediji po sredi samo trgovina in da niso bili nobeni ideali, ki naj bi vodili k žrtvam, čeprav so bili takrat in so še danes na ustah tistih, ki so "prodali" in "kupili". -našo zemljo. Strašen dogodek v hiši norcev V Račah se je odigral dogo-d e k , o katerem govori vsa tamošnja okolica. Dogodil se je v hiši 37-letne posestnice Elizabete Drevenšek, pri kateri živita njena slaboumna sestra Aloj' zija ter slaboumni brat Henrik Lipnik. i Hiša je udarjena z nekim prekletstvom, oba otroka sta bila že od mladosti slaboumna, zdi se pa, da tudi Elizabeta Drevenšek ni čisto pri zdravi pameti. Njen brat Henrik Lipnik je bil že dvakrat v umobolnici, enkrat pol leta, drugič pa celo leto. Oba norca, ki sta živela pri sestri, sta imela zapisan prevžitek. Njuna sestra se je pred leti poročila ter je vzela nekega Drevenška iz sosednjih Šikol. Zakon pa tudi ni bil srečen, ker je mladi mož rad gledal v kozarec, spravil je posestvo v dclgove ter je slednjič, da bi se iz neprijetnega položaja izmotal, sam zažgal hišo in hlev, da bi dobil zavarovalnino. Toda razkrinkali so ga in šele nedavno je prišel iz dveletne ječe. Slaboumni brat Henrik Lipnik je v času, ko je bil njegov svak v zaporu, postajal vedno bolj oblasten. Ni bil tako nor, da se ne bi zavedal važnosti denarja, rad je tudi popival, pa je začel se-stro-gospodinjo na vse načine izsiljevati. Poleg svojega pre-vžitka je zahteval od sestre polovico od izkupička za vsak pridelek, katerega je prodala. Svoje zahteve pa je podprl s strašno grožnjo, da jo pri priči ubije, če mu jih ne izpolni. Večkrat je v svoji besnosti navalil na sestro, da je morala bežati iz hiše ter se je "vso noč skrivala v soseščini, dokler se ncrec ni zopet umiril. Denar, ki ga je dobival od sestre, je takoj zapravil. Nedavno je Drevenšek prišel iz ječe. Ni pa si upal domov k ženi, ker se je bal slaboumnega svaka. Ta ga je namreč napadel ter ga odgnal od hiše. 2e takrat je Elizabeta Drevenšek, kakor to izpovedujejo priče, nago- jvarjala svojega moža, naj ji norega brata ubije, češ da ne bo dobil za to več kakor leto dni. Mož pa da je to zavrnil in dejal, naj sama napravi, kar hoče. V nedeljo zvečer je Henrik Lipnik zopet začel pretepati sestro, vrgel jo je na tla in komaj jo je njena slaboumna sestra A-lojzija ubranila. Obe ženski sta nato zbežali iz hiše ter se skrili v grmovje, kjer sta čakali vso noč do jutra. Henrik Lipnik pa je medtem doma vzel sekiro ter na drobno sesekal vse pohištvo. Nato se je vlegel na posteljo ter zaspal. Zjutraj je prišla Elizabeta Drevenšek domov. Videla je razdejanje v hiši, ko pa je opazila, da brat spi in je našla poleg postelje sekiro, jo je vzela, tiho pristopila k postelji ter udarila brata z vso silo z ostrino. Ostrina se je globoko zasekala v lo banjo zadaj za ušesom. Elizabeta Drevenšek je nato takoj zbežala iz hiše ter šla k so sedi Mariji Plečko, kateri je dajala : "Sedaj sem ga ubila, tako sem ga vsekala, da je kar iz postelje padel." Komaj pa je to izgovorila," se je pa pojavil na pragu hiše Henrik Lipnik, ves oblit. s krvjo ter se omahovaje prijemal za podboje vrat. Prizor je bil grozen, da je gledalcem ledene-la kri v žilah. Lipnik je nekaj časa omahoval, potem pa se je zgrudil v travo ter obležal nezavesten. Gasilci iz Rač so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se še sedaj bori s smrtjo. Dreven-škovo so orožniki aretirali v trenutku, ko si je pripravila vrv, da se obesi. Dejala je, da ni mogla več živeti s svojim bratom, kar jo je mučil in pretepal, poleg tega ji je jemal denar ter kradel vse, kar je dobil v roke, tako da jo je spravil na kant ter je bilo posestvo te dni že sodno cenjeno. V družinsko kopališče je prišla dvojica, ki ni najela kabine in se je slačila diskretno, kolikor je pač šlo, na zeleni ruši, Mož o katerem se je izkazalo, da si je bil kopalno obleko oblekel že doma, je odložil suknjič, čevlje, hlače. Ostal je v srajci in si odpenjal ovratnik. Med to proceduro »a je ošinila spremljevalka s kritičnim nezadovoljnim pogledom Končno pa je dejala: "Tone, ne spodobi se, da se vedeš tako nespodobno pred vsemi ljudmi. Odloži vendar že srajco." Pripravlja se dvoje pomemb; nih pobud. Kulturni teden naj prikaže stopnjo kulturne tvornosti ob meji. Mariborsko gledališče pa nas bo v teh TalijiniW težnjam pičlo naklonjenih časfo prijetno presenetilo. Za novo sezono nam upravnik dr. Brenčic ob 15-letnici svojega upravniko-vanja vpostavlja mariborsko o-pero. Kakor smo doznali, se bodo uprizorile v novi gledališč1 sezoni tri opere. .V.WAVW.W/AWA'AVW/ OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Rabin iz Mukačeva na Polj' skem je bil znan kot čudodel ki je zdravil bolnike. Eden izmed očividcev rabi vih čudežev je pripovedoval sv jemu prijatelju: "Pred rabina je stopil nek1 človek z zlomljeno nogo. Naslanjal se je na berglje. 'Vrzi en" bergljo stran!' mu je rekel rabin. Ubožec ga je ubogal. 'Vrzi tudi drugo bergti0 stran!' Ubožec je spet storil, kar inu je bilo ukazano . . ." "No, ali je potem shodil ?" "Ne." "Kaj pa?" "Padel je in si zlomil še drug0 nogo." Mira: "Moj ženin mi piše, & se bo Čez dva meseca oženil " najlepšim dekletom sveta." ( Mica: "Takšna nesramnost Toliko časa te je vlekel za noS> zdaj pa bo drugo vzel!" NA SEVERNEM TECA-JU ZMRZUJE Sovjetsko polarno taboriš^' — V gosti megli naletavajo tu debeli snežni kosmi, ki prepreč11' jejo vsak pogled nad 500 metr^ daljave. Temperatura včeraj na ničli. Je bil* Pristopajte k Cankarjevi u' stanovi in naročajte se na karjev glasnik". Pokažite, A» naprednjaki ne znamo voriti, temveč tudi ustvarjaj kadar se za nekaj zavzeme"1?' Pokažimo, da smo še krepk1 ^ čili in se ne mislimo ge I">d* reakciji! STERLING COATS & SUITS AND FUR-COATS Ker se vse blago draži, zato vam svetujem, da si Izberete fino, čisto volneno "STERLING" suknjo ali FUR-COAT najnovejše 1937-1938 mode, prej mogoče, DIREKTNO IZ TOVARNE in to p0 vedno nižjih cenah kakor kje drugej. Izberete vašo suknjo sedaj, plačajte nekoliko kadar Jo izberete in drugo enkrat Octob'a ili Novcii>t>nl (Will Call). Prosim, oglasite se, ali me pokličite, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si laliko izberete "n0 in trpežno suknjo po vaši volji in ceni. Za pošteno in točno postrežbo se vam priporočam 1034 ADDISON ROAD Tel.: ENdicott 3426 6ENN0 B. LEUSTIG «*» "H 10. avgusta, 1937. ENAKOPRAVNOST i ft. "pa poj diva na jug, na jonsko! Kako hočete tu o-^viti? Vi nujno potrebujete ^ezega zraka in razvedrila. Nič Jj^Pozno, le vame zaupajte." Morda — dokler je še duša v U°veku." ^.aposled je bil z vsem zado-. Jen- Ko sem mu pojasnil, da p. v®ndar boljše, če napravi o-- me je prijel za roko, globoko pogledal z vdrtimi °cmi m rekel: "To ireJ. tudi vi mislite, da je Ze,!jo daleč Ne z menoj ln stokrat ne. Vidite, jaz ^poP°lnoma zdrav človek in Žep ai" nos^m oporoko vedno v ttm Saj zato vendar ni treba - Boljše je pa, če je člo- vek vedno POSPK na vse P«PravlJ'en, wno v teh nemirnih časih." je Se je in popoldne mu sal ^ Poklicani sodni pristav spi-bol.0Poroko. Po podpisu je bil san, mil'en in bolj zadovoljen ^ s seboj. ko Sem, da takoj umrjem rekel m SV0J0 volJ°" mi ->e 4v!povedwai sem mu razne Ho, ti,Jaje' Poslušal me je mir-sPal ° ^opel, naposled pa za^ po ZasPal za vedno ,eno uro K1)1-3 vi j eni oporoki. bil zvečer v železniški ifcjjj Vv bolnišnici, sem videl vedno pred seboj; z spre . nasmehom me je povsod Te(Ja; "jegov upali obraz. "jjalme je poklical telefon. državni padar, kdo "P • toon^Jdite takoj, železničar Si-kis]ino,®e ^ zastrupil z octovo tek i s sel30j magnezij o ga } bolniku. Kmalu sem sem saVl1 iz nevarnosti. Komaj klical tYni1' me je že spet po" ji je elefon. Na glavni posta-str0j AjJltajskemu strojevodji Hiral sdtrgal obe nogi. Telefo- 8atnP'i°m tak°J P° zdravnika, jo. 2 . z obvezili drvel na postaji ki sem jih prive-H k,.v- er,i> sem mu ustavil zdrav medtem ie pa že Pri" Za silo smo ga ob- vezali in nato prepeljali v glavno bolnišnico. Drugi dan sem bil prost in sem se z dr. Aleksandro Andre-jevno sestal v mestnem parku. Občudoval sem to žensko. Ljubila je naravo nad vse, poznala je vsako cvetico po imenu in vedno mi je trdila: "Verjemite mi, le narava je čista, nedolžna, vse drugo je puhlo in gnilo na svetu." Šla sva proti Saboru, ko sva zapazila množico ljudi pred večjo palačo. Izvedel sem, da se hiša prodaja. Povabil sem doktorico, naj .gre z menoj v palačo, kajti radoveden sem bil, kako visoko ceno bo doseglo poslopje. Razen sodnih uradnikov je bil navzočen samo en kupec, neki starejši gospod. Brez kakega uvoda je stopil gospod k nama in rekel: "Prosim vas, ne vtikaj e se v prodajo, ker kupec sem jaz in samo jaz. Hiša se drži moje in ne pustim je iz rok." Med tem je udaril sodni sluga s kladivom po zvoncu in prodaja se je začela. Prva izklisna cena je bila 100,00 rubljev. Takoj mi je šinilo v glavo, da bi se pri trdovratnem kupcu dalo kaj zaslužiti, in brez drugega sem ponudil 110,000, čeprav nisem imel v žepu niti tisočaka. Gnal sem ceno do 150,000, ko me je poklical kupec v sosednjo sobo ter mi stisnil v roko šop bankovcev s prošnjo, naj se vendar odstranim. Odstranil sem se takoj z 20,000 darovanimi rublji, a že čez nekaj dni sem izvedel, da je prebrisani žid kupil palačo za 151,000 rubljev, prodal pa jo je takoj nato nekemu Angležu za 450,000. Dobljeni denar sem zamenjal v dolarje, in to v mojo srečo, ker je rubelj začel takrat padati. (Dalje prihodnjič) Predrznost ameriških nazijev ne pozna mej Čedalje bolj se množe protesti proti ustanavljanju nemških nazijskih taborišč po Ameriki. LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT . HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hickejr, Roseville, Calif., writes: "My doctor prescribed Krusohen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I've lost 17 lbs. in 6 weeks. Kruschcn is worth its weight in gold." Mrs. Hickey paid no attention to gossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't YOU? Get a jar of Kruschcn to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply take half teaspoonful In cup of hot water every morning. All druggists. LIFE'S BYWAYS lTCREATToCET r^ OLD CIRL^SUREL * ONC . - POAMINC - " AMP JufriooKATTM' Sxv iiNt •• You POUT -SEE amvtmimc. J-IICE: THA ON THE OTMHE .5 I*>E ; Lf^ACe .^^ERtt NO ■fiu^ C01rTMELBKAV£: ME NO STiKA mUC-A-J-EESH J WASHINGTON, 9. avgusta. — Pred justični department prihaja zmerom več pritožb o nemških nazijih v Ameriki, ki ustanavljajo tu svoja taborišča, kjer se mladina vojaško trenira, kjer se smeši ameriške ustanove in poveličuje Hitlerja in njegov nazizem. Med temi, ki so protestirali pri justičnem departmentu, je tudi demokratski kongresnik Citron iz države Connecticut, ki je poslal stotine protestov proti ustanavljanju militarističnih nazijskih taborišč v državi New Jersey in po drugih krajih Amerike. Pravi, da so ta taborišča pod zaščito nemških konzulatov, in dalje obtožuje nazije kršenja zveznih postav, ker pošiljajo o-rožje iz enega taborišča v drugo. nika Zedinjenih držav. Nemški časnikar dalje- pravi, da je Lewis mož močne volje in silne telesne moči, da se je izvil "zemlji iz drobovja," ko se je povzpel iz globokega premogovnega rova do važnega položaja, ki ga zdaj ima. Ross pravi, da ima Lewis vso podporo Bele hiše in da je dovolj inteligenten, da bo bolj razumno izigraval svoje karte, kakor pa sta to delala Long in Coughlin. LEWIS V NEMŠKIH OČEH BERLIN, 9. avgusta. — Colin Ross, nemški časnikar, prerokuje, da bo Lewis uspel v svojem prizadevanju, da organizira delavsko - farmersko stranko, nakar bo kandidiral za predsed- LEGALNI STATUS NEROJENEGA DETETA BUENOS AIRES, Argentina, 9. avgusta. — Argentinsko civilno prizivno sodišče je določilo, da ima še nerojeno dete lastninske pravice, ki se jih mora spoštovati. Neka neporočena ženska je tožila za del premoženja moža, ki je umrl in o katerem trdi, da je oče njenega še nerojenega o-troka. Nižje sodišče je njeno tožbo zavrnilo, prizivno sodišče pa je določilo, da je otrok, spočet pred smrtjo osebe, katere zapuščina je sporna, upravičen do lastninske pravice. ROPAR DOBIL 40 UDARCEV Wilmington, Del., — Zamorec James Trealer je dobil v tukajšnji jetnišnici 40 udarcev s palico po golem hrbtu, preden je nastopil svojo desetletno zaporno kazen, v katero je bil obsojen zaradi 16 ropov in vlomov. — VABILO NA — PIKNIK ki ga priredi za deset-letnico, obstanka društvo SLOVENSKI NAPREDNI FARMAR, št. 44, Slov. Dobrodelne Zveze V NEDELJO 15. AVGUSTA, 1937 na farmi Anton Debevca v Madison, OKio Posebni odbor deluje na to, da bo .vse najbolje preskrbljeno za postrežbo in zabavo za stare in mlade. Torej so vljudno vabljeni vsi člani in članice Zveze, kakor tudi znanci in prijatelji. Na pikniku bo dosti zabave. Kažipot: Ko se pripeljete v vas Madison obrnite na desno po tlakani cesti, potem pa pazite na znamenja SDZ, ki bodo na važnih krajih. Pridite vsi, da vam ne bo pozneje žal! JUGOSLAVIJA NAJHITREJŠA DIREKTNA PROGA Pojdite v vašo rojstno domovino po SOLNCNI, JUŽNI POTI, najboljša pot skozi celo leto. Lepo vreme in čisto morje vam je v veselje na laških parnikih; parniki, ki so neprekosljivi v udobnosti in poslugi modernega potovanja po morju in posebno izdelani da vam dajo vse radostne in vesele odličnosti JUŽNE POTI. SATURNIA VULCANIA Naravnost v Jugoslavijo — 28. avgusta, 18. sept., 6. okt., 23. okt. REX — C. DI SAVOIA — ROMA Preko Genove — 21. avgusta, 4. sept., 25. sept., 2. okt. Za informacije in rezervacije se obrnite na katerikolega zastopnika ali v naš urad. 1000 CHESTER AVENUE, CLEVELAND, OHIO V ITALIAN LINE 7 9 AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5311-5312 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 955 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 390 E. 162 Si Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E.68S+. Vesti iz življenja ameriških Slovencev — V Stautonu, 111., je umrl dobro poznani rojak Math Pri-stopec, star 71 let in doma iz Javorja pri Litiji, po domače Pajkov Matijček. V Ameriki je živel 36 let, in zapušča ženo, dva sinova, tri hčere, tri brate in sestro. — Milwaukee, Wis., Zadnji teden se je vrnil iz St. Luke's bolnišnice na dom svojih staršev 13-letni Edward Šeruga, sin Mr. in Mrs. Anton Šeruga. Deček že od rojstva trpi na mehkokostno-sti v nogah ter je zdaj upanje, da se mu bo z naraščajočo starostjo kostni sistem okrepil in stanje izboljšalo popolnoma. Zaenkrat ima nogi še v mavcu. — V okrajni bolnišnici v Wauwato-si se že nekaj tednov nahaja rojak Mike Rotar. — Istotako leži še vedno težko bolan na svojem domu rojak Joe čertalič. — Poročno dovoljenje sta vzela te dni znani slovenski plumber Viktor Frangesh in Miss Josephine Berginc, hčerka Mr. in Mrs. Jakob Berginc, dalje John Pauc in Miss Mary Bizjak, Poroki obeh parov se vršita v soboto 21. avgusta. JAPONSKA OBŽALUJE NAPAD NA SOVJETSKI KONZULAT MOSKVA, 9. avgusta. — Japonsko poslaništvo v Peipingu j je obžalovalo napad belih Rusov na sovjetski konzulat v Peipingu. Poslaništvo pravi, da ni bilo tedaj v mestu dovolj japonskih čet, ki bi mogle preprečiti napad, da pa bodo Japonci poskrbeli, da se v bodoče to ne bo več ponovilo. REŠITEV 600 BRODOLOMCEV Dunkirk, Francija. — Tukaj se je izkrcalo šest sto potnikov, ki so se vozili z belgijskim par-nikom Princess Marie Jose, kateri parnik je trčil na morju z-nekim angleškim parnikom, pa • je kljub poškodbam priplul srečno v pristanišče. PET UBITIH V j LETALSKI NEZGODI i Lizbona, Portugalska. — Neko portugalsko potniško letalo se je v zraku vnelo ter padlo v morje. Pri nesreči je izgubilo življenje petero oseb. PET "SIAMSKIH" MAČIC St. Louis. — Tukaj je včeraj neka mačka skotila pet mladičev, ki so bili zvezani skupaj po želodčnem tkivu. Mačice so bile sicer popolnoma normalne. Društvo za varstvo živali je mačice takoj usmrtilo. The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. Oglašajte v — "Enakopravnosti Naprodaj Lunch Room pri tovarni, dobra prilika za dobrega kuha, najboljši prostor; — Se proda poceni za hitro prodajo. Poizve se pri Maylin's Lunch, 871 East 79th Street. =i«E=I«S=I«I5WESI!9I=X«X=I«E=I4 Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Your Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nigbts, Nervousness. Loss cf Pop, Leg Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Eyes, Neuralgia, Acidity, Burning, Smarting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now have the m'ost modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast—safe and sur<,. In 48 hours It must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in on« week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you. I I # I TRGOVCI IN OBRTNIKI! SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVENUE i i Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram.v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. i Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST b231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO STRAN«. ENAKOPRAVNOST 10. avgusta, 193" M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN "Udri!" so rjoveli plemiči. "Kol ji! ...Po njem! ..." Pardaillan je zgrabil Karla z devoljko vred in ju je vzdignil v nečloveškem naporu; preden se je vojvoda osvetil, je že sedel na konju, z Violetto pred seboj. "Ubij ga! Kolji!" so tulili napadalci . . . Dospeli so do njega . . . Ro-kovnjači, oplašeni po strahovitih izgubah, so se spustili v beg! Množica se je vračala, pritiskala je z desne in leve, hlepeč po krivi brezbožnega, ki je bil kriv, da je ostala ena izmed grmad nezapaljena! Lokostrelci in halebardir ji so se iznova postavljali v bojni red . .. Pardaillan je videl, da je sam. Sam proti tristo plemičem, pet sto vojnikom in desettisočglave-mu vernemu ljudstvu, ki je zahtevalo njegovo smrt! Videl je, da je sam, in se je nasmehnil... "O, miljenka moja," je zamr-mral Karel, "poslednja beseda, ki jo izrečem, naj bo beseda sreče . i. Ljubim te! ... "Ljubim te, moj krasni princ," je šepetaje odgovorila Violetta. "Moja sreča je popolna, ker smem umreti v tvojem naročju. Ljubim te! ... " Tedajci pa se je obča krviželj-na burja glasov iznova prelila v tuljenje groze . . . Karel se je ozrl in je videl, da se trg okoli njega prazni . . . Vse je bežalo: plemiči, straža, množica, vse .. . Le Favsta je še stala na odru in v nemem gnevu dvigala skrčene pesti... Kaj se je bilo zgodilo ? Konji spremstva so mahoma podivjali. Več ko štiri sto spla-šenih konj se je zapodilo na vse strani; v svojem brezumnem begu so podirali ljudi, razbijali jim glave s kopiti, padali nanje in jih mečkali pod seboj . . . Odtod ta nenadni preplah?... Kaj je bilo živalim? Kako so mogle uiti konjarjem, ki so pazili nanje?. . . Tisti mah, ko so se rokovnjači razpršili in so plemiči udarili nanj, je Pardaillan planil k najbližjemu konjarju ter ga je pobil na tla; nato je jel bičati konje z rezilom svojega rapirja. Udrihal je po glavah, po nosovih in lakotnicah ... in drezal tu v stegno, tam v prsa, ondi v vrat . . . Uboge živali so pobesnele od bolečine in so se zagnale v beg; Pardaillan pa je planil k drugi skupini konj in je storil z njimi enako . . . nato k tretji... k četrti! .. . Ko je bil ves pekel spuščen, je obstal, oddahnil se in mahoma udaril v grmeč gro-hot... Glej, konji so zdaj sami o-pravljali njegovo delo! ... Prvi splašeni so bili poteptali konjarje; peklenska panika se je po bliskovo širila od skupine do skupine; število pobesnelih konj je v nekaj sekundah naraslo na petdest, prej nego v minuti na štiri sto . . . Bilo je, kakor da so spustili na trg vse zveri skrivnega rzodetja! . . Med tem pa so plapolali iz pepela Magdalene Fourcaudove poslednji plameni in zgoraj, na odru, je Favsta onesveščena pala vznak . . . Sredi svojega strmenja nad tem čudežem je Karel Angou-lemski zdajci začul rezek glas: "Naprej, tako vam vseh peklenščkov! Zdaj ni časa, da bi se opajali z ljubeznijo! . . ." Ozrl se je in je zagledal Pardaillana, na konju, ki ga je bil ujel za uzdo. "Naprej!" je kriknil vitez, moker od znoja in krvi in ves plameneč od odločnosti. Zapodil se je proti reki, kjer ni bilo nikogar več, zakaj množica, boječ se, da je konji ne bi potisnili v vodo, se je bila raz-bežala po sosednjih ulicah. "Bežita," je velel, ko so pri-dirjali do brega. "Vrnite se v svoj dvorec in počakajte me tam . . ." "In vi?" se je zdrznil vojvoda. "Kaj nameravate?" "Zasledovali nas bodo. Poizkusiti hočem, da jim zmešam sled. če bi bežali skupaj, bi nas videli, kam gremo." "Ali ..." "Bežite, za vraga! . . . Evo jih! ..." Pardaillan je udaril z rapir-jem po zadku Karlovega konja, ki se je neutegoma spustil v skok. Sam je nepremično ostal na trgu, čudno gledaje za Vio-lettino belo haljo, ki je vihraje izginjala v daljavi . . . Bila sta oteta! Vitez je globoko vzdihnil. Megla mu je zastrla pogled. Bela halja -Karlove miljenke je bila zdramila v njegovi duši ves bajni čas davnih, junaških spominov . . . "Loiza!" je zamrmral . . . Tedajci pa se je vzdignilo z Grevskega trga divje, zategnje-no tuljenje. Pardaillan je vztr-petal kakor človek, ki ga zbudiš iz lepih sanj, in se je začudeno ozrl na hudournik, ki je hrumel proti njemu. V svoji zamišljenosti je pozabil na ves svet. Toda svet ni pozabil njega. Vsa sila sovražnikov je po prvi zmedi s podese-terjenim gnevom udarila na Grevski trg. Guise in Favsta sta se našla nedaleč od odra. O zmagoslavnem pohodu k Naši Gospe in v Louvre ni bilo več govora; toda v nekaj minutah so vojvo-dovi ljudje polovili do petedeset konj; dve, tri povelja in bila je sestavljena četa, ki jo je udrla za Pardaillanom. V trenutku, ko je rjovenje zasledovalcev zbudilo viteza iz njegovih sanj, so bili že tako blizu njega, da je komaj še utegnil izpodbosti konja. žival je zarezgetala od bolečine in je planila v stransko ulico. Preganjalci so se brez oklevanja zaprašili za njim. "Hvala Bogu!" je pomislil vitez. "Zmešal sem jim sled." Iskre so se kresale konju izpod kopit. Smrtnonosni bes sovražnikov je rohnel Pardaillanu za hrbtom. Ne da bi se ozrl, je drevil naprej. Evo, tu je bila u-lica Sv. Antona . . . previhral jo je kakor blisk . . . "Ubogi vojvoda," mu je rojilo po glavi, "toliko da se ni u-strelil! . . . Kako se ljubita! . . . Nu, srečna bosta, imela bosta lepe otroke . . . daj jima Bog vse dobro! . . ." "Drži ga! Drži ga!" so rjoveli preganjalci. "Na vešala! Držite razbojnika !" so z grozo vpili meščani, ko je drevil strašni jezdec mimo njih. "Ako ima dečko le količkaj pameti, poišče še drevi svečenika, da ju poroči," je ugibal Pardaillan. "Nato naj izgine iz Pariza in naj jo odvede v Orleans. 'Gospa mamica,' poreče doma, 'odšel sem iskat osvete, pa sem našel ljubezen . . . Izvrgel sem se! Ne grajajte me, krivi ste sami, ki ste mi dali tako nežno srce .. Kakor da ga slišim!" se je nasmehnil sam pri sebi. "Smrt mu! Ubijte ga!" je lajalo za njim. Prvi preganjalci so ga že dohajali; slišal je ostro hropenje upehanih konj . . . Kam je bežal? Samo nagon mu je kazal pot . . . Najprej jo je bil ubral proti mestnim vratom, a že od daleč je videl, da so zaprta; pred njimi je stala dvojna vrsta vojnikov in sulice so mu štrlele naproti . .. Naglo je okrenil konja proti osrčju Pariza. A tudi psi krva-ši so se obrnili za njim. Nekaj jih je spotoma palo, toda še vedno jih je bilo do trideset . . . preveč za njega samega, ki je bil ves. izmučen, z ranami ves pokrit! . . . Morda jih je hotel upehati, razposejati jih ob poti, da bi se naposled vendarle spustil v boj ? Jalova tolažba! Izprevidel je, da se ne sme ustaviti, ker bi množica še tisti mah navalila nanj. Ljudstvo je vselej zoper človeka, ki ga preganjajo; gorje mu, če pade, zakaj vsak se hoče nalokati njegove krvi . . . Edino, kar je moglo rešiti Pardaillana, je bila hitrost njegovega konja. Ako se imeli preganjalci boljše živali, je bil izgubljen. Usodna minuta se je bližala. Pariz je bil kakor ogromna miš-nica in Pardaillan je videl, da je v njej ujet. Nikoder ni bilo izhoda. Kjerkoli se je pokazal, povsod so ga sprejemali klici na pogin, kakor bi pritrjevali tuljenju plemičev za njegovim hrbtom. Njegov konj je pešal; kri mu je curljala po lakotnicah in iz nosnic, še sreča, da ga ni kdo poizkusil ustaviti. Ljudje so bežali, stiskali se ob zidove in pod pristreške; samo krik za njim krik pred njim, krik blizu in daleč ga je opominjal, kaj mu hoče in po čem hlepi vesoljni Pariz : "Smrt mu! . .. Smrt mu! . . ." še misel je zdaj ugašala v njem. Tem obupne je pa se je dramilo sovraštvo . . . tisto sovraštvo, ki mu je dalo pogum, da je ostal živ po smrti ljubljene Loize . . . Umreti! . . . Poginiti, ne da bi bil kaznoval. Maureverta! . . . Pardaillan je prepadeno vrgel oči okoli sebe. Divji smeh mu je skrčil obraz .. . Tak tj.ico! On naj pogine, in Maurevert, Loizin morilec, ki ga je petnajst let lovil križem sveta, naj živi poslej brezskrbno življenje! O, zlobna usoda ,kako neusmiljeno se norčuješ iz človeških namer! Porogljivi smeh na Par-daillanovih ustnicah je bil poln strašne trpkobe . . . Ko je pogledal okoli sebe, se mu je zdajci zazdelo, da jaše mimo znanih hiš . . . Iskra upanja je zasijala v njegovih prsih: ta ulica je bila ulica Saint-Denis ... in v ulici Saint-Denis je bila gostilna pri "Vedeževal-ki" . . ., tam ga je čakalo zavetje* . . . ^ Tolpa jezdecev za vitezovim 1 hrbtom je pritiskala z naporom | vseh moči. Njegov izmučeni ! konj je bil penast in krvav; skakal je le še okorno, vsak trenu-Itek je moral pasti. A tedaj je Pardaillan zagledal Hugetina hišna vrata in se je pripravil. Izpustil je vajeti, potegnil noge iz stremenov ter preložil eno no-j go na drugo strah, tako da je se-1 del stranski, po žensko; in ko je pridirjal do "Vedeževalke," je bliskoma skočil na tla. Obenem je udaril konja z ra-pirjem po vratu. Uboga žival je odskočila z novo močjo in je predirjala še do pet sto korakov, preden se je zgrudila. Preganjalci so nalik plazu zgrmeli mimo vrat. Samo prvi med njimi so videli Pardaillanovo ukano in so se poizkusili ustaviti. Nastala je strašna zmešnjava. Tisti, ki so dre-vili za njimi, so se zaleteli vanje; drug se je valil preko drugega, pet ali šest konj je obležalo s polomljenimi nogami na tleh; vpitje ranjencev, preklinjanje nepoškodovanih in kričanje množice, ki se je mahoma zgrnila na pozorišče, je zalilo miroljubno ulico s truščem pravega sodnega dne. Pardaillan se je med tem vzpel na prag gostilne. Pivci, hlapci in strežajke, ki so pravkar planili iz hiše, da bi videli, kaj se godi, so prestrašeno stopili vsaksebi. Z golim rapirjem v roki je stopil vitez v pivsko sobo. Vrgel je meč od sebe in omahnil, krileč z rokami, kakor bi se ga lotevala omotica. Ko je zagledal poln kozarec, ki ga je eden izmed gostov pozabil na mizi, ko je stekel zijat, ga je zvrnil na dušek. S tisto nenavadno mirnostjo, ki ga je odlikovala v všeh težkih trenutjih, je jel nato utrjevati gostilno. Med prvim oknom in med vrati je stala velika omara, polna posode. Pardaillan se je uprl vanjo; mišice na njegovih lakteh in žile na sencih so se napele; po silnem trudu-se mu je posrečilo, da jo je zrinil pred hišna vrata . . . tudi ta vrata zagrajena z omaro. Nato se je vrnil v izbo; pograbil je prvo steklenico in si je iznova natočil vina. "Prav je storil mojster Gre-j goire, ko je svoje dni zavaroval i okna z mrežami," je dejal sam pri sebi, zvrnivši čašo. "Prihranil mi je obilo dela . . . Oh, vin-ce je res imenitno." In spet si je nalil. "Bože moj," je tisti mah iz-pregovoril drhteč ženski glas, "kaj se godi? . . . Kdo ste? Kaj delate tu? . . . Kdo je zagradil vrata?" "Jaz sem, draga Hugeta, pomirite se!" Tako govoreč se je Pardaillan obrnil h krčmarici, ki je na vrhu začula hrup in je brž pritekla pogledat. "Vi, gospod vitez! . . . Jezus, kako ste zdelani! . . . Joj, slabo mu je U 5el v kuhinjo, ki je i svoj izhod na celi trenul kov so bila Pardaillan se je bil zrušil na stol kakor snop; izguba krvi, napor peklenskega bega po vsem Parizu, kozarci, ki jih je izpraznil drugega za drugim, vse to ga je naposled zmoglo. Hugeta je planila k njemu, dvignila mu bledo glavo in se s čudno nežnostjo zazrla v njegovo obličje. In zdajci ji je nakaj zastrlo oči. Rahlo, rahlo je pritisnila ustnice na čelo onesveščenega Pardaillana. Vzlic opasnosti, vzlic strahoti, ki so je pripravljala zunaj, je v duhu blagoslovila usodo za to minuto prilike in za to poljub . . .-za prvi poljub po katerem je koprnela kdo ve kako dolgo!. Rjovenje ljudi na ulici se je med tem približalo. Ali je ono zdramilo Pardaillana, ali ga je zbudil poljub? Nemara oboje. Odprl je oči, nasmehnil se in globoko vzdihnil. "Matej! Lubin!" je zaklicala Hugeta. "In ti, Jehana, kje si!... Brž prinesite krepilo! . . . Oh, kam so neki izginili? ..." (Dalje prihodnjič) } Knjige:- 0 Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE —TARZAN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU D O D o Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 1vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za pošt- O nino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler so še v zalogi. v a ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio OBOE D m ■ ■ m T SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM W ■ 'Enakopravnosti' Naznanilo in zahvala Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom in prijateljem, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja našemu bratu Joseph Drobnič Ranjki je preminul po dolgi in mučni bolezni 9. julija. Pokopali smo ga 13. julija po cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče. Pokojni je bil star 47 let. Doma j« bil iz Goriče vasi, fara Ribnica. V domovini z8* pušča očeta starega 79 let, dva brata in pet sester, v Kanadi brata Louisa in tu v Cleveland11 brata Franka. V dolžnost si štejemo se iskreno zahvalit« vsem, ki so darovali krasne cvetlice ranjkemu v zadnji spomin, ko je ležal na mrtvaškemu odru in sicer sledečim: družini Joe Stare, Mr. in Mrs- v • James Slapnik, ml., družini Anton Nosan, druZ>' ni Joe Mihelich, družini John Ladiha, družin1 Železnikar, družini Flaišman, družini lic, Mr. Mrs. Frank Tomažič, Mr. in Mrs. Joe Blatnik, st., Mr. in Mrs. Joe Blatnik, ml., Mr. Frank Ter dan, Mr. Math Grdina, Mr. in Mrs. Frank Drobnič, ml., Joe, John, Angela Nosan, friend J. M-» od prijateljev Joe Drobnič, Louis Belaj, J°8' Leustik, Mike Silc, Charlie Smolich, John Petri* in Tony Tanko. Hvala tudi vsem, ki so darovali za maše, & se bodo brale za pokoj duše ranjkega; darov®!' so: Mr. in Mrs. Knaus, Mr. in Mrs. Pižem, M'-in Mrs. Železnikar, Mr. in Mrs. Anton Železnih Mr. in Mrs. Andolek, družina Steklasa, družil Kromar, 6223 Glass Ave., Mr. in Mrs. Anto*> Novak, 6218 St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Ausec, Mr. in Mrs. Joe Sterle, Mrs. Uršič, Lorain, Oh»°' družina Chandek, 1053 E. 71 St., Mr. Anton N»' glič, 1071 E. 61 St. Hvala društvu Ribnica, št. 12, SDZ, za krasen venec in za spremstvo k zadnjemu poČitku' Hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za leP° urejen pogreb in za vso postrežbo, ki so nam 1° nudili. Hvala tudi Rev. Sodji za cerkvene obrede- Zahvalo naj sprejmejo tudi vsi, ki »o dal> svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri grebu. * '0 Hvala vsem, ki so prišli ranjkega kropit ga spremili k zadnjemu počitku. Hvala t® vsem, ki ste ga obiskali ob času bolezni. Ti P*j dragi brat, počivaj mirno v tej svobodni grU ameriški! Ostali žalujoči: V stari domovini: Franc Drobnič, Ivan, Ludvik, brata; Marija, Frančiška, Ana, Rozalij*> Jerica, sestre. Tukaj brat Frank in v Timmins, Canada, brat Louis. Cleveland, Ohio, 10. avgusta, 1937. 3959583759979758893 48532348235323535348