Andrej Hofer,
vrl domoljub  in katoličan. VTI.  Tirolako se ud/i sovrasnlku,
Predno je bil Dnnajski mir sklenen, zaukazal je Napoleon generala Dronet d' Erlonn, naj zasede iz Solnograskoga uporno Tirolsko. Bistroutnni general se je pomikal v štirik odiielkih v gore in je obkolil nenadejajoče se brambovce, ki si Diso mogli misliti, da bi po takih potih m prepadib. priSel sovražnik. Jože Speckbacher sam z nekoliko brambovai se je jedva (komaj) rešil s svojo izvanredno telesno tnočjo gotove smrti. Tudi Haspinger se je moral z tneje umakuiti proti Inšprukn. — Eavno tak<5 je zasedel sovražaik tudi južne Tirole. Vzrok vseh teh nesreč je bila nejedinost in predrznost vodjev.
Zopet so se zbrali brambovei na gori Izelji poleg glavnega mesta, da bi poskušali fetrtiS vojno sreeo. AH prejšna navdušenost je Tirolce zapustila. Poprej so se zanašali na pomoč od cesarja. A mogočai in ztnagovalni Na-poleon je zdrobil moč avstrijpke arraade ter je vzel Tirolcem njih z&doje upanje.   Tudi so se glastfvi o miru vedno bolj razširjali.
Francoski general je sicer iz Hala sporofiil Andreju Hoferju, da je cesar avstrijeki na Dunaji sklenil mir z Napoleonom, zatoraj naj ustavi sovraštvo in se podvrže. Ali Hofer je bil le za primirje dotlej, da pride k njemn po-slanec iz cesarskcga dvora.
Sorražnik teh pogojev ni hotel sprejeti in v dan 25. oktobra je zasedel zopet glavno mesto.
Tak6 sta si stali poleg Inšpruka zopet armadi nasproti. Kar pride v dan 29. oktobra loliko zaželjeni s^l (poslanec), Jožef pl. Lichtenthurn k Andreju Hoferju z lastnoročnim pisraoin nadvojvode Ivana. V tem pismu je naznaail nadvojvod.i Ivau vrlira Tiroleem, da je bil cesar prisiljen zaroljo db-srečne vojske skleniU itiir s Francoai in odstopiti zvesto Tirolsko, d&-si s težkim sicem, in da jim to sporoči na cesarjevo povelje, ki želi, da bi od-ložili urožjB in se ne žrtovali dalje brez koriati.
Ts nepričakovana vest je domoljubne Tirolce jako osupnila. SSl sam, ki je hotel zbranemu Ijudstvu prečitati list, zgrudil se je prevelike žalosti mrtev na tla. Vse je olišel strab. in grfiza. — Andrej Hofer je sklenil, da-si s težkim srcem, udati se žalostnej osodi in odložiti orožje- A sam ae je n&-menii nemudoma odpeljati v glavni stan bavarski, da se predstavi kTaljevičn.
VH je bil toz zaprežen, kar pride k Hoferjn prenapeti o. J. Haspinger ves srdit, stavi poslanSev glas na laž, čes, sara Bog je lažnika kaznil z naglo smrtjo.
Cim bolj je bilo domorodno srci Aadreja Hoferja napolneoo z nado, da mora pravična reč naposled vendar zmagati, tem bolj je verjel takim sanjarijam in — vkljub nasprotncmu prigovarjanju previdoejšib — sklenil je v dan 1. novembra sovražnika zopet -igrabiti.
A Praucozi ga prekite. Go3ta, jeseaska megla jim je pripomogla, da so se približali brambovcem, ia predDO so jih. ti zapaziJi, prodrli so bili už6 Francozi njii vojno č-rto. Aiidrej Hofer je bU prisiljen 8 STOjimi zvestimi umakniti se proti Brenerju.
Tu je prišel brarabovcem v roke sžl namestnega kralja lažkega, ki je imel pri sebi liste do francoskih poveljaikov na Tirolskem. Iz teh listov se je Andrej Hofer prepričal, da je mir istinito sklenjeu, in da tri divizije laSke aimade hM v Tirole. Zdaj spozaa Andrej Hoter, da je skt&jni čas, da se ustavi boj, ki ne bode dalje Tiroleem ne na elavo ne na kcrist. Poslanec aam jim je prigovarjal, naj naznani vrhovni Todja po poslancih namestnemu kraljn, da so se podvrgli in odložili orožje.
List se sestavi in Andrej Hofer ga prvi podpiše, rekoč: nBodi si V imenu božjem !   Ljubi Bog bode vse prav obrnil 1"
Takisto je naznanil naroda i razglasoin du<5 8. uovembra, da je cesar mir sklenil in bil prisiljen Tirolsko odstopiti sovražniku. Razglas je sklenil 2 besedami'. rDragi rojaki! Ne inorem Vatu dalje zapovedovati ia biti od-gororen za nesrečo in neizogibne požare. Z udanostjo t voljo božjo se ho-čemo vredne skazati božjega varstva in blagoslova; z bratovsko Ijubeznijo ia pokorš8ino pa relikodušiiosti Napoleonove m Njegove najviSje milosti."
Po tern razglasu je razpustil bramborce, a on sam se je vrnil k svojej obitelji.
VIII.   Ilrolct se sopet vzdignejo.
Pre^idni iu dobrohotui prijatelji so pri odUodu svetovali Aad. Hoferju, naj gre na Avstrijsko, — ali se pa naj vsaj skiije dotlej. da se pomirijo ra«-burjeni duhovi. Ali žalibog, plemeniti Andrej Hofer ni sliišal zvestih prijateljev!
FanatiCna drhal, ki v iniru ni(5 pridobiti in v vojski nič zgubiti uima, nadleguje vfdno A. Hoferja, češ, da vsa Tirolska komaj pričakuje inigljeja, da zopet zgrabi za orožje in zapodi sovrožnika iz dežole.
Ko je necega d&e sedel Aridrej Hoffr s svojim fcajaikom v hiši svojega strijca ter bs ž njim razgovarjal o raznih strarft, prišel je k njemu človek ¦l nabito puSko tet ga nagovoril: 0Nu, Andrej, kak6 je ? Kaj naui je storiti s Francozom ? Hočeš li tttdi ti kaj storitd ali neP Pričel si, glej, da tudi izvrSiš! Ako neSeS, vždi, da je moja puSka zate ravno tako nabasana, kakor za Francoze!"
Andrej Hofer mu hoče z lepimi besedauii dokazati, k&ko nespametno bi kaj taeega bilo, ker je sovražnik zasedel skoraj vso deželo.
A ta divja kakor besen ter preti sprožiti, ako ma Andrej Hofer ne obljubi, da bode zopet sklical Tirolce na boj proti Francozoni.
Da bi bil toraj Andrej Hofer vaien svojega žhljenja in pa, ker se je raznesla vest, da je eesar Franc zopet vojsko pričel, ter je jedcu oddelek uU ndaril na Bavarsko, a nadvojvoda Ivan pa hiti Tiroleein na pomoč, zankaz&I je Hofer svojemu tajuiku Kajetanu Swethu, da naj sestavi oklic. Aiid. Hofer ga je podpisal, a s tem si jo podpisal sam sebi snjrtno sodbo.
Kakor blisk se je širila vest o novej ustaji po vsej dolini, če tudi 30 se preridnejši, sosebno dahovaiki, ustavljali razglašofanju oklica.
Ko so Francozi zvedeli 0 nemirih v Pasajerskej dolioi — in pa, da so bramboTci zbraui okolu Merana, napadli so jih v noči med 19. in 20. no-?embrom, razkropili jih na fse strani, in so tudi srcš Tirolske — Heran — zasodli.
Zdaj jo bila vaa, Tirolska uklenjena 1 javem mogočnega Napoleona.
Po teh nesrečnih bojih so ai prizadevali vodje, da se z begom na Av-strijsko rešijo gotoTe smrti.
Eudečebradcu, 0. Joahimn Haspingerju, se jo posrečilo, da je po mnogih težarah ia oviukih srečno dospel preko meje na Koroško in od tod na Dunaj. Jože Speckbacher je zbežal ua plauine. Tedne in tedne je bil skrit med Iedom in snegom t nukej votlini. Zvesta roka mu je donasala potrebnega živeža. Še le meseca maja 1810. leta se mu je posrečilo zbežati skozi Solno-graško ua Dunaj.
Petra Majerja, obče spoštovanega nioži, dobili so Francozi t pest in ga obsodili ua smrt. Po prizadeTanji in prošnji njegove zieste žene so ga ho-teli rešiti. Zategadel se prra obsodba na snirt zavrže in preiskava se no?ič priSne. Lehko bi se bil rešil smrti, ako bi bil pred soduiki botel tajiti, da mu je bil znan razglaa namestnega laškega kralja, v katerern je zagotovil niilost Tsem, ki odlože orožje. A značajui mož je zbranim sodnikom narar-nost rekel: nNe pristoji možu, ki se je bojeval za prarico in resnico, da bi 31 rešil z lažjo svoje življenje.   Znal sem za razglas!"
Bil je drngie oa smrt obsojen in je urnrl kot muSeaik za resnico in pro-stost domovine.
Vrhovni rodja ustaje, Audrej Hofer, zginil je in nihče ni znal kam? Francoska vlada je razpisala na njegoro glavo 150U gld.
(Konec prihodnjifi.)