Dopisi. Iz Ljutomera. (Stanje posojilnice.) Okrajua posojilnica, registrirano društvo z neomejeno zavezo v Ljutomeru, imelo je na konci leta 1874 — 393 udov, od katerih je na opravilnih deležih vplačano vkupaj 7922 gld. 95^2 'ir- Med opravilnim letom odstopilo je 19, a pristopilo 21 udov. Od 393 na konci leta obstoječih upravilnih deležev, izplačanih je med tekom leta 19, a prirastlo 21. Vsaki ud je obvezan na svoj opravilni delež od 60 gld. na leto najmanj 6 gld. vplačati. — Pri glavni seji društva dne 2. maja t. 1., ktere seje udeležilo 84udov, bil je društveni račun za leto 1874 pretresovan in odobren. Vsled tega iznašajo za leto 1874 prejemki vkupaj 94.147 gld 66 kr. a izdavki 91.871 gld. 73 kr., blagajnički preostatek tedaj 2275 gld. 73 kr. Bilanca: I. Imetje draštva a) gotovina iznaša 2275 gld. 73 ki\, b) vrednost v blagajnici nabajajočih se menjic 80.585 fl., c) vrednost inventara 400 fl., tedaj vkupaj 83.260 fl. 93 kr. II. Dolgovi društva: a) Rezervni foud 881 fl. 84]/, kr., b) terjatve društvenikov 7.922 fl. 95'/2 kv., c) terjatve hranilničarjev 60.436 fl. 87 kr., d) terjatev gračke hranilnice 12.000 fl., e) podporni fond 1000 fl. in f) naprej sprejeti obresti 1019 fl. 29 kr., toraj skupaj 83260 fl. 93. kr. Udje predsednistva: Ivan Kukovec, načelnik, Matjaš Zemljič, denarničar, Jože Gomilšak, preglednik. Odsek za pregled tega računa: Dr. Anton Mravljak, Dragotin Huber, Vatroslav Mohorič, udje nadzornega svetovalstva. Od sy. Križa pri Ljutomeru. — V bližnji vesi, v Ključarovcih biva nad 70 let stari Stajnko, kteri ima edinega, okoli 46 let starega sina. Ta še ni oženjen, ker mu oče zavoljo nekih slabih lastnosti gospodarstva izročiti ueče. Prav slabo se pogajata in večkrat tepeta. Sin je nedavno zbolel. Oče mu pošlje po zdravnika k sy. Križi, kteri ga kmalu hude bolezni reši. Nekega dne pride zdravnik nenadoma bolenika gledat, kako in kaj da je ž njim, ter najde zraven njega skledo juhe in precej mišnice v njej. — Sin hitro toži, rekoč: to so mi oče namešali; radi bi se me rešili; ker pa sem zapazil, da je mišnica noter, pa nisem hotel jesti. Zdravnik mišiiico vzame, in naznani ves prigodek c. k. sodniji v Ljutomeru. — Oče je bil po storjeni preiskavi za nekrivega spoznan; sin pak — kot ozdravljen — prišel je v preiskavo ter pristal, da je sam bil mišnico med juho nainešal, in da je le tak ,,ovači" bil na očeta povedal. — ,,Brklež", je bržej ko ne po tem načinu mislil očeta spraviti v večletno ječo, in se potem "eseliti lcpe kinetije. Ali spodletelo mu je. Sedaj utegne sam dobiti nekaj kaše, katero je svojemu očetu želcl. — Kdor drugemu nesrečo želi, sam se v njo zaleti. Iz Haloz. (Novi most. — Letina. — J u d.) Novo veljavo dobijo naši kraji z mostom Dravskim pri Borlu, ki se je staviti začel 1. jun. in dobro napreduje; obeta se nam, da bo do jeseni zgotovljen. Vojački pijonirji ga delajo. Letiua je v vsakem oziru izvrstna; posebno gorice se veselo kažejo, kakor že pre od 20 let sem ne. Da bi nas le mila očetova roka uime varovala! 14. t. m. zjutraj ob dveh so tik farne cerkve sv. Barbare judu g. Mojzesu štalunčeki zgoreli. Vse je rešeno, razen k u r e t a. Bil je mastno zavarovan. Sosedna poslopja niso nič poškovana. Obhodov svetoletnih se ljudje obilno udeležujejo. Od sv. Trojice v slov. goric. (Požar. — Feuerwehr.) 16. jun. o */2 4. uri zjutraj vnel se je tukaj nek hlev in hiša. Na srečo so bili že ljudje k procesiji piišli, sicer bi se tudi bližnje s 8lamo krite hiše utegnile vneti. Gospodar se je hudo opekel, ko je otroke iz goreče hiše spravljal. Moramo se pri tej priliki sosedom, št. -lenarčkim gasilcem, zahvaliti in v prihodnjič priporočiti, ako nas zopet takošna nesieča dobiti. Čeravno je nas trg le V2 ure oddaljen od unega in imajo tam zelo šopireče se gasilno društvo, ter se tudi od ondot dobro vidi, dajepožar bil v sredi s slamo kiitega dela našega trga, vendar smo zastonj pričakovali potrebne pomoči. Je bila ura požara prerana? Tudi nas veže gladka velika cesta. Kaj, če bi gorelo kde v vesi'? Razun tega društvo dobiva podporoiz okrajne denarnice in branilnice, in so tam tri gasilne brizgalnice; menda za kratekčas št.-lenarčkim otrokom. Dokler gasilnega društva ni bilo, so št. - lenarčki tržani pri vsakem požaru v okolici radi pomagali. Sedaj pa se nobeden ne gene! Iz Celja. (Razne novosti.) 16. t. m. umrl je Tomaž Grabič, 17 let star, znan po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem kakor vojvoda romarjev na sv. Višarje; 52 let je vsako leto bil tam gor, 2 leti pa po dvakrat. Akoravno več časa bolen, bil je vedno vesel in poln zaupanja v Marijo. — Težko mu je djalo, ko je slišal zvonenje k procesijani za sveto leto, pa se ni mogel udeleževati. Tri nedelje zaporedom so Katoličani Celjske fare prav v obilnem številu in hvalovrednem redu obhajali procesije sv. leta. Mestjanov je bilo le malo videti. Odlagajo raeiida na jesen, kedar bode nekoliko hladneje, in pa da se bolj vredno pripravijo na sv. zakramente. Zdaj so le pri oknih gledali iuo se učili od pobožnih kmetov, glasno moliti in očitno spoznavati svojo vero. Denes 21. pride nadvojvoda Rainer, nadzorovat tukajšnih brambovcev; 16. pa je bil deželni vojni povelnik Knhn v. Kuhnfeld tukaj. Iz Mariborske okolice. (Veterani.) 13. junija so v Kamci možuaiji vabili ljudstvo k posebni svečanosti vseh dosluženih vojakov ali ,,veteranov". Ob ]/27 uri zjutraj so začeli godci iz Jarenine goditi po Kamci, ker se je prej oblačno nebo začelo jasniti. Vreme je bilo ugodno. Meševalo se je po volji rveteranov" in po dopuščenji mil. knez. škofa v kapeli sv. Janeza na kamškein trgu. Resnoba v vrsti stoječih veteranov in splob vsega ljudstva pod milim nebom je bila velikanska. Kakor se pripoveduje, je mnogo žen solze prelivalo glede na veterane. Mislile menda so na vojsko, ktera jim utegne može vzeti za vselej. Prav lepo so godci igrali pri sv. meši, kojo so č. g. kanonik Pak služili. Po sv. meši se je blagoslovila bela zastava veteranov, okinčana z lavorjevim vencem in krasnim trakom. Na sredini zastave je mična podoba kamškega praporja, ki je na farov- škem ozidji iz kamna vrezan videti, namreč: divji kozel ali rGamsbock". Zastaviua botra bila je gospa Katarina Seidl, ki je pred blagoslovom lavorjev venec na zastavo pripela. Na traku ste tudi 2 črki K. S. na eni polovici nVeteranenfest" na drugi nGams am 13. Juni 1875". Popoludne se ve je bil ples in radostno razveseljevanje, vendar vse prav mirno. *) Od sv. Petra pod sv. gbrami. (Odgovor). V 24. št. nSlov. Go8p." praša gosp. dopisovalec, kje je tisti deuar, kteri se je pred 4 leti tukaj za brizgalnico pobiral in pravi prav sumljivo, da to more prejšui ^purgermajster" in njegovi premodri odborniki vedeti. Mislilo bi se lahko, da bi bili ta denar gospodje odborniki in predstojnik med seboj razdelili ali da bi ga bil kdo zapravil. Pa nobeno ni resnično. Vsakdo lahko pogleda občinske račuae od tistih let, kte:i so se redno predlagali iu se bode preprieal, da še je zdaj tisti kapital v občinski blagajnici, ker se za 176 gld. brizgalnica ne da kupiti. — Piejšni ,,piiigermajster." Iz Konjic. (IV. obletnica kat. polit. društva). Odbor njo je bil ,,SI. Gospodarju" po uavadi naziianil — zakaj da se naznanilo ni razglasilo — tega pa odbor še ne ve. **) Vendar vsej tej pomoti vkljub se je bilo okoli 50 društvenikov sošlo. Pred vsem je tajnik poročal o delalnosti našega društva v pretečenem letu. Do srede leta smo imele 3 lepe zbore — alj naenkrat nam nemila smrt poboie ustanovnika našega društva, nja prvega predsednika, visokoč. g. Jožefa Rozmana. Le rojstni den Rozmanov nas je bil še enkrat združil; od tiste dobe ni bilo mogoče zbora sklicati. Društveni odbor je nied tem iz svoje srede zgabil marljivega odboraika č. g. J Skuhala, (kateremu je občni zbor pri tej priložnosti očitno svojo zahvalo izrekel). Društvu edina tolažba so sedaj novi koujiški g. ijadžupnik, ki so naše društvo v svoje varstvo vzeli. Visokč. g. Dr. Jožef Ulaga stopijo zdaj na oder. Pozdiavijo društvo, — ki jim je bilo dolgo poprej pri srci preden so vedeli, da postanejo kedaj konjiški nadžupnik. ,,Vsakemn se vriva vprašanje, so djali: kaj hočemo s tem društvom doseči?" Odgovor je ta: s pomočjo našega društva bočemo ohraniti: sv. vero ooetov in narodnost. Glede sv. vere si moramo prizadevati, da sami živimo po naukih sv. vere in tako tudi vsi naši skrbi izročeni. Kar pa narodnost zadevlje, povdarjamo prvič obstanek Avstrije pod vladaijem iz Habsburške rodbine, drugič pa pridobiti si zastopnikov, ki bi očitno zagovarjali in bianili najimenitnejši svetinji naši: sv. vero in narodnost Sloveusko. Sedaj poprimejo besedo neutrudljivi besednik naSega društva — po širokem Sloveuskem znani pesnik v. č. g. Jožef Virk. Bistrim očesom *) 0 g. Soidl-u prihodnjič! **) Ker vredništvo oznanila ni dobilo. Priloga ^Slov. Gosp.u k Št. 20'. Vied.  so pogledali po vesolnem katol. svetu — in so društvenikom razlagali, kako da stoji naša katoliška stvar. Našteli so 3 znamnja, ki  kažejo, da katol. stvar dosti boljše stoji, kakor sovražniki sv. cerkve želijo. Prvo veselo znamaje je posvečeaje vse kat. Cerkve v presveto Srce Jezusovo. Drugo veselo znamnje so sv. 0 če Pij IX. in njih čudovitna leta. Dalje vsakenau Katoličanu  daje pogum edinost med škofi in mešniki in njih udanost do sv. Očeta. — Na vprašanje: kdo so tisti, ki dendenes katolisko stvar n a jbolj povspešujejo? se odgovor glasi: p rvi so  sv. Oče Pij IX., kakor njihova dela jasno priču-  jejo. Drugič katol. škofje in misijonarji. Tretjič dobri katol. časopisi, ki našo katol. stvar močno podpirajo, kakor so sv. Oče te dni očitno prizaali. Četrtič so katol. politična in eaaka društva in petič so naši naspi-otniki, kateii nebote , našo stvar podpirajo. Bolj ko v Cerkev butajo, bolj čvrsto ona stoji. Da katol. stvar raste in se uterjuje, to koiisti vladarjem pa tudi njihovim podložnikom. Ne smem zamolčati, da se je med govorom ! večkrat slisalo ,,živili sveti Oče!'' — ,,živili svitli cesar!" V drustveni odbor so se soglasno volili sledeči društveniki. Prvomestnik,: p. n. g. Dr. Jo- i žefUlaga, nadžupnik in dekan. Namestnik : g. Juri , Kolaric, odborniki: Jožef Virk, Jaka Klinc, Karol ! Tribnik, Ludvik Redi, Janez Rudolf, Matija Flis in i Jernej Voh. Njih nadomestuiki so: Peter Dobuik,  Anton Polh in Anton Kračun. Društvo šteje med  svojimi udi več županov konjiškega okraja, 2 iz med njih sta tudi odbornika. Iz celjske okolice. (Naša prihodna šola, sveto leto in deželni brambovci.) Naša 3iazredna fantiška šola bo začasno imela le slabo stanovanje, namreč: 2 izbi v prejšni mestni bolenišaici proti odškodovaaju mestai soseski in 1 izbo v lastni soseskini hiši na Bregu, dokler cesarske sodnije^ne razsodijo, kdo da je pravni lastnik stare sole. Želeti bi bilo, da sl. finančna prokuratara v Gradci to reo kmalu reši, ker na njo se je naša soseska vprvič obrnila. Še le potem, ako bi se staro šolsko po^lopje ne ninglo dobiti vlast, bo naš občinski zastop moral lastuo šolo zidati, za kar pa bo letos piepozno. Učiteljev se je že veliko za raspisane službe oglasilo, kav je veselo, ker tako bomo leliko dobrih odgojiteljev naše katoliške in slovenske mladiue dobili! Kaj bo pa z dekleti? Menda vendar ne bo ta šola skupna  za obojni spol; vsaj bodo omenjene izbe še za fante pretesne! Govorilo se je že večkrat, da dobimo prihodno jesen šolske sestre iz Maribora, kterim se bo začasno stanovauje v soseskiiii bisi na Biegu odločilo in se njim bo prevžitek iz soseskine blagajaice iu dobrovoljnih doneskov preskrbel, a zdaj je o tem zopet vse t.iho. — Na.ši soseskini odborniki se uicuda prcvelikili stroškov i bojijo, kakor da bi drugim občinam kdo zastonj ¦ šole zidal. Treba je dobie volje in našli se bodo še okolici, ki bodo za lepo izrejo naših deklet kot dobrotniki radi kaj storili. Na delo tedaj brez odloga, ker dozdajšna čisto uemška šola je brez vsakega dobička za naše otroke! Naše cesarstvo mora biti v veliki nevarnosti, ker deželni brambovci, kterih je zdaj vprejšni šoli pred našo farno cerkvijo vse polao, imajo svoje vaje ne le skozi celi teden, temuc tudi po nedeljah. V pravo pohujšanje drugim vernim se vjutru rano morajo vadit iti, kedar gvejo drugi k rani meši in kedar se začenja druga božja služba, se še le na doru vračajo in ko je popoldenska božja služba, moraja zopet kam ,,marširati", da tudi pobožni v cerkev iti ne smejo in med opvavilom nekteri okrogle pesni prepevajo v spodtiko dvugitn. — Ako bi mestni zastop še imel kaj spoštovanja do Boga in cerkve, gotovo ravno pred farno cerkvijo nebi bil iz šole kasarne napravil. Govori se, da, ker po noči pozno se domu vrnivši nekteri vojaki sosede z ropotom na vrata vzneunirujejo, po duevu pa s svojim trušom gg. gimnazijalne profesorje motijo v podukn, se ti hočejo pritožiti tega. Ako to energieno storijo, potem se utegna ta neprimerna kasarna odstrauiti. Vsaj bota razun vojakov še cerkev in gimnazija tudi imele kaj veljave! Iz Slovenjgradca. (Požaii). Pretečeni tederi je bil v našem okraji 2 kvat požar. v V pondeljek po aoči je pogorel Mobov stan v St. Janži poleg Dravberga. V četitek proti polnoči pa je bil požar v Staiem trgu. Pogorela je Lužniku streha na liiši in hlev, ki je bil k biši prislonjen. Živino so oteli, razun 6 prasec. Ker hiša sredi vesi stoji, je bila velika nevarnost za celo ves; k sreči ni bilo vetra. Kmalu so tudi prihiteli Slovenjgrački požarni brambovci z 2 brizgalnicema na pomoč, in so ogeiij brž ustavili, za kar njim gre očitna bvala. Kako je ogenj nastal, ni znano. Lužnik je bil zavarovan pri ueki angleški zavarovalnici, ki ima na Dunaji podiužnico. Jeli tudi Moh bil zavarovan, ne vem.