Slabši od hlapcev. Prosvetne razmere v driavi postajajo vedno škandaloznejše. — Šolski nadzorniki ie od lela 1924. niso doblii povrnjenih polnih stroškov. — Denar za potnine so sami iz svojega založili. — Država zahteva, da morajo nadzorovati šole, ne prevzame pa odgovornosti, da jlm bodo stroškl povrnjeni. — Na ta nafln mora propasli vsaka avtoriteta drž, uprave. — Vse lo je v veliko Skodo Solstva samega. Brez primere je omakvvaževanje zako-nov in uredb od strani državnih funkcijo^ narjev, kadar gre za naše prejemke in terjatve. Državna uprava je silno točna v izvrševanju. zakonov in uredb, kadar treba nastavljencu znižati prejcmke ali zakonske določbe spreminjati in tolmačiti nastavljen^ cu v slabo. Kaidar pa gre za to, da na« stavljenec dobi, kar mu gre po zakonu in kar je zaslužil, tedaj lahko 6a'ka na večnost — na proračunsko možnost. Samo najvaž* nejše: Razlika! Člen 249. 6in. zak.: »Prejemki po tem zakonu se urede z državnim prora* čunom, pravica do njih pa teče državnim uslužbencem, ki se prevedejo, od dne 1. oktobra 1923.« Kako dolgo bo le še »tekla« pravica? Kje je še država, ki tako postopa s svojimi nastavljenci? Zakaj merodajni faktorji ne postopajo po tem členu? Potnine šolskih nadzornikov ter potni in selitveni troški učiteljev! Clen 45. čin. zak.: »Državnim uslužbencem pripadajo, kadar službeno potujcjo, posebne odškodnine, ki se urejajo s specijalnim zakonom. Za služ« beno potovanje se smatra tudi uslužbenčeva selitev iz kraja, kjer se upokoji po zvršetku popolnih službenih let, v kraj, kjer se naseli kot upokojenec. Glej tudi uredbo o potnih in selitvenih stroških!« čl. 71. čin. zak.: »Premeščenemu usluž« bencu pripadajo stroški za potovanje in se* litev.v Kako se postopa s šolskimd nadzorniki, to je pravi kulturni škandal! V vseh civili* ziranih državah vedo ceniti šolske nadzor^ nike in je njih položaj urejen z zakonoTn, le pri nas tega ni treba. Šolski nadzorniki niso nič druzega, kot navadni pisarji brez pravic in primernih prejemkov, da celo od šole do šole morajo potovati na — svoje stroške. Malenkostni paragrafi in odlocbe, ki govore v njihov prid, se sploh ne izvajajo. Čl. 45. čin. zak.! Službeni pavšal šolskih nadzorni= kov se je ukinil, skrbi pa se ne za to, da bi bili v proračunu zneski za potovanja v smi^ slu 61. 45. čin. zak. Pač pa je dzšla sledeča ministrska odredba od 14. julija 1926, Br. 72.584/IIL: »Sres. šol. nadzornici 1926./27. škol. godini prvi pregled škola u svojim sre-žovim imadu izvršiti od 1./10. 26. god. do l./II. 1927. god., a drugi pregled od 1./4. do 30./6. 1927. god. Ovaj če se prethodno odobreni put (obilasek škola) isplatiti školskom nadz-ornicima po uredbi D. R. Br. 96.000 od 30./9. 1920. god. iz državne kase po partiji 326. pz. 1. d. Budžeta minstr. pirosvete za 1926./27. godinu, odnosno iz odgovarjajoče partije idučeg Budžeta ministr. prosvete.« Potni troški za leto 1925./26. in 1926./27. so izvzemši malenkostnih zneskov še nepo^ ravnani. Odlok min. prosv. od 19./4. 1927 O. N. br. 25.960 pa se glasi: »Svako odstopanje i nemarno vršenje nastavničke dužnosti biče najstrožje kažnjavano. — Stoga se pozivajo školski nadzornici, upravitelji i nastavnici osnovnih škola da najsavesnije vrše svoje dužnosti, koje su im propisane zakonom o narodnim školama i propisima ministarstva prosvete.« Ako morajo nadzorniki vršiti svojo službo — zakaj merodajni faktorji ne skr= bijo, da pridejo potrebne vsote v proračun? Kdo nosi na tem svojo Odgovornost, ne bo težko uganiti! Enako žalostno poglavje so potni in se* Htveni troški učiteljev in upokojencev. Ali ni vsega obsojanja vreden način, kako se oblast ogiba plačati potne troške. Mesto da učitelja premesti na državne troške, po služ= beni potrebi, kadar je v resnici, mu eno^ stavno naroci, da sam zaprosi za mesto in ga tako prisili, da nosi sam vse troške. (Na drugi strani se dogajajo slučaji, da se ka< zensko premeščenim učiteljem priznajo potni troški). Kdor pa je tako srečen, da je premeščen na državne troške, ta mora seveda račun pravilno in pravočasno vložiti, a brez nade, da bo v doglednem času poravnan! Vse take zahteve učiteljev in nadzorni^ kov gredio v nenasitno žrelo partije 55, ki ne da nikdar nc od sebe ...! Sicer se vsako leto za dolgove iz prejšnjih let stavijo zneski v proračun, toda prendzki, in 6e so v pTO^ računu, se enostavno ne otvori kredita — »saj nastavljenec lahko čaka«! Da pa je volk sit in koza cela in da so nastavljenci za eno leto potolaženi, nam pošljejo kako »uputstv.o« E. F. br. 6849 od 25./6. 1927. glede »potraživanja neizplačanih prinadležnosti i honorarnih časova iz rani= jih budžet. godina«, ali E. F. br. 4851 od 5./5. 1927. Točka 6. »Putni i potvozni troškovi (partija 303.) ne otvaraju se na osnovu tre> bovanja, nego se isplačuju na osnovu pro^> pisno sestavljenih i viziranih putnih računa, a po izvršenom putovanju. Za rcdovan obis lazek škola, školski nadzornici mogu tražiti akontaciju po prethodno odoibrenom planu putovanja.« Vse zahtevano so nadzorniki točno iz= vršili, ni pa denarja, o akantaciji pa sploh ni govora. Kdo nosi krivdo? To6'ka 13. se glasi: »Po partiji 55. za neizplačane abavkc iz ras nijih budžetnih godina, da bi se mogli dobiti potrebni krediti, treba svaki službenik za= sebno da podnese napisanu. od šolske vlasti overenu i od Mesne kontrole pri Okružnoj Finansijskoj Upravi viziranu priznanicu na onu sumu, koja mu ndje isplačena. T^ko snabdevene priznanice dostaviti Ministar= stvu Prosvete radi traženja kredita.« Vse to se je pri nas izvršilo — toda kre» dita ni! Kje je krivda? Od nastavljenca se zahteva, da dela in vrši službo skladno z zakoni in uredbami. Za nevršenje dolžnosti čaka nastavljenca kazen. Kako pa oni ki nam režejo kruh in ki nam ne dajo. kar nam gre po zakonu in uredbah? Pri vladi ni človeka, ki bi ga pekla vest, ker se zadržuje državnim nastavljen= cem težko prislužene pare! Ni človeka v naši državni upravi, ki bi zaklical: »Tudi državnemu nameščencu, kar mu gre!« Pri vsaki naši upravičeni zahtevi dobimo le od= govor: »Ni kroditov, ni proračunske mož^ nosti!« Pa zakaj ne napravite proračunske možnosti in zakaj ne poskrbite za kredite? Ali ni to vaša dolžnost? Po vseh civildziranih državah se vlada potrudi, da najde za vsak zakon, kd je v zvezi z izdatki, potrebno kritje, le pri nas se delajo zakoni, ne glede na finančne mož^ nosti! Pa kako, da ni prora6unske nemožnosti za izdatke podtajnikom, mindstrom, poslan* cem, za volitve? So li za dobriobit države po=^ trebni izdatki za podtajnike? Kaj ko bi en= krat terjatve podtajnikov, ministrov in po* slancev dali v žrelo part. 55.? Ko bi ti po= kusili dobrote te partije, bi takoj bilo vse v redu! Te razmere postajajo zelo škodljive šol« stvu. Pravijo, da pada avtoriteta nadzoTni* kov in da bi bil ta problem rešen s tem, da bi postavili profesorje za nadzornike. Tu smo jasno pokazali vzroke. Dajte nadzorni= kom pošten položaj in v redu !bo ter bo lah= ko dobiti in izbirati nadzornike. S postav* ljenjem profesorjev ne bo rešen problem, temveč bo poslabšan, ker ne bodo poznali notranjosti osnovne šole,, ki jo baš sedaj čaka korenita no<tranja reforma, katcro bo znal izvesti le doti6nik, ki sc je praktično pečal s to reformo v osnovni šoli.