Državni zbor. Danaj, 23. junya 1908. 0 položaju. Zadnje dni je dovrSil državni zbor posvetovanje o nedeljskem počitku in o sta^bi nekaterib manjših železnic. Danes, v torek, 23. junija je na dnevnem redu prva točka: posvetovanje o državnem proraCunu za drugo polovico tekočega leta. Po znanem § 14 se je dovolilo koncem leta 1902 pobiranje davkov v enaki meri, kakor pretedeno leto za prvo polovico 1. 1903, ker državni zbor ni sam pravočasno tega vprašanja reSil. Zdaj naj bi se do konca mesca junija v zbornici dogoalo, je-li dovoli državni zbor pobirati davke za 03tali del tega leta. Nemške stranke in Poljaki bi radi to dovolili; drugače stoji ta stvar pri Čehih in Jugoslovanih. Čehi so sklenili, da vladi ne dovolijo te pravice in da hočejo zabraniti tudi pogodbo z Ogrsko, dokler se ne izpolnijo njihove zahteve. Ia kaj zahtevajo Cehi ? Včeraj je vprašal dr. Korber češka voditelja dr. Kramaf-a in dr. Pacek-a: pod katerimi pogoji bi Čehi odstopili od obštrukcije? Odgovorila sta: »Mi zahtevamo samo to, da nam cesar obljubi, da se začne premišljevati vprašanje o ustanovitvi enega češkega in enega nemškega vseučilišča na Moravskem.« To je nekaj neznatnega. Čehi ne zahtevajo samo za Gehe češko vseučihšče — tudi Nenacem privoSčijo enako visoko šolo na Moravskem, dasiravno je na Moravskem prebivalstva 2 tretjinke čeSkega in 1 tretjinka nemškega. Pa tudi preeej zdaj naj se to češko vseučiliSče ne ustanovi; cesar naj samo naroči vladi, da o tem p r e m i š1 j u j e. Manje niso mogli Čehi zahtevati. Na to pokliče k sebi dr. Korber voditelja nemških strank: dr. Grossa in dr. Deršato ter njima pove, kar je slišal od Gehov. Nemci pa so surovo odklonili zahtevo Cehov. Nasledek je obštrukcija v zbornici, ki se je precei danes, dne 23. junija začela. A ta obstrukcija je celo pohlevna. Čehi so zahtevali, da se morajo prečitati dobesedno vse vloge: prošnje, interpelacije in predlogi. Navadno se te stvari nagloma zvršijo. Namesto da bi se ob mirnih dnevih cela prošaja katere občine prečitala, reče zapisnikar: prošnja občine J., predlog poslanca K., interpelacija poslanca L. Te reSi se ob mirnih razmerah v parlamentu označijo s par besedami in stvar je končana. Ker so pa češki poslanci sklenili, zabraniti posvetovanje o državnem proračunu, so zahtevali, da se vse vloge prebsrejo dobesedno. Ko se bo vse prečitalo, potem pride na vrsto nujni predlog češkega poslanca Kaftan-a. Ta zahteva, da se naj preneha posvetovanje o pogodbi z Ogrsko, dokler se tam ne vstanovi nova vlada in se ne zve, da nova vlada vsemu pritrdi, kar je prejšnja vlada pod Szellom dr. K6rber-ju obljubila. Ko bo ta nujni predlog rešen, pride na vrsto: predlog poslanca Robiča. A kakoršne so razmere danes v zbornici, se najbrž ne bo obravnavalo ne o Kaftanovem, ne o Robičevem predlogu, temveč se bodo izvršile volitve v delegacijo in se odgodi državni zbor do jeseni. Med tem časom se bo vlada pogajala s Čehi in Nemci, da se doseže mir. Kar zadeva Robič-ev predlog, je stvar za nas štajerske Slovence posebno važna. Napisi na naših železnicah so z malimi Jzjemami (Velenje—Dravograd in Radgona—Ljutomer) samo nemSki. 0 tej zadevi je govoril obširno v seji državnega zbora dne 13. novembra 1902 državni posl. Žičkar, dokazoval krivice, katere se gode Slovencem io zahteval od vlade, naj ona stori svojo dolžaost, da se uveljavi pravica. Vlada seveda ni storila ničesar; pač pa je vprašala c. kr. namestnija štajerski deželni odbor, kakšni naj bojo ti železnični napisi pri novi železnici Grobelno — deželna meja. Deželni odbor je sklenil (z vsemi glasovi proti Robicepemu, to že lahko itak vemo), da imajo biti ti napisi samo nemSki. Kaj je bolj naravno, kakor da je Robič vložil takoj potem nujni predlog?