polne

Molitev in lepih naukov

manji m veci

kakor tud

za odrašene ljup , ’

| J't« L.1 OTTI 1 EK *

-*e>s£4-»~ »» M ..  / ^ i

Poleg nemških l/uke

P. K g i <1 i a Jitiza.

(Tretji natis.)

---=»$®«®©<M>©0«==.-

¥ l»j®B!ljaa* I8SS.

Na prodaj per J. Giontini-tu.

V natis teh bukev so milostljivi Kne%
Gospod Gospod Anton Aloja, Ljubljanski
Škof, dovolili 25. llo.iniga cveta 1844,

32„f

Predgovor.

Ljuba mladost!

jPlfa bukvice vse za-te spisane.
Kar je v njih pisaniga, vse lahko
umiš in k svojimu pridu ober-
neš, če le vse vkup vzameš in
dobro prevdariti hočeš.

Bukvice polne lepiga podučenja
so. Povejo ti, kaj imaš pred vsim
vedili, — pa ne le vediti, ampak
tudi, kaj storiti in kaj opustiti. Na¬
ukov  je nar pervo treba; te si imaš
zlasti k sercu vzeti, de ti bo tudi
molitev bolj iz serca šla.

VI

Molitevne bukvi c e  so — tode
dobro vedi! ne le za molitve pre-
berati; — to bi ne bilo moliti. Mo¬
liti se pravi, kakor že veš, svoje
misli k Bogu povzdigniti — iz
serca z Bogam govoriti.  Zato mo¬
raš tudi dobro prevdariti in pre¬
misliti, kaj bereš, kaj z Bogam
govoriš; drugač tvoja molitev Bogu
ne dopade in nič te ne pomaga!

Pisane molitvice ti le misliti  po-
magajo; napeljevati  te morajo,
kako imaš tudi brez bukvic z Bo¬
gam govoriti.

Ti si moraš — de tako rečem
— svojo molitev vselej sam na¬
rediti tako le:

„Če kaj bereš, kar tebe zlasti
zadeva ali ti serce ogreje, poje-

VII

njaj brati in pomisli, kaj si do slej
storil — kaj boš v prihodnje delal.
Pristavi v mislih, kar samo ti ve-
diti ali občutiti moreš; — prosi Boga
odpušanja grehov in prosi ga po¬
moči, de boš tudi svoje dobre
sklepe spolnil". Tako se pravi
prav moliti.

Vtisni si to, o mladost! dobro
v glavo. Navadi se zgodaj pri
molitvi misliti; vedno ložej te bo
stalo — potem boš vedno bolj sam
na sebi zvedil, kako res je: De,
kdor dobro moli, tudi dobro živi.

Preberi saj enkrat cele bukvi-
ce, de boš vedil, kaj je v njih
pisaniga. Sicer ni nobena beseda
odveč v njih, pa vunder boš mar¬
sikaj našel, kar ti bo ljubši in

VIII

koristniši. To tudi večkrat beri,
zlasti per sveti maši.

Ne beri pa vedno enih molitvic,
zlasti pri sveti maši.

Beri in pomisli pa tudi, saj dva-
ali trikrat v letu, kar v tem pred-
govorčku bereš — kako se imaš
teh bukvic poslužiti in delaj tako,
kakor ti svetjem. Po tem ti bo
Bog gotovo tudi svoj žegen dal.
Jez ti ga tudi prosim — še ti za¬
me moli!

Zjutrajna molitev,

Z Bogam začni, z njim nehaj,

In peršel boš v sveti raj!

Kadar te pokličejo, urno vstani.
Če se boš dalje pomišljeval, težej
te bo stalo vstati. Potem ko vsta¬
neš, naredi pobožno sveti križ in misli
na Boga. Bodi sramožljiv, kadar vsta¬
jaš in se oblačiš; Bog te vidi. Ne
hodi poprej med ljudi, predin si tako
oblečen, de se smeš spodobno med
ljudi perkazati. Vsako jutro poklekni
in moli pobožno:

Bog! k tebi naj se perve
moje želje povzdignejo. Ti si moj
Gospod in Oče; jez Tebe molim;

10

serčno se ti zahvalim, de si me
necojšnonoč tako dobrotljivo ohra¬
nil in s spanjem pokrepčal. Ti,
o Bog! mi zopet en dan življenja
pervoliš, de veliko dobriga storiti
in vedno boljši biti zamorem. Per-
zadeti si hočem tebi kakor pokor¬
no dete dopasti, pobožno, pridno
in z vsimi ljudmi dobro in v pri¬
jaznosti živeti. Dodeli mi, o Bog!
k temu žegen in pomoč.

Jezus, moj božji učenik in odre¬
šenik! danas hočem večkrat pre¬
misliti, kaj si ti storil — in kaj
bi v teh ali unih okoljšinah sto¬
ril. Dodeli mi pomoč, de ti bom
po poti nasledoval, ktero si nam
v nebesa pokazal.

Tudi po tvojim zgledu, o pre-

11

čista devica Marija! se hočem rav¬
nati, pehlevno živeti, se vsih gre¬
hov čisto varovati in se taciga
življenja pervaditi, de bo imel
Bog dopadajenje, ljubi angeli in
svetniki pa veselje nad menoj.

Ne nauči se pa te molitvico po
besedah iz glave, ampak po zapopad-
ku, de jo boš tudi takrat moliti znal,
kadar ravno bukvic ne boš pri rokah
imel. Vselaj moraš bolj iz serca ka¬
kor iz bukvic moliti. To pcr vsih
molitvah velja.

Pomisli potem tudi, kaj si se ta
dan dobriga storiti in kterih grehov
se zlasti varovati namenil. Potem
pa pojdi v božjim imenu in stori, kar
ti tvoji starši in zapovedniki vele¬
vajo, ker to Bog tako hoče.

Kako se imaš doma obnašati.

Spoštuj svoje starše in vse svoje

12

zapovednike po dolžnosti in bodi jim
pokoren. Ne daj si kaj dvakrat ve¬
levati, ne memraj in ne napenjaj
šobe, če te kaj težko stane. Opravi
vse pridno, kar imaš opraviti.

S svojimi brati in sestrami bodi
dober, prijazen in postrežen; kre¬
gati in preperati se z njimi se ne
spodobi. Še menj pa smeš druge
tolčit, zasramovati ali jim sicer kaj
žatiga storiti. To čerti Bog in ljudje.

Tudi s posli živi dobro in mirno
— ne bodi terdoserčcn ali svojoglav.
Za te in za tvoje starše morajo terdo
delati in si kruhek velikokrat ker-
vavo zaslužiti; torej jim ne delaj
tudi ti težav.

Ako zamoreš kakimu druzimu po-
služiti, za-nj kam iti ali kaj storiti,
stori vse z veseljem. Postrežno dete
bi dostikrat lahko na mest starih ljudi
kaj storilo. Kako bi to Bogu in lju¬
dem dopadlo!

13

Kar iz ljubezni ti storiš,

Bogu vse to ti narediš.

Če doma, per bratih in sestrah
ali per poslih kaj napčniga vidiš ali
slišiš, to staršem povej, de jim bo
mogoče napčnost odverniti.

Per delu.

Le veselo
Prim za de'Io;

In nikdlj ne bo težkd,

Ker ti Bog pomagal bo.

Per jedi.

Zahvali se pred jedjd in po jedi
Bogu za vse, kar ti da. Bodi s tem
zadovoljin, kar imaš in misli, de je
veliko revnih in dostikrat še bolnih
ljudi, ki imajo kaj slabšiga ali pa
clo še nič jesti nimajo. Daj jim od
svojiga kaj, če zamoreš in smeš.

Kadar k molitvi zvoni.

Misli na Jezusa in na njegove pre-

14

sveto mater. Skleni po Jezusovim
uku živeti in tudi v vsih rečeh voljo
Božjo spolaovati, kakor Marija. Po¬
novi dobri namen, vse storiti, kar
je božja volja in kakor Bog hoče.

Kadar ura bije.

Misli:

Zopet je ura minula! — Kako
sim jo preživel?

Zopet sim eno uro bližej groba.
Kako bi bilo, ko bi precej umreti
mogel ?

Živi le po božji volj’,

Smert se bal ne boš nikolj.

Kadar si kaj napčniya storil.

Oh, že spet sim se pregrešil!
Ljubi moj Bog! žal mi je! — Nik¬
dar več ne bom kaj taciga storil!
Kadar napak kaj storiš;

Glej, de nič več ne grešiš!

15

Ob času skušnjave in nevar¬
nosti grešiti.

Bog me vidi! Bog vse vidi in
vse ve! Ali bi priča njega smel
kaj hudiga storiti? Nikdar ne. Bog
me te tega vari! Moj Jezus, daj
mi pomoč!

Koga se imaš zunaj doma
varovali.

Ne postopaj in ne vlači se po uli¬
cah. Idi svojo pdt in kar imaš sto¬
riti, ročno opravi. Ne pečaj se s
tacimi otrčci, ki se preperajo, ali ki
so prederzni in razujzdani.

Ovce se je bat’, ki grinte ima;

Ogibaj se je, koliker se da.

Ne potikaj se z druzimi po kolih;
no skrivaj se pred ljudmi. Kdor se
nima nič bati, se mu tudi pred ljudmi
ni treba skrivati. In Bog —

16

Bog tebe vidi, kjer kol’ češ biti,

Zatd se varovaj ga razžaliti;

Ne dotakni se nič ptujiga; ne je-
maj nič, kar tvojiga ni, ne sadja, ne
venarja, ne clo nič.

Ne pertergaj nič, in nič ne skri,

In misli, de, kar najdeš tvoje ni.

Od zaderianja v cerkvi.

Bog je v nebesih in na zemlji in
povsod, povsod zamoremo svoje serca
k njemu povzdigniti in moliti ga. V
cerkvi je pa Bog v presvetim rcšnjim
Telesu zlasti k uašimu zveličanju pri¬
čujoč, Hišo božjo imenujemo cerkev,
ker v nji Boga molimo in svetnike ča¬
stimo, in v nji nesmemo nič druziga
delati, kakor s pobožnimi duham v
Boga misliti — moliti.

Ne govori tedaj nič v cerkvi in
ne poslušaj nikakoršniga blebetanja;
pojdi, kolikor deleč moreš, od ti¬
stih, ki radi govore in so nemirni.

17

Ne igraj ae z mčljkam (rožnim kran-
camj ali z druzimi rečmi; ne oziraj
ee nespodobno sem ter tje; ampak s
pobožnim in pohlevnim zaderžanjem
drugim lep zgled daj.

(Svoje oči in svoje misli boš ložej
berzdal, če boš iz kakih bukvic mo¬
lil. Vzemi tadaj molitevne bukvice v
roko in vzemi si vse, kar bereš, do¬
bro k sercu.

Ne dirjaj divje iz cerkve, ampak
tiho in spodobno pojdi domu.

Večerno opravilo.

Z Bogam začni, z njim nehaj,

In peršel boš v sveti raj!

Moj Bog in Oče! serčno se ti
zahvalim za vse dobrote, ktere
sim današnji dan od tebe prejel.

18

Ti nikoli ne nehaš, naš Oče biti
in nas z dobrotami zakladati. Ko
bi le jez tudi pokorno dete bil in
tvoje darove dobro obračal.

Tukaj pomisli, kako si dan pre¬
živel, če nisi kaj hudobnica storil;
kako si se v cerkvi, doma, zunaj
doma, proti svojim staršem, bratam
in sestram ter drugim ljudem obna¬
šal. Spoznaj svoje pregrehe ter moli:

Vsigavedni, sveti Bog! Oh, tak’
sim tudi danas ravno tiste pre¬
grehe, tisto krivico storil! Žal
mi je, in odpušanja te prosim,
moj Bog in moj Oče! V prihod¬
nje se to ne bo več zgodilo! —
Žegnaj me, o Gospod! in varvaj
me nocojšno noč, de se jutri po¬
boljšati, in kar sim zamudil, za¬
dostiti zamorem.

19

Jezus, ti moj Gospod in Odreše¬
nik! Usmili se me in daj mi po¬
moč, de bom v prihodnje tvoj nauk
in tvoj zgled bolj k švojimu pri¬
du obračal.

Marija, mati mojiga Odrešenika!
Vsi svetniki božji! hvalite Boga.
za mene, ker zdaj počivam.

Daj, o Gospod! de duše vernih
kmalo iz vic v tvoj sveti raj pri¬
dejo; daj jim večni mir in pokoj
in večna luč naj jim sveti. Amen.

Zdaj pa hočem zaspati! Zdaj
ne bom mogel sam na se paziti,
tudi sicer nihče ne, ker je noč in
vse v miru počivat gre. Tode ti,
ljubi Oče, boš za me skerbel. V
tvojim varstvu bom z mirnim ser-
eam počival. Amen.

20

O Bog, ti češ bit’ Oče moj,

Jez sim pa sleherni čas tvoj!

V tvojim imen’ zaspim nocdj!

Bodi čist in sramožljiv, kadar se
izslačiš in v posleljo vležes.

Prosi starše, de ti posteljo pose-
bej^dajo.

Če moraš per druzih ležati, se mirno
in tiho zaderži; ne suvaj in ne draži
jih, in tudi njim se ne daj suvati in
dražiti.

Pomisli, Bog ma tudi v noč 1  oči,

In on ve vse, kar se po noč’ godi.

Kako se imaš ob nedeljah in
praznikih zadcrzati.

Te svete dneve imaš tudi ti praz¬
novati, to je, s svetimi in pobožnimi
djanji posvečevati.

K posvečevanju nedelje gre zlasti
farna služba božja, sveta maša in

Poslušanje pridige.

Pridi tadaj k pridigi, kadarkolj mo-

21

res. Poslušaj jo z vso pazljivostjo in
pobožnostjo — božja beseda je ; od
Boga pride in k Bogu pelje.

Dobro si v glavo vtisni, k sercu
vzemi, kar mladost — kar tebe zlasti
tiče. Iz vsake pridige zamoreš kaj na¬
se oberniti; in en sam dober uk do¬
bro k sercu vzet, je semensko zerno
ki v dobro zemljo pade in stotero
obrodi.

Popoldanski ker sanski nauk

ti je ravno tako potreben in pa še
bolj koristen, kakor pridiga.

Pridi ga tadaj poslušat, kadar ti
je mogoče.

Pridi tudi, če več v šolo ne hodiš,
pridno v nedeljsko šolo.

Koliko dobriga in koristniga lahko
tam slišiš in se učiš. Misli:

Kdor kaj ve in zna,

Velik’ ljudem velja.

Ob nedeljah in praznikih ti je per-

22

pušeno se tudi nedolžno razveselje¬
vati; tode veselje mora nedolžno biti,
če ne ni veselje. Oh! kolikrat se pa
ti sveti dnevi s pregrešnim veseljem
omadeževajo, Kolikokrat se v teh
dnevih več hudobniga stori, kakor
cel teden!

Beži pred vsim in sovraži vse po¬
tem, kar bi ne bilo sramno in spo¬
dobno; vari tudi druge, kolikor mo¬
reš, de kaj taciga ne store. B6j se
postopanja, ki je začetek vsih hu¬
dobij. Glej, de se boš tudi popoldne
in doma s kakim koristnim opravkam
vadil.

Vadi se pisanja. Veliko jih je, ki
so se lepo pisati učili, pa pozabijo
vse, ker malokdaj ali pa clo nikoli
več ne pišejo. Ali to ni škoda?

Nekteri se pa še clo branja od¬
vadijo. Kadar nehajo v šolo hoditi,
malo kdaj bukve v roko vzamejo;
branje jih ne veseli: zakaj? ker ne

23

berejo prav in dobro — tako, de bi
umeti in rabiti mogli to, kar berejo.
Potem pač ni čuda, de malokdaj ali
clo nič več ne berd.

Vadi se večkrat branja — beri zla-
eti ob nedeljah in praznikih sledeče

Nauke in premišljevanja.

Bog.

Boga, nar večji dobroto, srojiga
nar boljiga očeta, prav spoznovati,
naj bo tvoj nar pervo, nar ljubši
perzadevanje.

Res je, de Boga ne moremo viditi
in noben človek ne more prav zapo-
pasti, koga je Bog sam na sebi; kar
je pak za nas, ali kaj nam je od
Boga vediti potrebniga, de nam je
mogoče, ga prav častiti in ljubiti, in
nam dobrim, pobožnim biti in nekdaj
zveličanje doseči, to zamore tudi
otrok že vediti.

24

Saj imaš oči. Odpri jih in ozri se
okrog sebe! Ti vidiš nebd in zemljo,
vodo in suh svet, polje in gojzde,
ljudi in zverine. Kdo je li to vse
naredil? Ali se je morde samo na¬
redilo? Ali so mar ljudje to vse na¬
redili? Niso ne, Bog je to vse na¬
redil! On je s svojo vsigamogočnosljo
to vse vstvaril. Zatd ga tudi stvar¬
nika nebes in zemlje imenujemo.

Bog je vse vstvaril. Glej, kako
je vse tako lepo in koristno napravil.
Vzemi le pervo cvetlico v roko in
dobro jo poglej: tako nježna in lepa
je, de bi je noben človek take na¬
rediti ne mogel. Poglej samiga se¬
be; kako umetno je Bog tvoje oči,
tvoje roke in tvoje noge naredil i Kako
lahko z očmi zamižiš, pogledaš, jih
obračaš; koliko lep ; ga in dobriga lah¬
ko z njimi vidiš! Kako perpravne so
lahko tvoje roke in persti, če jih ho-

25

češ v naučenji mnozih reči pridno
vaditiI Le sam pomisli!

Bog je vse prav dobro naredil.
Solnce ima že svoj čas, kadaj priti
in se skriti mora. Zdaj je dan, zdaj
'noč. Po dnevi se lahko dela, po noči
počivajo ljudje in živina. Po letu pride
zima, de se tudi polja in gojzdje
spočiti morejo. V pomladi imamo novo
veselje, kadar vidimo se vse raz-
cvetati in zeleniti. Več del sadu se
v jeseni pospravi, de imamo po zimi
kaj vživati. — Ce bolj premišljuješ,
kako dobro je vse na svetu naprav¬
ljeno, bolj se boš nad božjo modrostjo,
nad njegovim nar večjim urnam čudil.

Bog ohrani in preživi vse, kar je
vstvaril. On hoče, de vse raste, de ima¬
mo živež. Veliko tavžent in tavžent
raznih žival je na zemlji; vse dobi¬
vajo na poljih, v gojzdih ali pa v
vodi svoj živež. Bog skerbi za vse,
zlasti pak za človeka, on zna vse na

26

svetu tako napravi ti ,de je vselej
k našimu pridu. To se imenuje bo¬
žja 'previdnost

Vsili stvari, ki jih vidimo, nar
imeuitniši je

Človek.

Ze njegova postava kaže, de je za
kaj vikšiga vstvarjen, kakor živali.
Obraz človekov je v nebo obernjen
namreč tje, kamor imajo tudi vse nje¬
gove misli iti — k Bogu, v nebesa.

Duša ali duh človeški prebiva v
telesu, ravno kakor človek v hiši.
Če se hiša podere, jo človek zapusti
in se kam drugam preseli. Tako tudi,
kadar telo mine, duša ne jenja biti;
ona ne umerje,  ampak se v dru
svet preseli in dalje živi. Tam,
unim življenji, h kterimu bo naše
truplo od smerti zbujeno in k večnimu
zveličanju poklicano, bo lepo življenje
še le po zasluženji poplačano.

fcc >

27

Uči se sadaj Boga iz njegovih de'l,
iz njegovih stvari spoznavati! Ne hodi
neobčutljiv in nehvaležen po njego¬
vim lepim svetu. Zlasti pa samiga
sebe premisli, kdo de si in kdo de
imaš biti. Perzadevaj si, vedno bolj
spoznovati, kaj je lepo in dobro;
tako boš tudi Boga, nar večji dobro¬
to, vedno bolj spoznoval.

Moli Boga, zahvali se mu, ljubi
ga; reci večkrat v svojim sercu:
Karkdl vidim, govori:

Bog, kako si velik Til
U ponižnost’ molim te
Ti s’ naredil dobro vse.

Bog je naš Oče.

Veliki, vsigamogočni Bog je tudi
naš nar bolj milostljivi Oče. Tako ga
imenujemo, ker vse ljudi ljubi, ka¬
kor svoje otroke. Od njega smemo
vse dobro zvesto perčakovati, če
smo mu kakor pokdrni otroci. Ali
bi nas ne imelo to nar bolj veseliti?

28

Bog- naš Oče nam prepove kaj sto¬
riti, kar ni prav; in on hoče, de
storimo, kar je prav in dobro. Ce
zoper njegove zapovedi, zoper nje¬
govo voljo kaj delamo in mu tako
pokčrni nismo, grešimo.  Bog nad
nami ne more dopadajenja imeti. Ce
pak njegove zapovedi spolnujemo in
po njegovi volji živimo, mu dopade-
mo; mi ga častimo, kadar smo mu
pokorni.

Pomisli večkrat, de je Bog tvoj nar
boljši Oče in perzadeni si, mu dobro,
pokorno dete biti. Reci in moli več¬
krat:

O Bog! za te m’ gori serce,

Ker ti si Oče nar bolj mili.

De bi ljudje tud’ vsi čutili,

Kar čutim v duhu jez za te!

Bog je svet.

To se pravi: Bog j e  ves čist in
pepolnama — ves dober, sam na sebi

29

nar večji popolnamost; on stori in hoče
tudi, kar je dobro in prav. Vse nje¬
gove zapovedi so take, de bi po njih
tudi mi dobri in sveti bili, kakor je
on. Tega se moraš prav velikokrat
spomniti in si misliti:

Bog je svet, kar on stori,

In kar če, nič napak ni.

De b’ le serce moje blo,

Tudi grehov bolj čisto I

Bog vse ve.

Bog je povsod v nebesih in na zem¬
lji in na vsih krajih. Mi ga res ne
moremo viditi, ker nima telesa in ker
je le duh. On pa vidi nas; on vidi
vse; on sliši vse in ve vse, kar ti
delaš, ljubo dete! bo naj podnevi ali
ponoči — bodi sam ali pa v družbi.
Bog elo tvoje misli ve.

Gotovo si že večkrat slišal, de imaš
Boga pred očmi imeti; to se pravi:
ti imaš, kadar te kaj hudobniga mika,

30

misliti, de te Bog' povsod vidi, ako
te ravno nihče ne vidi. Proti Bogu,
svojinni nevidljivimu Očetu, se imaš
tadaj ravno tako zaderžati, kakor
se dobro dete proti svojimu vi-
dljivimu očetu zaderži. Jeli, ti bi
se ne upal pričo svojiga očeta kaj
hudiga storiti ali pa to storiti, kar
so ti prepovedali? Bog, tvoj nebe¬
ški Oče, te pa povsod vidi; on vse
ve. Imej tadaj Boga vedno pred očmi;
boj se, pričo Boga kaj hudiga sto¬
riti, ako se sicer tudi nikogar nimaš
bati. Pobožno dete mora zmeraj to
besedice na jeziku in v sercu še bolj
imeti:

Bogu me nič ne more skriti.

Brez njega nič ne morom striti.

Bog dobro plačuje.

Bogu dobri ljudje nar bolj dopa-
dejo, in dobre dela on v nebesih z
večnim veseljem plačuje. Tam bo

31

vsaciga s tako srečo plačal, kakor
si jo je v življenji zaslužil.

Tudi v tem življenji že Bog več¬
krat naredi, de se pobožnim dobro
godi. Dobro delo sledi dobro plačilo.
Dobri ljudje so večdel od druzih lju¬
bljeni in čislani; zadovoljnost in ve¬
selje imajo že v sercu. Če pobožniga
človeka ravno težave stiskajo, se vun-
der lahko z mislijo potolaži: V drugim
svetu se bo že bolje godilo. Sam sebi
lahko reče:

Bog ne pozabi dobriga,

Z veseljem serčnim plača ga;

Če ravn’ nadloge zdaj terpim,

Za večni raj se z njim’ borim.

Bog kaznuje (štrafuje) hudo.

Bog je svet; kar je hudiga, on
čez vse sovraži. Torej mora Bog
tudi, kar je hudiga, kaznovati, in za-
verati. On ne kaznuje iz jeze; temuč,
ker se tako mora zgoditi, in ker

32

skozi (o kakor dober in moder oče
svoje otroke od hudiga vračati in jih
poboljšati hoče. Bog tepe hudobijo
na tem svetu, še bolj na unim —•
časno in večno. Res je, de na tem
svetu ni vse kazen (štrafinga), ka¬
kor se nam večkrat zdi, de je kazen
božja. Velikokrat se nam kaj taciga
le zdi, ker ne urnimo prav in ne
spoznamo šibe božje,  ki je pa vun-
der samo na sebi dobro, koristno
in včasi še cIo potrebno. Tode Bog
je svet tudi tako vstaril, de ima
hudobija že tukaj na zemlji hude na¬
sledke. Tako ima sovražen človek
povsod sovražnike. Lazniku nihče ne
verjame. Lenuha sila goni. Kdor kaj
napčpiga ali krivičniga stori, se mora
Boga, ljudi in clo samiga sebe sra¬
movati. Nar huje pa je, de se otroci
sčasama hudobije navadijo, če več¬
krat kaj hudiga storijo in de se jih
njih napake v starosi tako primejo,

33

de se jim ubraniti ne morejo. Potem
pa pravijo: Kakorsno življenje, taka
smert. Kdor pa brez poboljšanja umer-
je, ne pride v nebesa. Bog le dobre
otroke k sebi v nebesa jemlje; tisti
pa , ki imajo še majhne grehe na sebi,
kadar umerjejo, se moraje še po smerti
toliko časa pokoriti, dokler jih Bog
ne spozna, de so nebes vredni. Ne-
spokorjeni hudobneži pa nebes ne bodo
vidili. Oni pridejo v pekel, kjer jih
bo vest večno pekla zavoljo hudobij
in grehov, ki so jih v življenji storili.

Bog je usmiljen.

Bog čerti hudobijo, ker je neskončno
svet; tode on ne vdari koj po hudobii,
on je dolgo poterpežljiv in še oče
ostane, tudi če je dete neporedno,
nepokorno; on mu odpusti, če le
dete pregreho spozna in se resnično
poboljšati hoče. In Bog nam še k po-
boljsanju pomaga; in če sev resnici
poboljšamo, mu zopet dopademo.

34

Glej, Bog nikoli se ne spremeni,

Dobrotljiv večno je in mil:

Ak si, moj ljubi, ti grešil,

Poboljšaj in spokor’ se ti.

Jezus Kristus.

Premišljevanja, tudi per sv. maši
dobre.

Za advent.

Bog je svet tako ljubil, de je svo-
jiga edinorojeniga Sina iz nebes po¬
slal, ljudi učit, boljšat, od grehov
rešit in zveličat.

Angel gospodov je Marii češe¬
nj e pernesel.  O veselo češenje,
de bi imel tako dolgo pričakovan
Odrešenik, Zveličar ljudi, Sin božji
sam na svet priti, nam pravo pot
v nebesa pokazat! Kako se mi tebi,
o Bog! zato dosti zahvaliti zamo-
remo, de si se ti nas usmilil in

35

svojiga Sina nam poslal! Kako se
tebi, o Jezus, čemo zahvaliti, de
si peršel iskat in zveličat, kar je
bilo zgubljeniga!

Če jez po tvojim božjim uku in
po tvojim lepim izgledu živim, bom
tudi po tebi zveličan.

Glej , jez sim delila svojiga Go¬
spoda; naj se mi zgodi po tvoji
besedi!  Tako je Marija govorila,
devica nar bolj ponižna, v tisti
uri, ko je bila k veliki časti po¬
vzdignjena, mati Odrešenika sveta
postati. Polna ponižnost je molila
Boga in njegove večne sklepe, po-
polnama v božjo presveto voljo
vdana.

Taka naj bo tudi moja moli¬
tev. O Bog! vse, kar sim in kar

2 *

36

imam, sim od tebe prejel in od
tvojiga Sina. Svoje hvaležnosti ne
morem drugač pokazati, kakor Ma¬
rija, in če se po tvoji sveti volji
obnašam.

In Beseda se je včlovečila in je
med nami 'prebičala.  Sin Božji,
po kterim je Bog z nami govoril,
je na zemljo prišel, in je med
ljudmi živel. On se je nam ena-
kiga — našiga brata storil, de bi
mu bili enaki in po njem otroci in
erbi božji postali.

Za božič.

Sin nar Višjiga je bil v revšini
in sirotšini, kralj nebes in zemlje
je bil v hlevu rojen. Ubogi pa¬
stirčki so nar pervi njegovo roj-

37

stvo zvedili. Oni pridejo in naj¬
dejo dete, ki je v pelnice povito
v jaslih ležalo. Tako nas že nje¬
govo rojstvo uči, de svojiga zve¬
ličanja nimamo v imenitnosti, v bo¬
gastvu in dobrim življenji, ampak
le v pobožnosti in čednosti iskati.

Naš Odrešenik pride kakor sla¬
bo, siromaško, revno dete na svet
in terpi do križa težave, preganja¬
nje, tepenje in rane, de bi nas
pohlevnost in poterpežljivost učil,
in de bi nam svojo neskončno lju—
bezin pokazal.

Koliko tolažbe in podučenja imam
jez v tvojim rojstvu, o božje de¬
te! Kako ljubeznivo in častitljivo
si ti meni v tvoji slabosti in po¬
nižnosti ! Ti si se tako ponižal, o

38

Jezus, de bi nas k sebi povzdignil.
Ti si naše terpljenja nase vzel,
de si jih nam terpeti pomagal in
nam jih olajšal. Ti si iz ljubezni
do nas v revšini živel, de bi nas
obogatil z boljim, večnim boga-
stvam. Koliko hvale sim jez tebi,
o Jezus, dolžan! Kako ti zamorem
tvojo neskončno ljubezin verniti.

Kaj hočem jez ti darovati,

Ubogo dete, ti Gospod sveta!

Serce čistb ti hočem samo dati,

Veselje ti življenje lepo da!

V djanjih ti hočem svojo ljube¬
zin skazati, kakor si jo tudi ti nam
od svojiga rojstva noter do smerti
skazoval.

Iz ljubezni do tebe hočem vse¬
lej storiti, kar je prav in Bogu

39

dopadljivo, in ko bi me ravno teško
stati imelo.

Iz ljubezni do tebe, ki si se z
nami pobratil, hočem biti vsim lju¬
dem, kakor bratam in sestram do¬
ber, milosten in postrežin. Nobe-
niga nočem razžaliti — in če sim
že kteriga razžalil, mu hočem iz
ljubezni do tebe iz serca odpustiti.

Iz ljubezni do tebe, ki si se za¬
voljo nas tako ponižal, se nočem
nikoli čez druge povzdigovati, no-
beniga zaničevati ali ptuje na¬
pake in pogreške zasmehovati.

Žegnaj, o božje cTete, mene in
moje sklepe s svojo milostjo. Amen.

Jezus Kristus ,

naš božji učenik.

Prerok Izaija je rojstvo božjima

40

Zveličarja s temi besedami preroko¬
va! : Tvoje oči bodo tvojiga Odre¬
šenika gledale.  Iz. 30, 30.

On je pernesel prava svetlobo na
svet. Po njem spoznavamo Boga,
kakor svojiga očeta, ki vse ljudi ka¬
kor svoje otroke ljubi in hoče s po-
koršino česen biti. Brez njega bi mi
ne vedili, zakaj de smo na tem svetu
in kam de bomo po smerti peršli.

Tri leta je med ljudmi okrog hodil
ter vsim evangeli oznanoval, veselo
oznanilo, de je persel nas učit, rešit
in zveličat.

Njegovo učenje je bilo nar bolj
gotovo napeljevanje k narčistejsi čed¬
nosti in k rcsničnimu zveličanju v
tem in v prihodnjim življenji. Učil je
namreč, de moramo, ne le samo do¬
brih del opravljati, ampak tudi dobrih
misel biti; de Bog pred vsim na
serce, na dobro voljo gleda. Res
je, de je njegov jarm sladak in

41

njegovo breme lahko, ker nam nič
ne prepoveduje, kakor kar nam je
škodljivo, in ker nič druziga od nas
ne tirja , kakor kar nam je k pridu,
kar nas tukaj dobre in srečne, po
smerti pa zveličane dela.

Njegove zapovedi so zgolj ljubezin.

„Ljubi Gospoda svojiga Boga iz
vsiga svojiga serca, in iz vse
svoje duše, in iz vse svoje misli;
svojiga bližnjiga pa kakor samiga
sebe. (Mat. 22 , 37 .  39.)

To je ob kratkim ves

Keršanski nauk.

Ljubi Boga čez vse.

Zakaj Bog je sam na sebi nar
večji, nar bolj ljubezniva dobrota —
tudi nam in vsim ljudem tolikanj mi¬
lostljiv; on je naš nar boljši Oče. On
svojo ljubezin tudi tistim skazuje, ki

42

ga ljubijo, že v tem, še bolj pa v
prihodnjim življenju.

Naša ljubezin do Boga mora zla¬
sti, kakor nas Jezus uči, v tem biti:

De mi Boga, ki je nar večji in
nar bolj popolnama bitje, čez vse
spoštujemo in iz ljubezni in po-
koršine do njega njegovo sveto
voljo, njegove svete zapovedi
spolnujemo.

1 .  Uči se tadaj Boga vedno bolj
spoznovati, to mu dopade.  Pazi
zlasti na to, kar nam Jezus od
Boga pravi, in gotovo ga boš če¬
dalje bolj ljubil.

v

2. Časti Boga , ki je nar večji
in nar svetejši bitje; kaži to z
vsim svojim djanjem in ravnanjem,
de ti je za Božjo voljo in njegovo

dopadajenje več mar, kakor za
celi svet. Izrekuj njegovo pre¬
sveto ime vselej s spoštovanjem.
Misli večkrat na Boga, moli po
gostim, in če ravno kratko, pa ser-
čno moli. V cerkvi se zaderži tiho,
pohlevno in pobožno (andohtlji-
vo}. Časti Boga doma in povsod s
pobožnim življenjem.

3. Nahvali se Bogu za vse:  vse
dobro imamo od njega. Spoznaj
njegove dobrote, njegove dari k
pridu obračaj. Bodi pa tudi z ma¬
lim dovoljin. Bog da vsakimu to¬
liko, kolikor v svoji modrosti za
potrebno spozna.

4. Imej v Boga vse svoje za¬
upanje:  on je tvoj nar boljši Oče;
on tebe ljubi, skerbi za tebe. Le

44

pobožen in priden bodi, in Bog bo
vse prav storil.

(i. Boji se Boga:  Ne boji se nic
bolj, kakor kaj storiti, kar je on
prepovedal. Ravno s tem moraš
Bogu nar bolj ljubezin skazati, de
se vsiga skerbno varuješ, kar ni
prav ali greli, in de se vedno per-
zadevaš, njegovo voljo spolniti.

Ljubi svojiga bližnjiga.

Naš bližnji je po Jezusovim nauku
slehern človek, kterimu pomagati ali
kaj dobriga storiti zamoremo, bodi si,
kdor hoče, znan aliptuj, prijatel ali
neperjatel, dober ali hudoben; dovolj
je, de je človek, kakor smo mi. Za¬
kaj mi moramo bližnjiga samo zavolj
tega ljubiti:

Ker je vsak otrok božji in, ka¬
kor mi, za nebesa stvarjen, in

45

ker je božja volja, de vse lju¬
bimo.

Kaj če pa to reči: bližnjica kakor
samiga sebe ljubiti,  nas Jezus prav
lepo s temi besedami uči: „Kar ho¬
čete, de bi drugi vam storili, to
tudi vi, kolikor morete in smete,
drugim storite", in „Kar vi nočete,
de bi se vam storilo, tega tudi vi
drugim ne delajte". Misli le samiga
sebe na mesto druziga in prašaj se:
„Kaj bi si jez želel, de bi drugi
meni v teh okoljsinah storili?" Ali
„Kako bi to meni dopadlo, ko bi
drugi tudi tako delali, kakor jim jez
delam?" Lahko bos spoznal, kako se
ti je proti drugim zadcržati. Tadaj:

1. Vari se druge k hudimu
zapeljevati ali v dobrim zaverati.

2 .  Kadar per svojih bratih, se¬
strah ali per druzih kaj napčniga

46

vidiš, jih opominjaj, de naj ne
delajo tega; ali pa koj star¬
šem povej ali takim ljudem, ki
pomagati zamorejo in tudi poma¬
gati morajo.

3. Če ti, kakor ti je mogoče, po¬
magati zamoreš, de drugi kaj do-
briga slišati ali se učiti morejo,
stori to z veseljem; reci jim tudi,
kaj si dobriga slišal ali bral: po-
sojuj jim svoje bukvice.

4. Vari se, de družim nič škode
ne storiš. Pusti in daj vsakimu,
kar je njegoviga; ne ukradi ne nar
manjši stvarice; ne izpridi ptujih
reči.  Ne zavidvaj drugim dobriga;
ne želi in ne voši jim nič hudiga

5.  Ne govori od družili brez

47

potrebe nič hudiga; ne toži jih;
goljfaj jih.

6. Ne bodi sovražin, čmeren in
preperen. Če te kdo razžali, mu
odpusti: stori mu kaj dobriga, ka¬
dar koli moreš, moli za-nj. To bo
Bogu in vsim ljudem dopadlo.

7.  Ne zaničuj nobeniga. Nihče
ni tako malopriden, debi ne imel
še veliko dobriga ne sebi; nihče
ni tako spriden, de bi se več po¬
boljšati ne mogel. Misli in govori
tadaj od družili vselej raj dobro,
kakor hudo.

8. Ne dajaj drugim gerdih prim-
kov; ne zasmehuj starih, revnih
in bolehnih ljudi. Stare ljudi ča¬
sti, nesrečne pomiluj.

9. Bodi vsim ljudem perjazen,

48

perljuden, in postrežin; stori ji«
dobro, kadar in kjer ti je mogo¬
če; tode

Kar želiš, de se tebi ne zgodi,

Tega ne stori tudi drugim ti;

In kar želiš, de tebi se zgodi,

To stori todi drugim ti.

Ljubi  s a m i g a s e b e.

Za človeka ni nič boljšiga, kakar
če je pobožen in bogaboječ; to jeza
njega nar bolje. To se pravi tadaj
samiga sebe ljubiti:

Če se človek pred vsim in v vsim
to storiti perzadeva, kar je prav,
dobro in Bogu dopadljivo.

Bodi tadaj :

1. Pazljiv na dobre nauke in
koristne resnice; premišljuj sam
persebi to, kar si od svojih star-

49

sev, učenikov in druzih pametnih
ljudi slišal, ali kar si dobriga bral.

2.  Posluži se svojiga uma  in
svoje pameti-,  dostikrat lahko spo¬
znaš, kaj je prav ali ne. Kar vsi
dobri ljudje hočeje, to stori; in
kar bi noben pameten, bogaboječ
človek ne pervolil, tega ne smeš
storiti.

3. Poslušaj svojo vest  ali no-
trajni glas svojiga serca, ki ti pove,
kaj je prav ali ne. Tako se ne¬
kaj v sercu zbudi, kadar človek
kaj hudiga ali nesramniga storiti
hoče. Vsak sam čuti, de se mu
je bati in sramovati treba. Le po¬
slušaj ta glas in ne verjemi hu¬
dobnim ljudem, ki dostikrat pra¬
vijo, to ali uno ni greh, kije

50

vunder krivično ali nespodobno.
Ne stori kaj taciga!

4. Pazi zlasti na božjo besedo,
ktero vsi od katoljške cerkve po¬
slani učeniki oznanujejo. Uči se
po njih od Jezusa, kako se mo¬
reš in moraš ljubiti, vunder pa ne
nehaš, Boga čez vse ljubiti.

5.  Vari se malih pregreh; kdor
se majhnih ne boji, bo kmalo v
velike zabredel.

6. Vadi se v dobrim; ne daj se
oplašiti, če v začetku dobro sto¬
riti težko stane: že zamoreš sto¬
riti, če le hočeš; sčasama ti bode
že ložje.

7.  Skerbi tudi za svoje zdravje
in življenje. Bolan človek ne za-
more toliko dobriga storiti, kakor

51

zdrav: in kdor si sam prostovoljno
življenje krati, veliko krivico dela.

8. Bodi varčen : Vari svoje
oblačila in menj ti bo treba; ne
trati nepotrebno denarjev. Sebi in
drugim jih k pridu oberni.

9. Živi tako, de morajo dobri
ljudje tudi kaj dobriga od tebe
misliti, Tode ljudje ne vejo vsiga;
sam Bog te na tanko pozna. Ce
le Bogu dopadeš; to ti mora več
veljati, kakor hvala celiga sveta:

Kdo ljubi sam sebe?

Kdor, kar je prav, vselej stori,

Id bogaboječ je;

Kaj boljsiga dobiti ni.

Jezus Kristus,

nar bolj popolnama izgled svetosti.

Po poti, ktero nam je s svojim

52

nebeškim naukam kazal, nam je
bil sam izgled. V vsim svojim
življenji nam je nar lepši izgled
čiste ljubezni do Boga in do bliž—
njiga dajal. Voljo svojiga nebeski-
ga Očeta dopolnovati, mu je bilo
edino in nar ljubši opravilo. Ko je
bil še komaj dvanajst let star, je šel
s svojimi pobožnimi starši v Jeru¬
zalem, de bi tam Boga očitno častil
in molil. Tako serčno in pobožno
je v tempelnu molil, tako pazljivo
je učenike poslušal in jim na vsa¬
ko vprašanje tako dobro odgovar¬
jal, de so se vsi nad njim čudili.

Svojo mater Marijo in svojiga
rednika Jožefa je serčno spošto¬
val in v vsili rečeh jima je bil
pokorin.

53

Tudi drugim ljudem je bil že v
pervi mladosti dober in perjazen.
Nikogar ni nikoli razžalil; ampak
je sleherniniu, kjer in kakor jele
mogel, dela ljubezni skazoval. Vse,
kar je delal ali govoril, je bilo
prav, dobro in čudapolno, celo
njegovo življenje je bilo ljubez¬
nivo in nedolžno, kar ga je Bogu
in ljudem perjetniga storilo.

Zlasti je pa Jezus svojo Ijube-
zin do ljudi v svojim očitnim živ¬
ljenji kazal. Kamor koli je peršel,
je dobro delal. Ukazal je otroči¬
čem k njemu priti in žegnal jih
je. Terpežnim, trudnim ljudem je
rekel: „Pridite k meni in jez vas
bom poživil". Nikogar ni brez to¬
lažbe zapustil. Grešnike je mi-

54

lostno sprejemal, poln krotkosti
je take, ki so zašli, na pot čed¬
nosti nazaj peljal. On se ni nikoli
utrudil, če so ga še tako prega¬
njali. Če so ga tudi nar bolj za¬
ničljivo razžalili, je molčal in je
clo svojim nar hujšim sovražni-
kam dobrote skazoval.

Tvoj sveti izgled, o božja po-
polnamost, naj mi bo vedno pred
očmi! V vsim svojim djanji, in
nehanji hočem na tebe gledati in
samiga sebeprašati: „Kaj je moj
Jezus storil? Kaj bi v mojih okolj-
šinah storiI?“

Jezus Kristus ,
naš Odrešenik.

Sin božji je peršel nasvet, po-

55

iskat in zveličat, kar je bilo zgu-
bljeniga. Ne le s svojo besedo in
s svojim izgledam nas je hotel od
grehov — k pekori in k večnimu
zveličanju peljati, ampak še umeri
je, de bi naš zveličal. Prostovoljno
je on, ki je bil nedolžin in ki ni
druziga nič, kakor dobro delat,
terpel, kar bi mi imeli terpeti in
nas je tako s svojim nebeškim
Očetam spravil. Kri in življenje
je v neizrečenih bolečinah na križi
daroval, de bi nam neskončno do¬
brotljivost in usmiljenost božjo in
večno življenje zagotovil.

Bog odpusti skesanim in spo¬
korjenim grešnikam tako gotovo,
kakor gotovo je njegov Sin zavolj
naših grehov umeri.

56

Kako Kristusovo terpljenje ko¬
ristno premišljuj.

Pomisli: 1. Kdo je  terpel? Ljubi
Sin nebeškiga Očeta — ki je nar
nedolžniši in nar boljši med ljudmi.
Kako se smem pertožiti in za za¬
mero božjo imeti, če imam kaj
terpljenja.

H. liaj  je Jezus terpel? Neiz¬
rečene bolečine na duši na tele¬
su; nehvaležnost, zasmehovanje,
breztolažnost, nar bolj neusmiljeno
in nar bolj zaničljivo smert. Kaj
je vse moje terpljenje proti nje¬
govimi:?

3. Zakaj  je Jezus terpel? Iz
ljubezni in pokoršine do svojiga
nebeškiga Očeta, iz ljubezni do
nas ljudi. Svoj nauk je s svojo

57

kervijo poterdil in nam je s svo¬
jim terpljenjem in s svojo smertjo
odpušanje grehov in večno življe¬
nje dosegel. Ali terpim tudi jez
zavolj dobriga  — po volji božji?

4. Za koga  je Jezus terpel? Za
vse ljudi, — za nehvaležneše —
za svoje sovražnike. Njegova Iju-
bezin je vse obsegla. Ali bi smel
jez le eniga sovražiti? Ali bi ne
imel jez tega ljubiti, ki je tako
drago kupljen — s kervijo Jezu¬
sovo rešen? —

5. Kako  je Jezus terpel! Volj¬
no, stanovitno, krotko, poterpež-
Ijivo — popolnama v voljo svojiga
nebeškiga Očeta vdan. Kako pa
jez terpim?

6. K čimu naj me njegovo ter-

58

pljenje perganja? De se grehu od¬
povem, mu odmerjeni in le tistima
živim, za tistim hodim in mu zvest
ostanem, ki je za me umeri.

59

Križev pot

s štirnajstimi navadnimi štacioni.

Perpravljanje.

Jezus, moj nebeški učenik in od¬
rešenik! zdaj hočem pobožno pre¬
mišljevati, po kako težavni, bolečin
polni poti si ti pred nami v ne¬
besa šel. Pa premisliti hočem tudi,
kako pobožno naj zdaj živim; de
kdej k tebi v nebesa pridem. Amen.

I. Štacion

61

fr.  Jezus! spomin tvojiga terpljenja
in tvoje emerti;

Vari me hudiga in poterdi me v
dobrim.

Ti si bil po krivem tožen in k
zaničljivi smerti na križi obsojen,
nedolžni Jezus! Ti si zgolj 'do¬
brota bil in ljudi le k dobrimu na¬
peljati hotel; pa ravno zato si ti
mogel umreti, ker si ljudem ta¬
ko dobro hotel.

Na tebe jez hočem misliti, božji
zveličar! če po nedolžnim ali clo
zavoljo tega kaj terpeti moram,
ker bogaboječe in po tvojim nauku
živeti hočem. Ko bi le pred Bogam
nedolžen bil! Nič me ne sme od
dobriga odvračati, ne zasmehova¬
nje, ne graja hudobnih ljudi. Čele
Bogu dopadem! Ti si tudi, o Je¬
zus! zavoljo svojiga nauka veliko
terpeti, in še clo umreti mogel.

Oče naš i. t. d.

63

V. Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

Voljno si težki križ na ranjene
rame vzei, milostljivi Jezus! in
nam vsim klical: „Kdor me hoče
nasledovati, naj svoj križ zade¬
ne !“

Zadenem ga! ltad si prizade¬
nem, de se spokorim in pobožno
in v kreposti živim. Zgodaj se ho¬
čem navaditi, le to storiti, kar je
prav in božja volja, tudi ko bi me
težko stalo. Moj Jezus ! Uterdi
me !

Oče nas i. t. d.


64

III. Štacion.
@«ex^<a©<»<3B><ss

<3g>^S<ggs<Sg>«ggxS©«§g><^5^ Cgf5<5rIOG5B>

65

Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

Koliko si ti, o Jezus! na-se
vzel! Kako poterpežljivo si ti vse
terpel! Od začetka svojiga življe¬
nja si bil svojimu nebeškimu Očetu
pokorin do smerti na križi.

Če se od mladosti v dobrim va¬
dim, me ne bo nikoli težko stalo.
Že zdaj hočem,- o Jezus! po tvo¬
jim božjim nauku živeti; lahko bre¬
me je to, če ga človek že v mla¬
dih letih na-se vzame, liog ne
tirja več od mene, kakor kolikor
storiti morem, in mi pomoč daje
de lepo živeti zamorem.

Oče naš i. t. d.

3

66

IV. Štacion.

0 cm>  CS5 5S5 <S© CS)  <30 QS> 3

67

Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

Kako žalostna je mogla Marija
biti, kadar je svojiga preljubez-
niviga Sina med dvema hudodel-
nikama na križi visiti vidila! Kaj
je moglo tvoje milostno serce ob¬
čutiti , o Jezus! ko si svojo ža¬
lostno Mater zagledal?

Koliko morajo vunder starši za¬
voljo otrok terpeti in prestati! Ka¬
ko morejo otroci dosti hvaležni
biti! — Ti, o Jezus! si bil vedno
dober, hvaležen, pokoren sin, vsa
tolažba svoje matere. Po tvojim
zgledu se hočem tudi jez svojim
staršem in zapovednikam posebno
s tem hvaležniga skazati, de jim
z lepim življenjem veselje delam
in jim, kar je mogoče, malo
skerbi storim.

Oče naš i. t. d.

3 *

68

Y

V. Stacion.

0<sioae:e©css)C»5c«3<aS)<55e>Q

o <ssx^»o

69

fr.  Jezus I spomin i. t. d. (kakor
gori).

O Jezus! tebi Simon pomaga
križ nesti. Kako raci bi bil jez
tebi ustregel! Pa ti si nekdaj re¬
kel : „Kar nar manjšimu svojih
bratov storite, to ste meni storili".

Torej hočem, ljubi Jezus, tudi
zavoljo tebe ljudem , ki jih svoje
brate imenuješ, postrežin in pri¬
jazen biti, kjer in kakor zamo-
rem, akoravno zdaj le z majhnim
začeti morem, Bog ima nad vsirn
veliko dopadajenje, kar se iz lju¬
bezni do bližnjiga stori.

Oče naš i. t. d.

70

71

Jezus! spomin i. t. d. (^kakor
?°ri).

O Jezus! jez si hočem globoko
v serce vtisniti, kar in kakor si
ti terpel, de si nam zgled zapu¬
stil, de bi tudi mi v tvoje stopi¬
nje stopili.

Na tvojo ljubezin in na tvoje
terpljenje hočem misliti, kadar tvo¬
jo podobo vidim: tvoje poterpež-
J jivosti in krotkosti se hočem spom¬
niti, kadar imam tudi kaj terplje-
nja ali kadar me težko stane, do¬
bro delati.

Oče nas i. t. d.

N

72

VII. Štacion.

0 <S&<3£>  C*D <30 &£> C¥$  G© CIS> O

OG©C3S>CS5<3©<3S>GS>c3S>Cie>e

73

fr.  Jezusi spomin i. t. d. (kakor
gori}.

Pa kaj zamorem od terpljenja
govoriti! in kaj je vse moje ter-
pljenje memo tvojiga, o Jezus! Ves
truden in pobit si bil, pa vunder
si bil še Bogu vdan in stanoviten
do smerti.

Ali hočem samo to storiti, kar
mi je lahko in prijetno? Ali bi
smel dobre dela opušati takrat,
ali koj se utruditi in obupati, če
me težko stane? Ivako bi mo¬
gel tako svojo pokoršino, svojo
ljubezin Bogu skazati? Bog hoče,
kar je prav, ne pa, karje le lahko
in prijetno: njegova, ne moja vo¬
lja naj se zgodi I

Oče nas i. t. d.

74

VIII. Štacion.

0®©e&<3©<9©<3e><Sg><Sg>©©Q

75

<t r . Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

„Ne objokovajte mene, ampak
sebe in svoje otroke!“ Tako si ti,
premili Jezus! blagim ženam rekel,
ki so te na tvojim križevim potu
objokovale. Ti si bil zanje in
za njih otroke bolj skerbin, ka¬
kor za-se.

Ali bi smel tako hudobno, ne¬
srečno dete biti, de bi se starši
zavoljo mene jokati mogli? O, to
bi bilo strašno! Nak! takiga za-
deržanja se hočem prizadevati, de
hodo moji starši tolažbo in vese¬
lje nad menoj doživeli.

Oče naš i. t. d.

76

IX. Štacion.

@<SS><E©<SS><^5<^<^<§©<SS|

e<as><as>:^><sg><3e><ae>cK><ge>®i

77

V. Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

O Jezus! kako je tebe tvoj križ
obtežil! Tode ti se ga nisi branil,
ampak ga stanovitno nese). Koli¬
kor večji je bilo tvoje terpljenje,
toliko bolj poterpežijiv in vdan v
voljo nebeškiga Očeta si bil.

Z božjo pomočjo mi je vse mo¬
goče, če le resnično hočem. Ve¬
liko reči me že zdaj lahko stane,
ki so se mi v začetku težke zde¬
le. Vse, kar je prav in dobro,
hočem voljno in veselo storiti, iz
lubezni do Boga, kakor si tudi
ti, o Jezus! iz ljubezni do Očeta
in do nas voljno terpcl.

Oče naš i. t. d.

79

fr. Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

O Jezus, moj Zveličar ! neusmi¬
ljeno so ti obleko z života ster-
gali in ti tako vse rane ponovili;
in v pijačo so ti želča in jesiha
podali.

Ali bi smel jez prepovedaniga
veselja iskati? Bi smel jez kdaj
kaj storiti ali pcrpustiti, kar je
zoper tvoje svete zapovedi, o moj
Bog? Nikdar ne! To se ne sme
nikoli zgoditi! Moje veselje naj
bo vselej nedolžno in spodobno,
de se mi per njem ne bo treba ne
sramovati ne bati.

Oče naš i. t. d.

®g>@s><^5cig><se>!^es>ea©<s£>®s<se)cš©

80

XI. Štacion.

®®><ag><»<a©<se>«©<a©®®

@<SffKSg5eSx3e>C3B)«K><3&<3g)®

81

fr.  Jezusi spomin i. t. d. (kakor
gori).

Neusmiljeno so tebe, o nar ne-
dolžniši Jezus! na zaničljivi križ
perbili! ti si k vsimu molčal, sa¬
mo k svojimu nebeškimu Očetu si
glasno molil: „Oče! odpusti jim,
zakaj ne vejo, kaj deiajo“.

Mene tako lahko jeza prime,
če mi kdo le kaj nar manjšiga ža-
liga stori ali reče. Ti, o moj Zve¬
ličar! si toliko terpel, pa vunder
še za svoje sovražnike molil. Ali
bi ne imel po tvojim zgledu se
ravnati? Ali bi ne imel terpeti,
kar mi drugi store, ker ne delajo
žaliga iz hudobije, in dostikrat
ne vejo, kaj počnejo? O llog!
Jez vsim odpustim; odpusti tudi
ti nam vsim ! Amen.

Oče naš i. t. d.

kse>©5><^>i

82

XII. Štacion.

<as>c§si<@®^>^<^<ss)^cg$<si5'sf0<ae>

83

it r . Jezus! spomin i. t. d. (kakor
gori).

Ti si svoje življenje daroval, o
premili Jezus! in za nas na križi
v prestrašnih bolečinali življenje
sklenil. Kako mirno si zamogel
reči: „Dopolnjeno je!“

Že zdaj hočem vsaki dan tako
preživeti, de na večer reči mo¬
rem : Dans sim svojo v  dolžnost in
božjo voljo dopolnil! Ce z Bogam
začnem, svoj čas k dobrimu obra¬
čam, pobožno in pridno živim:
bom tudi z Bogam nehal in se v
starosti z veselim sercam svoje
mladosti spomnil.

Oče naš i. t. d.

84

XIII. Štacion.


85

il.  Jezm! spomin i. t. d. (kakor
gori).

O Mati mojiga Odrešenika! kaj
si ti terpeia, ko si svojiga ljubi—
ga Sina na križi umčrati in po¬
tem mertviga v svojim naročji le¬
žati vidila! O koliko si z njegovo
smertjo zgubila! Pa vunder si sta¬
novitna pod križem ostala, polna
zaupanja v Boga!

O Bog! serce velike bolečine
terpi, kadar svoje starše in do¬
brotnike moramo umirati gledati.
Tode v tebe zaupamo! Ti si jih
nam dal; ti jih zopet k sebi vza¬
meš. Tebi jih perporočimo. Ti si
in boš naš Oče vselej ostal.

Oče naš i. t. d.

86

XIV. Štacion.

i<ss><ss><^5<as>«s><se><geKss>®

<2S)CSS5sS)<S5iSSi<ESiCMica©<Sg)<g5<2S)(S5

87

V. Jezus! spomin i. t. d. (kakor
goli).

Poslednjič so tebe, moj Zveli¬
čar! v grob položili. Tukaj si po
svojim truda polnim življenji in
britki smerti poslednjič pokoj naj-
del.

Vse me opominja, de moram
enkrat umreti, in de utegnem tudi
kmalo umreti. Mladost in zdravje
me smerti ne varujete. O moj Bog!
na smert misliti se ne bojim; ne
morem zadosti zgodaj na-njo mi¬
sliti začeti, ker se mi je iz tega
učiti, kako moram zdaj v mlado¬
sti živeti, de bi se smel prihod-
njiga večniga življenja veselita
Jez moram, jez hočem zdaj sto¬
riti, kar si bom ob koncu svojiga
življenja želel, de bi bilo stor¬
jeno. takrat bi bilo prepozno.

Oče naš i. t. d.

88

Sklep.

Hvala bodi tebi, o Jezus! za
vse terpljenje, ktero si iz ljubezni
do nas prestal! Zdaj v nebesih
živiš in kraluješ. In kdor za tabo
hodi, bo tudi tje peršel. Zato si
hočem z vso močjo perzadevati,
de se bom nekdaj večno »s teboj
veselil. Amen.

89

Molitve.

O veliki noči.

Tudi per sveti maši dobre.

Hvala in hvaležnost bodi Bogu
Očetu; čast in počastenje njego-
vimu Sinu, našimu Odrešeniku,
ki je za nas na križi umeri in tretji
dan, kakor je sam prerokoval, od
smerti vstal. Aleluja!

Gospod je neskončno resničen
in zvest. Kar je on obljubil, se bo
tako gotovo zgodilo, kakor gotovo
je Jezus od smerti vstal. Aleluja!

90

Cerkvena molitev.

O Bog! ki si nam po vstajenji
svojiga Sina, našiga Odrešenika,
vrata večniga zveličanja odperl,
prosimo te, dodeli nam, de se naše
pobožne želje in vošila, ktere nam
v serce daš, tudi izidejo, po ravno
tistim Jezusu Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

Nebeški Odrešenik! Ti si se za
nas na križi daroval. Jez tudi
Bogu svoje celo serce darujem.
De bo pa njemu dopadlo, ga ho¬
čem vsili grehov očistiti.

Tukaj pomisli v kterih pregreskih
ee hočeš zlasti poboljšati.

O prečastitljivi Jezus! ti si vse
svoje sovražnike premagal, še brit-

91

ko smert. Per tvoji smerti so se ,
tvoji sovražniki veselili in tvoji
perjatli so obmagovali; bali so se,

(le bi se vse dobro, kar si ti sto¬
ril in obljubil, v nič ne izšlo. Pa
per tvojim od smerti vstajenji se
je vse naglo spreobernilo in lepo
izšlo. Tvoj sveti nauk, kteriga
si do smerti terdil, so za nebeško
resnico spoznali; takrat si ti spri-
čal, de si Zveličar sveta in Odre¬
šenik ljudi, ki ga je Bog poslal.
Za to tudi jez nečem upanja in
serca zgubiti, če se mi dobro koj
odsedati noče; če imam le vselej
prave in dobre namene! če le pridno
delam; Bog bo gotovo vse prav
in dobro storil, če ne tu, pa v
drugim življenji gotovo. Amen.

92

Jezus Kristus v nebesih.

Ti, o nebeški Odrešenik, si svoje
delo na zemlji končal in si se zo¬
pet k svojimu Očetu v nebesa ver-
nil, od kodar si bil poslan. Tam
sediš na desnici božji, tam si ti
naš božji brat in perjatel, čez vse
povzdignjen; tam ti živiš in kra¬
ljuješ z vso mogočnostjo in veli-
častvam. S ponižnim in zauplji¬
vim sercam mi tebe molimo!

Ko si k svojimu in našimu Bogu
— k svojimu in našimu Očetu šel,
si djal: „V hiši mojiga Očeta je
veliko prebivališ; jez grem tje
vam tudi prebivališe pcrpravit, de
bote tudi vi tam, kjer sim jest“.
Tam si tudi za mene prostor per-

93

pravil. Tje hočem zato zgodaj
svoje misli in želje oberniti. Tudi
pot si nam tje s svojo besedo in
s svojim zgledam pokazal; ti si
šel sam skozi terpljenje v svoje
veličastvo. Od poti, na ktero se
v mladosti podam, tudi v starosti
ne boni odstopil; in kamor zdaj
grem, tje bom tudi enkrat peršel.
— „Ali sim na pravi poti? — Ali
živim po tvojim nauku? po tvojim
zgledu ? ££  Če sim pred dober in
pobožen; če več dobriga storim;
če me več truda in perzadevanja
dobre dela stanejo, večji bo v ne¬
besih moje veselje in zveličanje.

Jesus! ti mene v svojim veliča¬
stvu ne pozabiš! Milostljivo se
na-me ozeraš. Poterdi me s svojo

94

milostjo, de te zvesto nasledovam
in te bom kdaj od obličja do ob¬
ličja gledati, večno ljubiti, hva¬
liti in častiti mogel! Amen.

Za nebo sim se rodil,

Moj namen je bolji svet,

Zgubil jez ne bom življenja,

Naj bo truplo rop trohnjenja,

Saj bom vstal od smerti spet,

Iu Boga na vek častil.

O Binkuštih.

Pred svojim odhddam v nebo je Je¬
zus učencam obljubil svetiga Duha
učenika poslati, ki jih bo vso resnieo
učil. V podobah gorečih jezikov je
peršel binkuštni praznik k njim. Zdaj
se jim je nova luč posvetila in sveta
gorečnost se je v njih sercih vnela.
Zdaj so vse razumeli, kar jih je Je¬
zus učil, in perpravljeni so bili, za
njegov nauk kri preliti. Nič in tudi

9.5

emerti se niso zdaj bali, oznanovali
so pokoro in odpusanje grehov, vsim
narodam so govorili, de je Jezus,
kteri je križan bil in je spet od smerti
vstal, od Boga poslan Zveličar ljudi.
Tako je bilo keršanstvo na svet vpe¬
ljano in božje kraljestvo — keršan-
ska cerkev  — na svetu začeto.

Cerkvena molitev.

O 13og! ki si serca vernih s
svetim Duham razsvetlil, dodeli
nam, de bomo po tistim svetim Duhu
spoznali, kar je prav in daj nam
se vselej njegove tolažbe razve¬
seliti, po Jezusu Kristusu, tvojim
Sinu, Gospodu našim! Amen.

Nebeški Oče! tvoj Sin je vsim
svetiga Duha obljubil, ki te za-nj
prosijo. O jez spoznam svojo sle¬
poto in slabost; jez vem, de brez

96

tvoje milosti nič dobriga storiti,
in tudi ne dobre misli obuditi ne
morem. Prosim te po tvojim Sinu
za svetiga Puha, de me razsvetli,
kadar tvojo besedo, nauk tvojiga
Sina, poslušam in daj mi pomoč,
de bom tudi po nji živel. Jest mo¬
ram pa tudi s tvojo gnado zvesto
delati. Tvoja volja je; de tvojo
besedo, nauk tvojiga Sina, paz¬
ljivo poslušam in pridno spolnujem.
Tvoj sveti Duh naj me razsvetli,
de bom tudi vse prav razumel;
on naj mi da moč, de bom po tvoji
besedi živel. Po moji vesti me
hudiga varuješ. Po tem opomino-
vanji moram živeti; zakaj to pride
od tebe, o Bog! Ti mi v svetih
zakramentih pomoč k poboljšanju

97

in svetimu življenju ponudiš; daj
o Bog! de jih bom vselej z vred¬
nim sercam prejel.

Napolni, o Bog! kakor si apo-
stelne napolnil, tudi njih nasled¬
nike, naše učenike in dušne pa¬
stirje s sv.Duham ; oživi njih besedo
in požegnaj njih dela! Pošlji To-
lažnika vsim, ki so žalostni, ki terpe
in umirajo; — vsim, ki so v zmo¬
tah, daj učenika, — nam vsim pa
duha resnice in ljubezni, ki nas po¬
svečuje po Jezusu, tvojim Sinu, Go¬
spodu našim in Zveličarji! Amen.

Od keršanske kreposti.

Velikokrat se sliši: ,,1’a človek ima
krepost" —Krepost imeti,  to hoče
veliko reči. Krepost ima samo tisti,
kteri per vsaki perložnosti, tudi če

4

98

ga težko stane, stori, kar je prav,
in ki vse zavoljo tega stori, ker je
božja volja, de vselej storimo, kar
je prav; tedaj iz ljubezni in pokor-
šino do Boga. To je krepost.

Keršanska je pa krepost, če per
vsim ua Jezusa Kristusa, na njegove
besede in zglede mislimo in če si per-
zadevamo , po Jezusu Bogu dopasti.

Krepost je nar večji blago, ki ga
človek želeti in imeti zamore. Ona
je naš edin konec na zemlji; Bog nas
je zatč stvari!; Jezus Kristus je za
to z nebes prišel, de imamo v kre¬
posti živeti in po nji v nebesa priti.
Ona sama nam perdobi dopadajenje
per Bogu in per ljudeh; ona nas v
terpljenji tolaži in nam perpušeno
veselje sladi; ona nas v smertni uri
ne zapusti — in ona nam v nebesih
neskončno in večno plačilo perpravlja.

Nobeuiga truda se tedaj ne smemo
bati, v kreposti živeti. Kdor krepost

99

imeti hoče, si mora perzadevati, in
to tudi takrat še storiti, kar je božja
volja in prav, kadar ga še tako težko
stane. Tode, če Boga in to, kar je
prav, resnično ljubimo, nam bo tudi
to lahko, kar se nam sicer težko zdi
in če bomo večkrat tako storili, lo-
žej nam se bo zdelo. Sam Je¬
zus pravi: Kar je per ljudeh ne¬
mogoče, to je per Bogu,  namreč
z božjo pomočjo — mogoče.  Prosi¬
mo tedaj Boga vselej prav serčno za
krepost. On nam bo gotovo svojo
pomoč dodelil, če se bomo le tudi
sami perzadjali, vedno boljši in sve¬
tejši perhajati.

Kdor, kar je prav, vselej stori,

Po uku Jezusa živi,

In božjo voljo rad spozna,

Ta tudi kropost pravo ’ma.

Od molitve.

H kreposti molitev nar bolj per-

4 *

100

pomore; molitev nič druziga ni, ka¬
kor vajenje v kreposti in duh vsili
čednost.

Moliti se pravi: svoje misli k Bogu
povzdigniti,  z gorečim sercam se z
Dogam pogovarjati. Bog ni kakor
človek, de bi le na to pazil, kar mu
kdo tje govori. Bog le na serce, na
dobro voljo gleda. Kdor sicer po¬
klekne, roke povzdigne, in oče naš
ali kako drugo molitev zgovarja, na
Boga in na kaj dobriga pa ne misli,
ta ne moli: le prazne besede govori}
to mu nič ne pomaga in Bogu ne
dopade. Mi moramo na to misliti, kar
zgovarjamo. Resnica nam mora biti.
Kdo si bo le upal, Bogu kaj govo¬
riti , kar mu od serca ne gre ?

Z rokami vzdigne tud’ serce,

In misel naj v nebesa gre'.

101

Kaj moraš storiti, kadar moliti
hočeš.

Mi moramo večkrat moliti in si
Boga in njegove popolnamosti, koli¬
kor je mogoče, misliti. Pa misliš si
morde: Ne vem, kako debi molil —
kako z Bogam se pogovarjal. To ni
težko. Dobro dete že ve, kaj s svo¬
jim očetam govori. Obljubi jim, de
hoče pokorno in pridno biti. Ce pa
kaj hudiga stori, jih odpušanja
prosi. Zahvali se  jim, če od njih
kaj prejme. Prosi  jih za to, česar
potrebuje. Ni mu treba dolgo po-
mišljevati, kaj bi reklo; serce mu
govori. Tako tudi ti stori, če hočeš
moliti, to je, s svojim nebeškim Oče¬
tam se pogovarjati.

Glej, če si, kolikor ti je mogoče,
misliš, de je Bog nar svetejši, sam
na sebi nar popolnejši bitje, nar veči
dobrota, in potem rečeš ali si misliš:
„Moj Bog, kako zamorem jez tebe

102

dovolj ljubiti in častiti! Koga sim jest
memo tebe?“ Kadar tako govoriš ali
si misliš, Boga moliš; ti ga hvališ
in častiš. Če pomisliš, kako je Bog
dober proti tebi in vsim ljudem, ko¬
liko dobrot si od njega prejel in še
sleherni dan prejemaš, se mu boš za
vse dobrote zahvalil in njegove dart
k dobrimu obračal. Če se spomniš,
de Bog nar svetejši vse vidi in vse ve,
in potem v sercu rečeš: „Moj Bogi
nikoli nič napčniga nočem pred tvo¬
jimi očmi storiti; zmiraj hočem tako
živeti, de ti bom dopadel: ti prav
moliš. Se več, to je nar boljši mo¬
litev, če pred Bogam kaj dobriga
skleneš. Tako bo vsaka misel že mo¬
litev pred Bogam. In to se pravi,
iz serca moliti, ali svoje serce z Bo¬
gam govoriti pustiti.

Zat6  imej vedno Boga pred očmi
in bodi pobožen; potlej ti ba samo
serce povedalo, kaj imaš Bogu go-

103

-voriti, kratko in dobro,  la če  več¬
krat in rad na Boga misliš, boš tudi
•tlobro dete, boš vedno bolji in po-
sbožniši.

L»

Rado, dobro, moli dete,

K dobrimu ti moč to da.

Vsak kristjan, ki zna prav moliti,

Tudi prav živeti zna.

Kaj stori, kadar Boga kaj prosiš.

Veliko ljudi je, ki mislijo, de le
takrat molijo, kadar Boga kaj pro¬
sijo. Od Boga hočejo vedno kaj imeti,
pa prav ne prevdarijo in ne store,
kar Bog od njih hoče imeti; taki
hočejo, tako reči, Bogu ukazati, kaj
naj stori. Ako se koj ne zgodi, kar
žele, pa mislijo, de molitev nič ne
pomaga, ali pa še clo zoper Boga
tožijo.

Mi smemo, še clo dolžni smo Boga
za to prositi, kar na duši in na te¬
lesu potrebujemo; ne pa, kakor de bi

104

mu še popred povedati mogli, kaj je
dobro in koristno; temuč zato mo¬
ramo moliti, ker smo dolžni, nar bolj
dobrotljiviga Stvarnika in Gospoda
za vse v ponižnosti prositi, ker spo¬
znamo, de imamo vse od Boga,
in smo dolžni se vsiga le po nje¬
govi volji poslužiti, de ceno do¬
brot spoznavamo in de si perzade-
vamo, z lepim življenjem si jih zaslu¬
žiti. Marsikaj pa še le po molitvi ali
pa po resničnim zaupanji v Boga
prejemamo. To imajo pa le tisti, ki
so pobožni in pridni in po božji volji
živijo.

Kar ti Boga prosiš, mora kaj do-
briga biti; kar si pa Boga prositi ne
upaš, gotovo ni dobro ;„kaj taciga
pa tudi želeti ne smeš. Če pa Boga
za njegovo pomoč prosiš, de bi se
poboljšal, nodolžnost ohranil, vedno
umniši in boljši biti mogel: o to je v
resnici dobro! to je nar bolje, kar si

105

vošiti moreš, to naj bo tvoja goreča
želja in skerb. Taka molitev dopade
Bogu; on ti gotovo dodeli, kar k
temu potrebuješ. 1'ode iz serca ti
mora iti; resnica ti mora biti, kadar
moliš; drugač hi bilo, kakor de bi
se z molitvijo le norčevati hotel. Pre¬
misliti moraš tedaj, kar ti nar bolj
manka — kaj ti je storiti, česar se
varovati — kako moraš začeti, de ti
vse bolje od rok pojde. Potem resnično
skleni, in Bogu obljubi, de se hočeš
prednosti uma, priložnost in pomočkov,
ktere ti Bog da, dobro poslužiti.
Stori, kar ti je mogoče', kar pa
ne moreš , Bogu prepusti.  Z nje¬
govo pomočjo zamoreš vse stopiti,
kar ti je storiti, ako le res hočeš.
Bog pa ti ne ho ne čednost, ne ne¬
bes dal, ako po njeh resnično ne
hrepeniš. Dete, ki že samo hoditi
zamore, pa hoditi noče, ne smo tir—
jati, de bi kdo ga nositi mogel. Stori

106

le tudi, kar ti je storiti; perzadevaj si::
Bog ti potem gotovo pomaga.

Kadar Boga časne sreče, ali
pomoči v sili prosiš.

Bogu moraš prepustiti, de stori,,
kar v svoji modrosti za dobro spo¬
zna. Ti sam ne veš, kaj de jo tebi«
k pridu in koristno. Bog, tvoj ne¬
beški Oče, ve; on za tebe skerbi.
Dober in pameten oče svojim otrokam
ne da vsiga, kar žele! Domišljujejo
si večkrat kaj, kar cld mogoče ni ali
kar bi jim škodljivo bilo. Dostikrat tudi
oče pravi: „Dete! ti še tega zdaj ne
potrebuješ; ali pa: To si moraš pred
s pridnostjo in z lepim življenjem,
zaslužiti". Tako si tudi ti lahko mi¬
sliš, de tudi Bog s svojimi otroci
tako dela. Bog nas pusti večkrat dolgo-
kaj prositi, de se večkrat na-nj spom¬
nimo, bolj bogaboječe in v pridnosti
živimo in se mu potem, kadar dobi-

107

«no, kar smo želeli, bolj zahvalimo
in darove boljši obračamo. Dostrikrat
«am kaj druziga da, kakor kar ga
prosimo in pa še kaj boljšiga nam
da: Tako dobrotljiv je Bog! Zaupaj
tedaj v Boga; on bo gotovo vse dobro
naredil. Pa, dobro vedi! Ti moraš
tudi svoje dolžnosti dopolniti.  Od-
trašen otrok, ki že delati zamore, si
mora sam kruhek služiti; zastonj ga
■oče ne bo zmiraj redil. Torej se tudi
lenuh in zanikernik ne sme zanašati,
de bo Bog za-nj skerbel. Tukaj velja:
človek! pomagaj si sam, in Bog ti
bo tudi pomagaj. Vtisni si tedaj do¬
bro v serce: Ce Boga kaj prosiš,
prav zvesto in resnično v Boga za¬
tipaj, ki je tvoj nar boljši Oče; vdaj
se ves v njegovo voljo; perzadevaj
si pa tudi sam to doseči, kar ga
prosiš. Tako gotovo ne boš nikolj
zastonj prosil.

108

Če stiska sila te nadlog,

Zaupaj, dal pomoč bo Bog-.

Kakšnih reči naj Boga posebno pro¬
simo, nas gospodova molitev ali oče
naš  uči. Tako nas je Jezus moliti
učil in tako je tudi sam molil. Oblju¬
bil nam je, de nas bo nebeški Oče
gotovo uslišal, če bomo v njegovim
ime'nu, to je, po njegovim nauku, po
njegovim zasluženji Boga tega pro¬
sili, kar nam je dobro in koristno.
Jezus je v nebesih per svojim Oče¬
tu ; po njem nam Bog vse dodeli,
kar je v resnici dobro; zakaj samo po
njem zamoremo dobri otroci Božji biti
in se njegovih dobrot vredne storiti.

Od dobriga namena.

Ti si že gotovo večkrat slišal, de
je na dobrim namenu zlo ležeče. Bog
namreč na serce, na dobro voljo gleda,
ali, kako mislimo , ali zakaj mi to
ali uno storimo. Ti imaš dober na-

109

men, če to storiš, kar in kakor Bogu
dopade.  Tode to še ni dovolj, de
imaš le dober namen; tudi perzadjati
si moraš, de tudi dobro poprimcš,
in tako dobro storiš, kakor moreš,
kar ti je storiti. Glej tedaj, to je
dober namen, če ne govoriš le samo
z besedo, ampak prav resnično v serci
misliš: v Jest hočem to storiti , ker
je božja volja in kakor je božja
volja, kakor dobro morem il .

Svoje misli, besede in djanja Bogu
darovati, se pravi, resnično voljo imeti,
vselej tako misliti, tako govoriti in
delati, kakor Bogu dopade. Kar je
napak ali greh, to se Bogu ne more
darovati. Vse z zasluženjem Je¬
zusa Kristusa združiti , se pravi:
svojo nevrednost spoznati in samo v
zasluženje Jezusa Kristusa zaupati,
pa tudi vošiti in si prizadjati vse
storiti, kakor je Jezus učil in delal,

110

de bomo po njem Bogu dopadli. Po¬
tem se zgodi v Jezusovim imenu.

Od znamnja sv. Križa.

Dobriga namena naj te znamnje
sv. Križa opomni, s kterim pobožni
kristjani molitev in svoje delo začne¬
jo in sklenejo. S tem pokažeš, de
si Kristjan, in de kakor pravi Kristjan
živeti hočeš. Stori tedaj vse:

V Imenu Boga Očeta  — iz lju¬
bezni in pokoršine do Boga; svojiga
nebeškiga Očeta;

In Sina — po nauku Jezusa, svo¬
jiga učenika; v združenji z njim;

In svetiga Duha  — z božjo po¬
močjo, po milosti svetiga Duha.

To je nar bolji namen.

111

Premišljevanje

in

molitve,

se jih doma, kakor tudi v cerkvi
poslužiti.

Vzemi si, ljuba mladost! sledeče
dobre nauke večkrat k sercu ; gotovo
boš potem iz serca k Bogu govorila
pred Bogam svoje grehe objokovala
— ga odpušenja in pomoči prosila,
de bi se prihodnje grehov varovala
in le to storila, kar je prav in Bog«
dopadljivo: in to se pravi moliti. Per-
stavljene molitve naj ti dajo navod-
in naj ti serčno molitev lajšajo.

Kako Boga častiti.

Kako imamo Boga častiti, nas Je¬
zus s temi besedami uči: „Bog je

112

duh, in kteri ga molijo , naj ga
v duhu in v resnici molijo “. —
Bog je duh — on ni kakor človek,
ki le na unajne reči gleda; Bog bolj
na dobro serce gleda. On hoče, de
ga ljudje v duhu in v resnici  mo¬
lijo, to se pravi: nas duh, naše serce
naj se k Bogu povzdigne; pomislimo,
kako dober in svet je Bog, de ga po
vrednosti z dobrim duham in z lepim
življenjem častimo.

Mi moramo Boga v resnici moliti.
Naše serce in življenje naj je tako,
kakor z besedo govorimo. Kaj le po¬
maga, veliko lenih besedi zgovarjati,
pa ne pomisliti in ne razumeti, kaj
govorimo? — če tudi tega ne stori¬
mo, kar Bogu pravimo in obljubimo?
— če nam naše molitve k poboljša-
nju ne pomagajo? Kakor se dobrimu
očetu le takrat čast in veselje dela,
če se njegovi otroci dobro vedejo,
če so pokorni in pridni: tako tudi mi

113

Boga Je s pobožnim življenjem v res¬
nici častimo. Vse nase življenje in
djanje mora biti Bogu k časti. Bo¬
gu služiti  se pravi, njegovo sveto
voljo spolnovati. In tako mora vse
naše življenje vedna služba božja biti.

Boga samo takrat ti ne častiš,

Ko jezik mol’ molitvice lepe,
Ampak če tud’ po njih tako živiš,
In tudi čuti tvoje jih serce.

Mi moramo tudi po zunanje poka¬
zati, de Boga častimo, zlasti per očitni
službi Božji v cerkvi. O, kako je
te pač lepo, če se veliko ljudi zdru¬
ži, de Boga skup časte, per pridigah
njegovo voljo poslušajo in mu v no-
vič pokoršino obljubijo! Tukaj se vsi
otroke eniga  Očeta pokažejo, ki je
v nebesih — kakor bratje in sestre
med seboj. Kdo bi ne bil bolji, po-
božniši in kdo bi ne ljubil bolj svo-
jiga bližnjiga?

114

Pridi tedaj pridno k očitni službi
božji in zaderži se tako v cerkvi, de
bos Bogu in ljudem dopadel.

Boga moliti.

O moj Bog! jest tebe res ne mo¬
rem viditi in zapopasti: vem pa
vunder, de si stvarnik in Gospod
celiga sveta in de je vse od tebe,
kar je v nebesih in na zemlji. Če
bolj pridno na to pazim, kar vi¬
dim in slišim, bolj bom tebe spo-
znoval. Ti si vse prav dobro na¬
redil; ti tudi vse nar bolje veš in
spoznaš; tebi je vse mogoče, kar-
kolj hočeš; hočeš pa le, kar je
prav in dobro. Vse dobro pride
od tebe, in vse, kar si le dobriga
in popolniga misliti zamorem, je v
tebi združeno, tinar večji dobrota!

115

Mi že dobre in pobožne ljudi
častimo in čislamo. Ti si nar sve¬
tejši  in že zavoljo tega vse časti
vreden. Kako zaniorem jest tebe
dovolj častiti in po vrednosti mo¬
liti, o Bog! Koga sim jest memo
tebe! Tode tebi je že dobra volja
všeč. Kakor je dober oče z do¬
brim zaderžanjem svojih otrok po-
češen, tudi ti od mene česen biti
hočeš; če več dobriga storim, bolj
ti dopadem. Takrat te prav častim,
kadar po tvoji volji živim in si
perzadenem, vedno pobožniši in
boljši perhajati. Tako nas je Je¬
zus, tvoj Sin, učil, de te častimo.

O moj Bog! jest si hočem per-
zadeti, prav dober biti in se vedno
boljšati. Večkrat se hočem spom-

116

niti, de ti vse vidiš in veš; vsiga
se hočem skerbno varovati, kar
je napak, in vsakiga greha, ki je
nar večji hudo, se hočem bati in
ogibati. S tem te hočem častiti,
de se zmeraj lepo zaderžim, in
vse rad in voljno storim, kar tebi
dopade. To pred teboj, o Bog!
sklenem. Daj mi pomoč! Prosim
te po Jezusu Kristusu, tvojim Si¬
nu, našim Gospodu in Zveličarji.
Amen.

Zahvaljenje za božje do¬
brote.

O Bog! kako dober si ti! Vse
ljudi ljubiš, kakor svoje' otroke.
Ti si naš nar boljši Oče, tudi moj
Oče, in jest sim ravno tako tvoj

117

otrok, kakor je nar bogatejši in
nar imenitniši človek na svetu.

Koliko dobrot sim že od tebe
prejel! Življenje, zdrave ude imam
od tebe. Kako reven bi bil, ko
bi ne vidil, ne slišal ali ne govo¬
ril, — ko bi ne mogel hoditi ali
pa delati!

Tebi, o Bog! se moram za to
zahvaliti, de moji starši in drugi
dobri ljudje za me skerbe, mi dajo
in store, česar potrebujem. Od
tebe pride vsaka dobrota.

Zlasti se ti pa zahvalim , o moj
Bog! de si mi um in pamet dal,
de dobro in hudo razločiti in tebe,
svojiga Stvarnika, spoznati, lju¬
biti in častiti zainorem. Jest se ti
zahvalim za vsako dobro misel, ki

118

mi v glavo pride, za vsak koristni
nauk, ki ga slišim, za vsako per-
ložnost kdobrimu, ktcro mi ti daš.
Vse dobro pride od tebe! — Tisi
še clo Jezusa, svojiga Sina, na
svet poslal: de moremo po njem
zdaj pobožni in dobri, po smerti
pa večno zveličani biti.

Za toliko in tako velike dobro¬
te se jest tebi, o moj Bog, ne
morem dosti zahvalit Pa storiti
vunder hočem, kar premorem in
kar tebi dopade, To pa gotovo ni
nič druziga, o mili nebeški Oče!
kakor, de sim ti voljno pokorin
in ves po tvoji volji živim.

Kakor si ti meni dober in mi¬
lostljiv, hočem tudi jest drugim
dober biti; saj so oni tudi tvoji

119

otroci, Oče nebeški! Zahvalim se
ii tudi za vse dobrote, ktere vsim
mojim bližnjim na duši in na telesu
podeliš; iz serca jih vsim pervo-
šim in se tvoje dobrotljivosti ve¬
selim. Ti daš vsacimu, kar mu je
treba in koristno.

Zadovoljin s tem, kar mi daš,
nočem nobenimu zavidati, če ima
kaj več ali kaj boljšiga, kakor
jest; nobeniga nočem zaničevati
ali zasramovati, če ni tako srečen
kakor sim jest. O ko bi takim
ljudem le pomagati in jim kaj od
svojiga dati mogel! Zdaj žc ho¬
čem, o Bog! tvojih dari se tako
poslužiti, de bom kdaj tudi dru¬
gim pomagati in služiti mogel. Tako'
ti hočem svojo hvaležnost skazo-

120

vati. Dodeli mi k temu svojo po¬
moč po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Od ljubezni do bližnjiga.

Ljubezni do Boga ne moremo bolj
pokazati, kakor če bližnjiga kakor
sami sebe ljubimo; zakaj to je volja
božja, ki tudi vse ljudi kakor svoje
otroke ljubi in vsim dobrote skazuje.
Jezus ni nič tolikokrat in tako na
terdo zapovedoval, kakor de bližnjiga
ljubimo. „To je moja zapoved" pravi
on, „de edin druziga ljubite, kakor
sim jest vas ljubil; na tem vas bodo
spoznali, de ste moji učenci, pravi
Kristjani, če se med seboj ljubite."
On je tudi še clo rekel: „Kar bote
enimu mojih bratov storili (tako ime¬
nuje ljudi}, bom ravno tako zarajtal,
kakor de bi bili meni storili". Pa tudi
res ni nič lepšiga in nič boljiga, ka¬
kor je prava ljubezin do ljudi. Ta

121

nam nad vsimi dobrimi ljudmi tako
zlo dopade; in kdor te ljubezni nima,
tudi dober človek ne more biti.

Iles je, da nekteri bolj zaslužijo,
de jih obrajtamo in podperamo; tode
mi ne smemo ljudi le samo zavoljo
tega ljubiti, če so nam dobrotljivi ali
če imajo lepe lastnosti. To bi ne bila
prava liubezin do bližnjiga. Jezus
reče: „Ce le tiste ljubite, ki vas
ljubijo; če le tistim postrežete, od
kterih kaj plačila upate: nič bolje ne
delate, kakor neverniki in hudobneži.
Jest vam pa rečem: Ljubite tudi svoje
sovražnike; skazujte dobrote tistim,
ki vas sovražijo, in molite za tiste,
ki vas opravljajo in preganjajo, de
bote otroci nebeškiga Očeta, ki da
svojimu solncu sijati na dobre in hu¬
dobne". Ce ti je tadaj kdo zopern,
ali če te je razžalil, pomisli, de je
zavoljo tega bolj pomilovanja kakor
sovraštva vreden; de morebiti ni tako

122

hudiga namena imel in de ni tako
hudoben, kakor misliš; de se utegne
še poboljšati; de je se per vsim tem
otrok božji, tvoj brat, tvoja sestra.
Zavoljo tega naj ti bo vsak človek
ljub in drag. Odpusti mu tadaj pre-
greške in misli, de tudi ti nisi čist;
de morajo tudi drugi s tabo poterpeti.
Če si boljši in bolj usmiljen, menj hu¬
dobni in sovražni se ti bodo ljudje zdeli.

Molitev za vse ljudi.

O Bog, Oče vsih ljudi! ti ho¬
češ , de se vsi med seboj, kakor
tvoji otroci, ljubimo, in dopade ti,
če eden za druziga molimo. Vse
dobro, kar sam sebi vošim, iz serca
tudi vsim ljudem želim. O ko bi
jim tudi dati mogel; ko bi tudi
vse srečne mogel storiti; kako rad
bi jih storil! Ti jih zamoreš sto-

123

riti in ljubiš (udi vse; ti veš; koga
je vsakimu dobro in ti napraviš
in storiš vse nar bolje.

O moj Bog! za vse ljudi molim,
ki jih poznam in ne poznam, ki
me ljubijo in ki me ne ljubijo: tebi
vse perporočim, ki si nas vsih
Oče. Oh, toliko revežev je na
svetu! Usmili se jih, pokrepčaj
tiste, ki terpe, v poterpežljivosti
in v zaupanji v tebe! Pelji tiste,
ki se motijo, k poboijšanju, spo¬
znanju resnice in lepimu življenju.
Vari nedolžne zapeljanja in ohrani
dobre v dobrim.

Svojo ljubezin do ljudi hočem
ne samo z molitvijo in vošemjem,
ampak tudi v djanji pokazati: po-
strežin, prijazen in dobrotljiv ho-

124

čem biti, kolikor zamorem. Tako
boš ti, o Bog! nad menoj in nad
mojo molitvijo dopadajenje imel.

Od pokoršine

do svojih staršev in predpostav¬
ljenih.

Kako žalostno bi bilo za otroke,
ko bi nihče za nje skerbeti ne ho¬
tel! Saj so otroci še slabi in malo
umni; v mnogih rečeh si ne vejo ne
svetovati ne pomagati; oni ne spre¬
vidijo, kaj jim je koristno, kaj škod¬
ljivo; sami sebi perpušeni bi se na
duši in na telesu spridili. Tode Bog
skerbi za-nje; on je že tako napra¬
vil, de starši svoje otroke serčno
ljubijo in jih zavoij tega tudi k da-
brimu napeljujejo in od hudiga od-
vračujejo. Staršem je na tem nar
več ležeče, de imajo dobre otroke
To je njih nar večji čast in veselje.

125

Spoštuj tedaj svoje starše in jih
shišaj; zakaj oni ti dobro hočejo in
bolj vejo, kakor ti, kaj ti je koristno
ali škodljivo; tega ti večkrat ne veš,
Za tebe bi bilo slabo, ko bi se vse
po tvoji termi in volji godilo. Nepo¬
korno dete — nesrečno dete!

Če prepovejo kaj ti starši tvoji,

Preč slušaj, ne ostani v termi svoji!

Molitev .

O moj Bog! ohrani in vari starše
moje; žegnaj njih skerbi in njih
trud, ktere imajo zavolj mene, in
poverni jim vse dobro, kar za me
store.

Tode jez si pa tudi perzadjati
hočem, njih nauke in opominova-
nja spolnovati, tako živeti, de
bojo veselje nad menoj imeli. Kar
mi dobriga velevajo, hočem tako

126

vzeti, kakor de bi mi bil ti, o
Bog! sam veleval.

Po tvoji zapovedi hočem očeta
in mater spoštovati; in dobro se
mi bo godilo na zemlji; kakor si
ti obljubil. Daj mi pomoč, o Bog,
de per tem ostanem, kar sklenem!
po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu,
ki je bil tudi na zemlji svojim
staršem pokorin in ki je vsim otro-
kam nar lepši zgled bil. Amen.

Starši dostikrat ne morejo sami
vsiga oskerbeti, dostikrat morajo drugi
pomagati, de sc njih otroci kaj ko-
ristniga uče in k dobrimu napeljujejo
•— namreč učeniki, mojstri in drugi
predpostavljeni — in zlasti duhovni.
Ti morajo v mnogih rečeh namest
staršev biti. Slušaj tadaj tudi te;
tako dobro ti hočejo kakor starši.

127

Zlasti pa duhovne spoštuj in rad
jih slusaj. Oni so tvoji nar bolji per-
jatli in dobrotniki; podučujejo te v
Jezusovim nauku in k lepirnu življe¬
nju te napeljujejo; opominjajo te k
dobrimu, in svare te pred hudim.
Pazi tadaj dobro na td, kar te uee
in slušaj jih.

Molitev.

O Bog! serčno se ti zahvalim,
de mi daš zmeraj dobre ljudi, ki
za-me skerbe in me kaj dobriga
uče. Poplačaj jim tukaj in tam,
kar mi dobriga store. S tvojo po¬
močjo si hočem perzadjati in se
tebi in svojim dobrotnikain hva-
ležniga skazati, de mi bo njih lju-
bezinin skerbljivost k pridu. Raz¬
svetli me in pomoč mi daj k temu
o Bog! po svetim Buhu. Amen.

128

Od sramežljivosti.

Bodi sramožljiv! Ne stori in ne
perpusti nič, česar bi se mogel sra¬
movati ali bati. Glej, če kaj storiš,
kar je zoper sramežljivost, se vest
v tebi zbudi in te svari; kakor nek
notrajni glas ti reče: „To ni prav!
to je gerdo! ne stori tega“. Le vselej
poslušaj glas svoje vesti. Sramožlji-
vost je varh čednosti in nedolžnosti.

Veliko hudobnih ljudi, hudobnih
otrok je, ki dostikrat pravijo: „To
in to ni greh K . Pa zakaj se skriva¬
jo, kadar kaj taciga store? zakaj se
sramujejo in boje, če jih kdo zalazi?
Ali pa pravijo: „Saj nihče ne vidi 1 “
— Kaj pa de! Ali ne vidi Bog? Ali
ne vidi in ne ve Bog vsiga ? On nima
nad vsim, kar je sramožljivosti na¬
sproti, nar veči gnusobo; nesramnih
ljudi on ne more k sebi v nebesa
vzeti, če se ne poboljšajo. Tode ma¬
lokdaj se poboljšajo; večidel še bolj

129

prederzni in razujzdani prihajajo. Ako
je sramožljivost zgubljena, je vse
zgubljeno.

Ogibaj se tacih ljudi in otrok, ki
nesramno govore; nespodobno norču¬
jejo ali se pa prederzno, razujzdano
vedejo, kolikor moreš. Oberni svoje
oči kaj proč, če kaj vidiš, kar je
zoper sramožljivost.

Ubeži ali pa na pomoč pokliči, če
te kak hudoben človek prijeti hoče.
O, veliko hudobnih ljudi je, ki tudi
druge v greh zapeljati hočejo.

Bodi pa tudi sramožljiv, kadar si
čisto sam. Ako te ravno nihče ne

v

vidi, te vunder Bog vidi. Cesar dru¬
gim ne pustiš storiti, tudi sam ne
smeš, kar je zoper opominovanje ve¬
sti, —• zoper sramožljivost.

Beri sledečo pesmico večkrat in
spomni seje, kadar te mika, kaj
hudiga storiti ali kadar te kaki hu¬
dobnež k grehu zapeljati hoče:

130

Rudečica.

Zakaj obličje tak rudeče
Postane tako naglo vse ?

Koga. pogled na tla mi vleče,
Koga tako mi lica žge?

Al’ mi nevarnost mar perti,

De v hudobije se zgubim?

Glasi se v meni glas vesti?

De naj se hudiga bojim.

Poslušat’ hočem to svarjenje,

Saj ti, o Bog! sam govoriš;
Poznej bi britko imel življenje;
Poznej ti dušo pogubiš !

O cveti, cveti, barva zala,

Na lici vselej mi ostan’,

Dokler mi bodeš ti ostala,

Serce nedolžnost si ohran’1

Molitev.

Bog,  moj Oče! jest sim tvoje
slabo dete; kako lahko bi me drugi

131

k grehu zapeljali. Že vlastno nag¬
njenje me tudi k hudimu mika.
Prosim te, bodi moj varil in po¬
močnik. Ohrani me v tvojim sve¬
tim strahu, de nikoli nič ne storim
ali ne perpustim, česar bi se sra¬
movati mogel.

Ti me povsod vidiš, najsi bom
sam ali v družbi; ti veš vse, kar
se podnevi in ponoči godi; tebi so
clo moje misli in želje znane. Kako
bi se podstopil, pred teboj, o vsi-
gavedni, nar svetejši Bog, kaj hu-
diga storiti!

In ko bi kdaj začel, nesramen
in neposajen biti, bi bil kinalo
hujši in zmeraj menj bi se sra¬
moval! Ako bi bila sramožljivost

zgubljena, bi bila tudi moja čistost

5

132

in nedolžnost zgubljena, ki mi mo¬
rata vunder nar ljubši biti.

Perzadjati si hočem, svojo ne¬
dolžnost, kakor nar večji boga¬
stvo , ohraniti. Tode jest sim slab
— in toliko nevarnost imam! Ne¬
varnosti se hočem ogibati, kakor
le morem; tebe hočem vedno pred
očmi imeti, o Bog! in v tebe za¬
upati; ti me boš gotovo varoval.
Za to te prosim po Jezusu Kri¬
stusu, tvojim Sinu, našim Gospo¬
du in Zveličarji! Amen.

Od pridnosti in delavnosti.

Bog hoče, de delamo, se s prid¬
nostjo lepo in pošteno preživimo in
se pomankanja in revšine obvarjemo,
Iloke nam je dal, de delati moremo,
in um, de mislimo, kako de to ali

133

nno storimo. Bog da, de vse na zemlji
raste, česar potrebujemo, tode člo¬
vek mora tudi delati in pomisliti, kako
naj začne, de bo kaj perdobiti in vži-
vati mogel.

Človek mora svoje storiti, in če
stori, bo Bog gotovo njegovo pridnost
žegnal. Človek ima pa zraven tega
tudi še veselje, de ga Bog s svojim
žegnam za delo plača. Ali ni to že
posebno veselje, če moremo reči: „To
sim si s svojo pridnostjo zaslužil ! ££

Kdor rad dela, ta je tudi vesel in
zadovoljin in večdel zdrav. Lenuh in
postopač se večdel kislo derži; nikjer
nima nič veselja; noč in dan sta mu
predolga. Za nobeno rabo ni in tudi
se drugim napotje dela: vsi ljudje
ga čertijo in zasmehujejo. Dostikrat
se mu tako pergodi, de nima nič jesti,
nič vživati. Nihče mu noče poma¬
gati; slišati mora povsod: „Kdor no¬
če delati, naj tudi ne je ££ . Nar hujši

134

je pa, tle lenuha, postopača vsaktere
hudobije napadejo in mikajo. Lenoba
je vsih hudobij začetik. Kdor rad
dela, nima nikoli toliko skušnjav in
perložnost k hudimu.

Postopanje je pa že tudi samo na
sebi greh, kakor vsacimu lastna vest
pove. Zato tudi otroci premožnih
staršev ne smejo postopati; Bog je
postopanje vsim ljudem prepovedal.

Pomisli dobro vso to; vari se po¬
stopanja, bodi priden, delaj in po¬
magaj drugim delati; dopadel boš
Bogu in ljudem.

Od laži.

Lagati je gerdo. Gotovo si že sam
kdaj vidil, de otroci, kadar lažejo,
barvo na licih spreminjajo, z jezikam
se zaletujejo, dostikrat se tresejo, ker
ge sramovati in misliti morajo, de je
laž gerda in greh — de je prepove¬
dana. Kdo bi se le ne sramovel, če

135

ljudje od njega pravijo: „Lažnik je;
njemu ni nič verjeti!“ Res je pa tudi,
de se tisti, ki rad laže, tudi ne bo
dolgo pomišljeval, tudi druge hu¬
dobne reči storiti.- Še pregovor ima¬
mo: „Kdor rad laže, rad krade“. Oh
kakšna sramota je, če imajo koga
za goljufa, za tatu, za hudobneža!

Laž je pa tudi silno škodljiva.
Rad sc je človek navadi. Kdor se
enkrat zlaže, temu se že drugpot
več ne verjame; tistimu pa, ki so
večkrat zlaže, clo nihče več ne ver¬
jame. Kako hudo je to! Kaj hoče
človek početi, kterimu nihče več ne
verjame? Kako slabo se mu bo go¬
dilo! Na pomoč bo klical in nihče
mu ne bo pomagal; terdi naj, de je
v tej ali uni reči nedolžen, nihče ga
ne bo zagovarjal; reče naj, kar hoče,
ne verjame se mu ne, tudi ne, če
ima kaj dobriga namenjeniga.

Kdor se enkrat'zlaže, se mora reč

136

ko desetkrat zlagati, de se zopet iz¬
reze: tode še globokeje se vselej
zaplete. Kdor resnico govori, nar-
Iožej med ljudmi’ živi.

Veliko jih je, ki mislijo, de bodo
kak pregresek z lažjo izgovoriti mogli.
Ali ni laž tudi pregrešek ? Zapoved
veli: Ne laži.  Kdor se laganja na¬
vadi, se ne da poboljšati; kdor pa
svoje napčnosti odkritnserčno spozna,
je že na poti poboljšanja: Bog in
ljudje mu odpuste.

Perzadeni si se zgodaj poboljšati.

Krivo drevesce ostane krivo, tudi
kadar že veliko zraste; kakoršno je,
tako ostane. Tako je tudi s člove-
kam. Če se zgodaj ne poboljša, grehi
z njim vred rastejo in vedno večji
perhajajo. Ne misli tadaj nikoli: „To
je le majhen pregresek!“ O ra-
stel bo s teboj vred in vedno večji
bo. V začetku je človek nepokorin,

137

potem je svojoglav, — poslednjič
terdovraten.

Perzadeni si tadaj, od te ure zdaj
se poboljšati. Posili se; resnica naj
ti bo; premagaj se, odreci si sam,
kar ni prav. Slušaj svoje starše in
druge dobre ljudi, ki te opominjajo
in svare; vse je k tvojimu pridu.

Pomisli pa tudi, kterimu grehu si
nar bolj vdan; pomisli, kako in kdaj
bi se ga mogel posebno varovati.
Obžaljuj ga koj, če si ga storil in v
novic terdno skleni, v prihodnjič bolj
nase paziti. Prosi Boga večkrat in
serčno za pomoč. Gotovo ti bo po¬
magal , de se boš poboljšal.

Vera, upanje in ljubezin.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče Sin in s. Duh, kteri si
vse stvaril, kteri vse ohraniš, in
vižaš, kteri dobro plačuješ in hudo

138

štrafuješ. Verujem, de se je Sira
božji včlovečil, de nas je s svojo
smertjo na križi odrešil, in de
nas s. Duh s svojo gnado po¬
svečuje. Verujem in terdim vse,
kar je Jezus Kristus učil, kar so
apostelni pridigvali, in kar nam
sveta rimska katoliška cerkev za¬
poveduje verovati. Vse to veru¬
jem, ker si ti, o Bog! večna in
neskončna resnica in modrost, ki
ne moreš ne goljfati, ne goljfan
biti. O Bog! stori močnejši mojo
vero.

Kar nam je verovati, je v dva¬
najstih členih zapopadeno. Tukaj je:

Verujem v Boga , Očeta L t. d.

Kratko razloženo.

Verujem, de je Bog s svojo

139

vsigamogočnostjo nebo in zemljo
stvaril in vse z neskončno dobroto
in modrostjo obrani in vlada.

Verujem, deje  Jezus Kristus
njegov edinorojeni Sin, naš Go¬
spod in Zveličar;

Ki je z nebes prišel, se z močjo
svetiga Duha včlovečil in od Ma¬
rije device rojen bil;

Ki je kakor človek iz pokoršine
do svojiga nebeškiga Očeta in iz
ljubezni do nas terpel in na križi
za zveličanje sveta, umeri;

Kteriga duša je, med tem, ko
je truplo v grobu ležalo, pred pe¬
kel šla, in ki je tretji dan zopet
od smerti vstal.

In je šel v nebesa, kjer zdaj
per svojim Očetu, kakor Bog in

140

človek čez vse povikšan, v ne¬
beški mogočnosti in veličastvu živi
in kraljuje;

Ki bo zopet peršel, vse ljudi
sodit, — ki bo dobre poplačal,
hude pa poštrafal.

Verujem v svetiga Duha, kte-
riga nam je Bog Oče po svojim
Sinu poslal, de nas resnico uči,
v dobrim vterdi in z ljubeznijo
božjo posvečuje.

Verujem kar je cerkev, od Je¬
zusa na zemlji postavljena in od
apostelnov po celim svetu razšir¬
jena, vvsih časih in na vsili kra¬
jih verovala in učila. Kakor se
tudi pomočkov poslužim, ktere je
Jezus za naše zveličanje cerkvi
dal; tako bodem tudi sveto živel

141

in se občestva (gmajne) svetnikov
na tem in na unim svetu vdeležil.

Verujem, de je Bog spokornim
grešnikam dobrotljiv in milostljiv
in de vsim odpusti, ki se resnično
poboljšajo;

De bodo nekdaj vsi ljudje, ko
bo že njih truplo strohnelo, zopet
od smerti vstali, in de bodo po¬
božni večno v nebesih živeli in se
per Bogu veselili, hudobni pa večno
zaverženi in večno terpeli.

Upanje.

Upam in se zanesem na tvojo
neskončno dobroto in milost, o
Bog! de mi boš po neskončnim
zasluženji svojiga edinorojeniga
Sina Jezusa Kristusa v tem živ-

142

Ijenji spoznanje, pravo žalost in
odpušenje mojih grehov, po smerti
pa večno zveličanje dal, in do¬
delil tebe od obličja do obličja
gledali, ljubiti in brez konca vži-
vati. Upam tudi od tebe potrebne
pomoči vse to doseči; upam to od
tebe, ker si ti to obljubil, kteri
si vsigamogočen, zvest, neskončno
dobrotljiv in usmiljen. O Bog!
poterdi moje upanje.

Kaj imamo posebno od Boga upati
in prositi, je v Očenašu  zapopade-
no. To je nar lepši in nar boljši mo¬
litev, če se prav moli: ti veš: kdo
jo je učil. Moli tadaj Očenaš  vselej
pobožno — misli, kaj govoriš. Bolje
je enkrat prav , kakor desetkrat
slabo.

143

Oče naš.

Kratko razložen.

Vsigamogočni, dobrotljivi Bog,
Gospod nebes in zemlje! Ti si nar
bolj milostljiv Oče vsih ljudi. Mi
vsi smo tvoji otroci. Zato tudi mi
za vse molimo. O de bi mi Tebe
vedno bolj spoznali, in kakor do¬
bri otroci z ljubeznijo in s pokor¬
imo prav častili in slavili!

Pomagaj nam, de bomo zmeraj
bolj ljubili, kar je dobro, in tako
živeli, kakor nas je tvoj Sin, naš
Gospod in Zveličar z besedo in z
zgledam učil, de se tvoje kralje¬
stvo na zemlji, pravo keršanstvo,
zmeraj bolj med nami razširja in
tudi mi enkrat v nebeško kralje¬
stvo pridemo.

144

Kar ti hočeš, o Bog! to se zgo¬
di;  hočeš pa samo, kar je priv
in dobro, in vse nar bolje storiš.
Ko bi mi to tudi tako spoznali,
kakor zveličani duhovi v nebesih,
in ko bi se v vsim v tvojo sveto
voljo vdali, bi že tukaj na zemlji
nebesa imeli.

Daj nam, o Oče! sleherni dan
potrebni živež. Ti veš, česar tvoji
otroci potrebujejo, in kaj nam je
koristno — na duši in na telesu.

Odpusti nam naše grehe; tudi mi
odpustimo vsim, ki so nas razžalili.

Ob času skušnjav nam perstopi,
de tebe ne pozabimo in nikoli nič
ne storimo, česar bi se pred te¬
boj, o vsigavedni Bog! sramovati
in bati mogli.

145

Obvari nas narvečjiga, ediniga
praviga zlega — greha; potem nam
bodo vsi drugi zlegi k pridu — k
večimu veselju in zveličanju v ne¬
besih. 1  Amen.

Cešena si Marija i. t. d.

Česena bodi, od angela pozdrav¬
ljena, o milostljiva devica Marija!
Mi se s teboj veselimo in zahva¬
limo se Bogu za veselo oznanilo,
ktero ti je angel pernesel.

Gospod je bil s tabo in ti si bila
z njim. Kakor je on tebe vodil,
tako si mu nasledovala; Bog je
bil tvoje edino veselje, in ti si Bogu
nar bolj dopadla.

Ti si bila nar srečnejši med vsimi
ženami; Mati Sina božjiga, Jezusa

146

Kristusa, našiga Gospoda in Zve¬
ličarja.

Sveta Marija, mati Božja! Prosi
za nas uboge, grešne ljudi: de
bomo po tvojim svetim zgledu ži¬
veli in enkrat po srečni smerti k
tebi v nebesa peršli. Amen.

Ljubezin.

O moj Bog! ljubim te iz vsiga
svojiga serca, čez vse, ker si
nar veči dobrota, neskončno po-
polnama in vse ljubezni vreden;
ljubim te tudi zato, ker si do mene
in do vsih stvari neskončno do¬
brotljiv. Vošim si iz celiga ser¬
ca, de bi te ravno tako ljubil,
kakor so te tvoji nar zvestejši
služabniki ljubili in te še ljubi-

147

jo; z njih ljubeznijo sklenem svo¬
jo nepopolnama ljubezen, povik-
šaj jo v meni, o dobrotljivi Go¬
spod ! bolj in bolj. Ker te tedej
resnično in iz serca ljubiti želim,
in si to terdno perzadenem, mi
je iz serca žal, de sim tebe, svojo
neskončno dobroto, ktero čez vse
ljubim, tebe, svojiga stvarnika,
odrešenika in posvečevavca raz-
serdil; žal mi je, de sim grešil,
de sim tebe, svojiga vsigamogoč-
niga Gospoda, svojiga nar bolj—
siga Očeta razžalil. Terdno skle¬
nem, vse grehe in vse hude per-
Iožnosti zapustiti, storjene pre¬
grehe čedalje bolj obžalovati, in
nikdar ne več zoper tvojo sve¬
to voljo ravnati. Vzemi me spet

148

za svojiga otroka, in dodeli mi
gnado, ta svoj sklep dopolniti.
Prosim le po neskončnim zasluže-
nji tvojiga božjiga Sina, našiga
Gospoda in Zveličarja Jezusa Kri¬
stusa. Amen.

149 '

Sveta maša.

Pomisli večkrat pred in med sveto
mašo:

Kaj de je sveta maša.

Sveta maša je nekervava daritev
(ofer) noviga zakona  — daritev
hvale  in hvaležnosti , ki Bogu nar
bolj dopade, nar boljši prosivna  in
spravna  daritev za žive in mertve
— ravno tista daritev, ktero je Sin
božji na križi svojimu Očetu daroval.

Jezus je peršel na svet, ljudi greha
rešit in zveličat; zato je mogel ve¬
liko terpeti in clo na križi umreti.

Ljudje bi bili lahko sčasama nje¬
gove smerti in njegove neskončne
ljubezni pozabiti utegnili. Pa glej,
kaj je Jezus storil, de bi se ljudje

150

do konca sveta njegove emerti in lju¬
bezni spomnovali: Večen spomin

svoje smerti je postavil.

Tisti večer pred svojim terpljenjem
je, kakor oče med svojimi otroci s
svojimi učenci večerjal. Nar lepši
nauke jim je dajal. Slovo je od njih
vzel in rekel je, de gre zdaj iz po-
koršine do svojige nebeškiga Očeta
in iz ljubezni do ljudi, v smert. Po¬
tem je vzel, de bi se svojim učencam
v vedni spomin dal, kruh v svoje
roke, ga je posvetil, prelomil ter re¬
kel: „ Vzemite in jejte: to je moje
telo, ki bo za vas dano u .  Ravno
tako je vzel kelh z vinam, ga je
posvetil in rekel: „ Vzenjite in pite
vsi iz njega; to je moja kri , liter a
bo za vas in za njih veliko
prelita v odpušanje grehov 11 .  Per-
stavil je pa še zraven večniga spo¬
mina vredne besede: n To storite v
moj spomin /“

151

Per sveti maši govori mašnik na
povelje in v imenu našima Gospoda
Jezusa Kristusa čez kruh in vino
besede: „To je moje telo!  — To
je moja kri /“ Jezus Kristus je ta-
daj res pričujoč in se po mašnikovih
rokah — pa uekervavo — ravno tako
daruje, kakor se je poslednji večer
in potem na križi daroval.

Kako mora tadaj vsak per sveti
maši biti?

Tako, kakor je Jezus veleval. To
storite v moj spomin!  je rekel.

Misli per vsaki sveti maši z živo
vero na kervavo daritev, na amert
na križi — na ljubezin Jezusovo;
potem boš gotovo tudi sebe — svoje
serce in življenje z Jezusam Bogu
daroval.

1. Živi spomin Jezusove daritve , in

2. Darovanje samiga sebe  v zdru¬
ženji z Jezusam stori edino pravo

152

in koristno pobožnost (andoht) per
sr. masi. S tem se nar bolj z
mašuikam, ali velikoveč z Jezu-
sam zediniš.

Nar boljši in nar koristnejši
maša.

Misli si vselej per sv. maši svojiga
Jezusa per poslednji večerji in na
križi, in dobro pomisli, kako se je
za nas daroval.

Le vervaj!  Vera ti pove, kaj je
Jezus iz ljubezni do nas storil in ter-
pel, — kako se je na križi daroval,
in kako se per sv. maši vnovič daruje.

Vervaj in ljubi:  Ljubezin ti pove,
kaj tudi ti iz ljubezni do Boga in do
Jezusa stori — kako sam sebe s po¬
božnim življenjem Bogu daruj in se
tako z Jezusam — svojo daritev z
njegovo zedini.

To darovanje samiga sebe in zdru¬
ženje z Jezusam in serčno hrepene-

153

nje po Jezusu v presvetim rešnjim
Telesu je pravo duhovno  obhajilo,
kteriga per sv. maši nikoli opustiti ne
smeš; to te nar bolj daritve sv. maše
deležuiga stori.

Per maši ni na tem ležeče, ka-
košne molitve moliš, ampak kaj do¬
brika misliš in skleneš.

Tako per vsaki maši stori.

154

Sveta maša.

Perpravljanje  r

@cas'(^)čas>caBi'<ae><ae»«&G©^

155

Per sveti masi misli samo v Boga in
v Jezusa. Bog te vidi; on sliši
tvojo molitev in ima dopadajenje
nad njo, če le iz dobriga serca
pride. Moli tako:

O Bog! zdaj hočem per tistim
nar svetejšim opravilu biti, ktero je
Jezus Kristus v spomin svoje smerti
postavil. Tvoj sveti Buli naj me
vodi in pokrepča, de s pobožnostjo
premišljujem, kako se je Jezus
iz ljubezni do nas na križi daro¬
val, in de se tudi jest s pobožnim
življenjem tebi vsiga vdam in da¬
rujem.

156

Kadar mašnih pod stopnjami
moli.

157

Mašnik ae pred Bogam poniža in ga
usmiljenja prosi. Moli tudi ti s
ponižnim sercam in z zaupanjem!

O moj Bog! Koga sim jest pred
teboj! Slab, grešen človek. Ti
pak si nar Svetejši, nar večji Go¬
spod nebes in zemlje — pa tudi
naš Oče, Ti odpustiš svojim otro-
kam, ako se le poboljšati hočejo.
S serčnim zaupanjem te prosim:
Bog, odpusti mi! Jezus, bodi mi
milostljiv! Preljubi Oče, pobolj¬
šati se hočem, de bom in ostanem
tvoj dobri otrok.

158

Gloria.

®^<sč?><s©<sg><s©«e>ew5>e5©©

@<S6><^><3K><a©<SB><aB><3g><Sg>@

159

Mašnik hvali Boga, se mu zahvali
in ga moli. Moli tudi ti:

O Bog! ti si nar bolji Oče. Od
tebe imamo vse dobro; tebi se mo¬
ramo za vse zahvaliti. Ti si svet
in imaš le nad dobrimi dopadaje-
nje; ti si pravičen; ti plačuješ
dobre dela, hude pa štrafuješ. Mi
tebe častimo in hvalimo; mi tebe
molimo, tvojiga Sina in svetiga
Duha. Amen.

C^<S£3CI-S><S35C^£if:5<5KiCI5<g5C®<Sg>

160

Dominus vobiskum,
to je: Gospod z vami.


161

Majnik se zdaj in večkrat k vernim
oberne rekoč: Gospod z vami! in
jih k molitvi opominja. Moli tudi ti:
Dobrotljivi Bog! daj nam. mi
le prosimo, kar nam je na duši in
na telesu treba in koristno. Ti
nam boš dal, ako tudi sami iše—
mo, kar nam je dobro, in storimo,
kar tebi dopade, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našim. Amen.

6

162

List.

'S85^<§g><S©<3i£S^S£C;ii<3£><3g>

163

Masnik bere list iz svetiga pisma.
Moli tudi ti z njim:

Daj, o Bog! de bom tvojo voljo
zmeraj bolj spoznoval, spoznano
pa vedno bolj natanko in z večim
veseljem spoinoval. Amen.

6 *

164

Evangeii.

•<a©^Ca©Q©'SaCHS><Eg»#;

165

Masnik bere nekaj iz življenja Je¬
zusovima , ki se evan^eli imenuje,
to se pravi: veselo oznanilo, ker
je toliko veselica za nas v tem.
Verni zdaj vsi vstanejo: to pomeni,
de naj smo perpravljeni, nauke in
izmlede Jezusove posnemati. Za¬
hvali se Bogu, de si kristjan, in
skleni tudi po keršansko živeti.

Nar bolj zamorem, o Bog! tvojo
voljo iz tega spoznati, kar nas je
Jezus, tvoj preljubi Sin, učil in
kar je storil. O, de bi tudi nje¬
gove zglede v vsih rečeh posne¬
mal! Potem bom gotovo dober
in zveličan.

166

Kredo.

167

Mašnik neklcrc dni 'per masi vera
moli. Misli tudi ti na poglavitne
resnice in živi po njih.

Verujem v Boga Očeta, ki je
vse stvaril, vse ohrani in vlada.

Verujem v njegoviga Sinu, Je¬
zusa Kristusa, ki je z nebes per-
šel in nas v nebesa peljati hoče,
če ga posnemamo.

Verujem v svetiga Duha, ki nas
k dobriniu razsvetljuje in poter-
d uje.

Verujem terdno in resnično vse,
kar je Bog razodel in nam po sveti
katoljški cerkvi verovati ukazuje.
Jest moram in hočem tudi tako
živeti, kakor nam prava vera ve¬
leva. Amen.


168

Darovanje.

169

Mašnik daruje nebeakimu Očetu kruh
in vino v spomin Jezusove emerti.
Daruj tudi ti z maanikain samiga
sebe Bogu in moli:

Poglej, o nebeški Oče! z do-
padajenjem na to, kar se bo po
povelji tvojiga Sina s tem kruham
in vinam zgodilo.

.Jest se ti darujem in vdam s
celim sercam. Iz ljubezni do tebe
in iz hvaležnosti za vse, kar si
mi po svojim Sinu dobriga skazal,
hočem vsako hudobijo in zlasti
grehe, ktere sim dozdaj nar več¬
krat storil, opustiti. Ta sklep je
tebi, o Bog! gotovo nar ljubši
daritev. Daj mi moč, de bom tudi
po njem živel.

170

Sanktus.

171

Mašnik verne opominja Boga hvaliti
in moliti. Moli:

O Bog! jest tebe hvalim in ča¬
stim z vsimi stvarmi v nebesih in
na zemlji. Ljudje in angeli te ne
premorejo dosti hvaliti in častiti.
Pa če te jest po otročje in iz vse
svoje moči častim, imaš dopada-
jenje nad mojim češenjem, kakor
nad hvalo angelov. Poln poniž¬
nosti kličem z njimi:

Bog! ti si svet in vreden, de
le molimo; čast, hvala in hvalež¬
nost bodi tebi in tvojimu Sinu,
Jezusu Kristusu! Amen.


172

Spomin za žive.

173

Maanik moli zlasti za duhovno in
deželsko gosposko in pričujoče,
kakor tudi za vse ljudi in svojo
molitev z molitvijo svetnikov ze¬
dini. To Bogu posebno dopade, če
za svoje bližnje molimo.

Še bolj, kakor hvalne pesmi,
dopade tebi, o Bog! če tvoji otroci
na zemlji, kakor tvoji otroci v
nebesih, po bratovski ljubezni eden
za druziga molijo. Prosim te ta-
daj, o Bog! za vse ljudi: požeg-
naj jih vse ! Zlasti te pa prosim,
de mojim staršem in dobrotnikam
poverneš, kar imam dobriga od-
njih.

Vi svetniki in prijatli božji, ki
ste zdaj per Bogu v nebesih, pro¬
site tudi za nas, de se bomo s
pobožnim življenjem vredne storili,
tudi kdaj k vam priti!

174

Povzdigovanje.

Drugi poglavitni del maše.


175

Z ca j mašnik stori, bar je Jezus v
svoj spomin storiti ukazal: s sve¬
timi besedami kruh v telo, vino v
kri Jezusovo spremeni in njega
ljudstvu pokaže, de molijo sveto
rešnjo telo in sveto rešnjo kri.
Misli si živo Jezusa na križi, kako
je iz ljubezni do tebe svojo kri prilil.

Gospod! verujem, de je to tvoje
telo , ktero si iz ljubezni do nas
na križi daroval. Jezus! jest tebe
pričujoeiga molim! Tebi vse svoje
življenje darujem.

Gospod! jest verujem, de je to
tvoja kri,  ktero si k odpušanju
grehov vsili ljudi prelil. O Jezus!
Rajši hočem umreti, kakor grešiti.

176

Po povzdigovanji.

177

Moli z masnikam:

Naj ti, o Bog ! ta daritev do-
pade, ktero ti z mašnikam Jezusu
v spomin pernesemo, ki je iz lju¬
bezni do nas umeri. On je zopet
od smerti vstal in v nebesa šel.
Če ga bomo posnemali, nas boš
tudi v nebesa vzel.

O Jezus! kako se ti zamorem
za tvojo veliko ljubezin dovolj za¬
hvaliti. Kako bi ne mogel vsiga
rad storiti, kar si ti nam zapove¬
dal, ki si iz ljubezni do nas toli¬
ko storil in terpel! Studiti, sovra¬
žiti moram vse, kar je greh, če
le pomislim, de si ti svojo kri
prelil in na križi umeri, de bi bil
nas grehov odrešil.

178

Spomin za inertne.

O<^<^C3©C5S>Cl©C5©<SS><3e>0

0<*><a£><SS>4M£>Gl£>«K>QS>C® 0

1.79

Mašnik moli za mertve. Tudi ti jim
keršansko ljubezin in hvaležnost
pokaži in za nje moli:

Bog! tudi za mertve te prosi¬
mo. To našo molitev boš z dopa-
dajenjem uslišal. Saj jih ti bolj
ljubiš, kakor mi, in vec storiš,
kakor mi vošimo in zapopademo!
— O Bog! daj, de bodo kmalo po-
polnama očišeni in k tebi v nebesa
vzeti. O, de bi kdaj vsi skup
peršli!

180

Oče naš.

Qeg3csK>c«oc^s<^5caE>oe)caB>0

o ca»^<ae»<2s><as><ais><as>«©0

Mašnik oče naš moli. Moli tudi ti

bolj e sercam, kakor z ustrni.

Bog! Oče vsili ljudi, Gospod ne¬
bes in zemlje! tebe moramo čez
vse ljubiti in častiti, v vsili rečeh
tvojo sveto voljo spolniti, Po tem
bomo popolnama dovoljni in v ne¬
besih zveličani.

Daj nam, o Oče ! kar mi tvoji
otroci, na duši in na telesu po¬
trebujemo. Odpusti nam naše gre¬
he, ktere serčno obžaljujemo; tudi
mi vsim odpustimo, ki so nam kaj
žaliga storili. Vari nas vsiga, kar
bi nas k hudiniu zapeljati uteg¬
nilo; vari nas greha, nar hujšiga
zlega. Amen.

182

Obhajilo.

Tretji poglavitni del.

o<^cs£><sB><ae><s©<se><as>cas>o

183

Masnik zavžije Jezusovo telo. Ob¬
hajilo je združenje ali zedinjenje,
ker se v svetim zakramentu z Je-
zusam združimo. Obhajaj se tudi
ti v duhu in moli:

Tvoje telo, o Jezus! v podobi
kruha naj me tvoje neskončne lju¬
bezni opomni. Večkrat se hočem
te ljubezni spomniti in tudi vsim
ljudem dober biti, de se zmeraj
bolj s teboj zedinim. Moja edina
želja je, tebi nasledovati, de bom
svojimu nebeškimu Očetu zmirej
bolj dopadel.

Blagoslov.

185

Mašnik ljudstvo blagoslovi. Ako greš
z dobrimi sklepi od maše, si pravi
blagoslov dobil, za kteriga mašnik
prosi in s svetim krijžem vsim želi.
Daj nam, o Bog! za kar mašnik
prosi. Blagoslovi nas, o nebeški
Oče! blagoslovi mene, moje ljube
starše in vse ljudi! Obrani me v
dobrim; vari me hudiga! blagoslovi
moje sklene, mojo pridnost in vse,
kar delam!

Poln zaupanja v tvojo pomoč se
hočem zdaj k svojim opravilam
podati in vse storili, kar je tvoja
vol ja in kakor ti hočeš; velikokrat
hočem na tebe in Jezusa Kri¬
stusa misliti*in se tega spomniti,
kar sim si zdaj dobriga namenil.
Amen.

186

j

Sveta maša,

za bolj odrašeno mladost.

Vvod.

O Bog! jest sim zdaj per nar
svetejši daritvi, ktero je tvoj Sin,
naš Gospod in Zveličar, na križi
opravil, in to zdaj po mašniku po
nekervavo ponavlja. Per tej da¬
ritvi hočem na Jezusovo smert in
njegovo neskončno ljubezin misliti
— pa tudi pomisliti, kako naj lju¬
bezin z ljubeznijo povernem in tudi
sainiga sebe tebi, o moj Bog! z
Jezusam vsiga — serce in življe¬
nje darujem.

Svoje oči k altarju povzdignem:

187

pa zopet jih moram na tla ober-
niti, če pred teboj, Vsigavedni,
Narsvelejši! svojo slabost in greš-
nost premislim. Poln žalosti se na
persi terkam. Jest spoznam svojo
krivico; jest obžaljujem svojo ne¬
marnost. Usmili se me, o Bog!
odpusti, o Oče! svojimu otroku,
ki se še le poboljšati hoče. Gospod
usmili se nas!

Molitev.

O Bog! brez tvoje pomoči nič
ne zainorem; pa s tvojo milostjo
mi je vse mogoče. Zato te pro¬
sim: užgi moje slabo serce s sve¬
tim straham pred teboj in z lju¬
beznijo, de se bom greha, nar
večjiga zlega, bal in de bom tebi

188

s čistim sercam služiti in dopasti
mogel, po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našim! Amen.

List.

Pavel 1 .  Korinč. 3.

„Ali ne veste, de so vaše telesa
udje Kristusovi ?  Ali bote ude Kri¬
stusove v nečisto obernili?—Bog
obvari! ft

„Ali ne veste, de je vaše telo
tempel svetiga Duha , kteriga ste
vi — per kerstu —prejeli, in de
ne služite sami sebi — v hudim po¬
želenji? — Zakaj vi ste drago —
skervjo Jezusa Kristusa kupljeni.
Častite in nosite Boga v svojim
telesu!“ —

O moj Bog; daj mi moč, de se
vselej samiga sebe v časti imam

189

in dušo in telo čisto in brez ma¬
deža ohranim!

Za device.

1. Peter. 3.

„Vaša lepotija naj ne bo unajna
— ne Iišp v laseh, ne zlatnina in
lepe oblačila; ampak notrajna naj
bo —čistost in dobrota serca, tih
in krotek duh. To vas naj bolj pef
Bogu zalša/ 4

Daj, o Bog! de ne bom bolj do-
padajenja ljudi, kakor tvojiga iskal!
Evangeli.

Mat. 43.

Tisti čas je rekel Jezus svojim
učencam: „Nebeško kraljestvo je
podobno zakladu, skritimu v njivi,
kteriga je človek, ki ga je našel,
skril: in od veselja nad njim gre,

190

in proda vse, kar ima, in kupi
tisto njivo".

Tak skrit zaklad naj mi bo ne¬
dolžnost in čednost. Ona je moja
edina lepota, moje nar večji bo¬
gastvo, moja nar večji čast. Samo
z njo zamorem, o Bog! tebi do-
pasti; samo tisti, ki so čistiga ser-
ica, se bodo s tabo večno veselili.

Per darovanji kruha in vina.

Svoje serce, o Bog! ti darujem.
Kar je nečisto ali grešno, ne more
tebi, o nar svetejši! dopasti. Ni
dosti, de se lepo, pobožno in či¬
sto obnašam; ampak tudi nobena
huda želja ali grešno nagnjenje
mi ne sme serca omadeževati. Ni
dosti, de se le greha varjem, am-

191

pak tudi nevarnosti in perložnosti
grešiti se moram, kolikor morem,
ogibati. To hočem storiti; čuti
hočem in moliti, de v skušnjavo —
v grehe ne pridem; vsili nespo¬
dobnih norčij, vse nevarne znan¬
stva in veselice hočem bežati; ni—
kolj ne sme jezik nečiste besedice
izgovoriti ali v serce mi priti tako
govorjenje. Sramožljivost in var¬
nost naj me zapeljivosti varu¬
jete.

Ta sklep je tebi, o Bog! nar
ljubši dar; de bi ga le spolnil;
daj mi pomoč k temu, o Gospod!
prosim te po Jezusu Kristusu, na¬
šim Gospodu in Odrešeniku. Amen.

192

Per Sanktusu.

Ti sam, o Bog! si svet, ves čist
in popolnama.

Ti nam praviš: „Bodite sveti,
kakor sim jest svet!“ Ako ravno
ne morem biti, tako popolnama,
kakor si ti, si vunder hočem per-
zadeti, vedno bolj in čistejši biti,
de bom tebe z vsimi dobrimi ljudmi
na zemlji in z nar čistejšimi duhovi
v nebesih — vsimi angeli in svet¬
niki prav hvaliti in častiti mogel.

Per povzdigovanji.

Jezus, ti nedolžno Jagnje božje!
ki si na križi grehe celiga sveta
odvzel: zdaj se vnovič v podobi
kruha daruješ. Odvzemi tudi moje
orehe! Bodi mi milostljiv!

o y<.

193

Jezus! ti si svojo nedolžno kri
za odpušenje grehov prelil. Očisti
me vsiga! Jest nočem nič več —
nič več ne grešiti.

Po povzdigovanji.

Na tvojim križi, o nebeški Zve¬
ličar! spoznam ceno svoje duše;
tukaj še le vidim, kako strašen
zleg je greh. S svojo kervjo si
me odkupil, in zdaj bi se zopet
z greham smel od tebe ločiti, se
večno od tebe, svojiga Zveličarja,
ločiti! Ti si za vse ljudi umeri;
in jest bi smel koga z nespodob¬
nimi norčijami in pogovori, z ne¬
sramno obleko, z razujzdanim živ¬
ljenjem hujšati — nedolžnost za¬
peljevati in ti kako dušo, za ktero

194

si kri in življenje daroval, zopet
iz rok iztergati, in v pogubo, v
večno pogubo pahniti! Tvoja kri
bi se smela nad njo — nad menoj
zgubiti — večno zgubiti — z mojo
krivico! —

Jest mislim zdaj z mašnikam na
duše v vicah in jih tvoji ljubezni,
usmiljeni Bog! perporočim. Kakor
zlato se morajo v ognji tudi nar
manjših madežev očistiti, ker nič
nečistiga v nebesa priti ne more.

Ali bi se ne imel tukaj tudi pe-
klenskiga ognja, ki nikoli ne ugasne
— hudiga červa, ki nikoli ne po¬
gine, spomniti? Oh, če se manj¬
ših grehov ne bom varoval, bom
kmalo v hujši zabredel; če kaj
storim, kar je zoper sramožljivost

195

in spodobnost, in mislim : To je
le majhna reč! bom zmeraj bolj
lahkomišljen, prederzen in v do¬
brim slab. Zmeraj bolj deleč od
tebe, o Ilog! se bom pomikal in
se brez milosti tvoje svojimu po¬
gubljenju — peklu bližal! —

Iz serca molim: Oče naš! Moj
Bog in Oče! moje življenje naj te
časti in hvali! Tudi drugim hočem
zgled keršanske spodobnosti in
krotkosti dati.

Odpusti mi moje grehe innapč-
nosti. Vsake nevarnosti in per-
ložnosti grešiti se hočem skerbno
ogibati, kolikor morem; kadar pa
ne morem, bodi ti per meni, de
te vedno pred očmi imam.

Očisti me zmeraj bolj od gre-

7  *

196

hov, de se bom zmeraj več tvoje
milosti in enkrat tvojiga obličja
veselil. Amen.

Duhovno obhajilo.

O de bi moje serce dosti čisto
bilo, de bi te, nedolžno Jagnje
božje, z mašnikam vred prejeti
mogel! O de bi jest vreden bil,
de bi ti, o Gospod! k meni peršel
in stanovitno v meni prebival! Tode
jest nisim vreden! Pa reci le eno
besedo svoje usmiljenosti, in moja
duša bo zdrava in čista! Očisti
me ti; posveti, pokrepčaj me, de
se v ljubezni ves s teboj sklenem
— de me nobena huda želja, no¬
beno mikanje greha — nič na svetu
od tvoje ljubezni ne loči, o Iju-
beznjivi Jezus !

197

Konec in žegen.

Vzemi tadaj, o Bog! moje dobre
sklepe z dopadajenjem in žegnaj
me, de bi jih tudi spolniti mogel.
O poznam svojo slabost in nesta¬
novitnost; toliko gorečejši te po¬
moči tvoje prosim. Ti si moj nar
bolji perjatel in Oče; vodi in vari
me na nevarni poti mladosti, de
bom mogel z mirnim sercam svoji
starosti, smerti in večnosti naproti
iti; stori me žegna, s kterim čed¬
nost kronaš, deležniga; daj mi
spoznati in okusiti, kolikošno ve¬
selje in zveličanje prava čednost
tukaj — in tam dela! To te pro¬
sim, to upam po Jezusu Kristusu,
tvojim Sinu, našim Gospodu in
Zveličarji! Amen.

198

Sveta maša

za mertve.

Vvod.

Pravični, dobrotljivi Bog! Oče
vsih ljudi, mi tvoji otroci, smo
zdaj v ljubezni in edinosti zbrani,
de bi spomin tvojiga Sina obha¬
jali, ki se je na križi za zveliča¬
nje tega sveta daroval. Jezus je
za vse ljudi umeri; zdaj se pa
njegova smert na križi tukej na
altarji nekervavo obhaja za vse,
žive in mertve.

Spomin daritve, velike ljubezni
našiga Odrešenika, obudi tudi našo
ljubezin do tebe in do vsih ljudi,

199

de svoje grehe obžaljujemo, vsim,
hi so nas razžalili, odpustimo in
tebe, o usmiljeni Oče! prosimo,
de tudi ti nam in vsim ljudem od¬
pustiš. Gospod, usmili se nas!
Gospod, usmili se vsih živih in
mertvih!

Per darovanji.

Nebeški Oče! mi tebi po mašni-
kovih rokah kruh in vino daruje¬
mo, ktera se bota v telo in v kri
tvojiga Sina, našiga Odrešenika,
spremenila. Ponižno in skesano
serce je tebi tudi dopadljiv dar.
Spoznam svoje grehe in jih obža-
Ijujem; tudi terdno sklenem, v pri¬
hodnjič tudi majhnih grehov se
varovati. Ti boš enkrat, o Bog!
drugač sodil, kakor ljudje zdaj,

200

in kar sc nam zdaj le majhno zdi,
bo pred teboj hudo strahovano.
Nič nečistiga ne pride v nebesa.
Očisti me tedaj, o Gospod ! očisti
tudi duše vernih v vicah in naj
jim bo ta daritev tolažba in hla¬
dilo, in kmalo naj jih reši iz hu-
diga terpljenja in naj jih perpelje
v večno veselje.

Povzdigovanje.

Jezus! molimo te z živo vero!
Usmili se nas! Bodi vsim milost¬
ljiv in usmiljen, ktere si s svojo
smertjo na križi odrešil!

* #

Jezus! tvoja kri naj očisti nas
in duše tistih, ki so se že s tega
sveta ločili! Jezus, bodi nam in
njim Odrešenik per nebeškim Oče-

201

tu! Daj enkrat nam, dušam pa
zdaj iz vic kmalo k tebi v nebesa
priti!

Po povzdigovanji.

Mi perporočimo tebi, o Bog!
duše mertvih in te prosimo, usmili
se jih. Ti si njih oče, kakor tudi
naš. Ti jih vse ljubiš, kakor svoje
otroke, in še bolj, kakor jih mi
ljubimo. Pa tudi naša prošnja ti
je dopadljiva, kadar za nje pro¬
simo, po Jezusu Kristusu. Amen.
Za duše rajncih staršev, perjatlov in do¬
brotnikov.

Poverili jim, o Bog! na unini
svetu, kar so mi dobriga storili
in zapustili; poplačaj njih zvestobo
in skerbnost z večnim veseljem.
Odpusti jim, če so — morebiti za-

202

voljo mene iz prevelike ljubezni
do mene se pregrešili ali iz člo¬
veške slabosti kaj zamudili.

Odpusti tudi meni, o Bog! če
sim jih z nepokoršino in nehvalež¬
nostjo razžalil. Perzadeval si bom
prihodnjič, de jim bom tudi še v
grobu ležečim z lepim vedenjem
čast delal — njih dobrote k do-
brimu obračal, njih nauke zvesto
spolnoval. To jim je nar ljubši; to
je nar lepši zahvala za vse do¬
bro, kar so mi storili.

Per obhajilu.

Gospod! nisiin vredin, k tvoji
mizi perstopiti, pa vunder bi se
rad s teboj, o Jezus! terdno sklenil.

„ Bog je ljubezin; kdor v lju-

203

bežni ostane, ostane v Bogu in
Bog v njem. a

Čez  vse hočem Boga ljubiti in
bližnjiga, kakor samiga sebe. Ta
sveta maša naj me v tem potenli.
Z  ljubeznijo do svojiga bližnjiga
posebno ljubezin do Boga poka¬
žem. Bog hoče, de svojiga bliž¬
njiga ljubim — on tudi vse ljudi
ljubi. Ce že mertve, ki jih več ne
vidim, ljubim, kako bi živim svojo
ljubezin odrekel, ktere imam zme¬
raj pred očmi! —Če Boga prosim,
de bi uboge duše iz vic rešil:
kako bi se prederznil, svojiga
bližnjiga z nečistimi besedami ali
norčijami v pekel pahniti!

Sklep.

Naj ti dopade, o nebeški Oče!

204

molitev tvojih otrok, kakor dari¬
tev tvojiga Sina, in daj nam po¬
moč, de bi se tudi majhnih grehov
varvali, za ktere se morajo duše
tako ojstro in tako dolgo na unim
svetu pokoriti, in de bomo z le¬
pim življenjem zmiraj k smerti per-
pravljeni. Saj ne vemo ne ure ne
dneva, kadaj nas boš ti vsigaved-
ni, pravični Bog! pred se pokli¬
cal. Zdravje, moč in čednost ne
varjejo smerti. Naglo in neprevi-
dama utegnemo tudi mi umreti, ka¬
kor toliko druzih. Daj jim, daj, o
Gospod! dušam vernih večni po¬
koj, in večna luč naj jim sveti!
Naj počivajo v miru! Amen.

205

Ljuba mladost!

Spomni se večkrat smerti in uči
se, kako ti je živeti.

Misli na svoje poslednje reči in
ne boš grešil vekomaj.

Misli zlasti ob času skušnjave ali
kadar te grešiti mika : „Kaj bom imel
od tega, če se hudimu poželenju
vdam? Kako mi bo per sercu, kadar
bo smert peršla ? — Kako dobro mi
bo djalo, če bom sam sebe premagal ?“

Ne pojdi nikoli iz pokopališa, prej-
den za mertve in zase  nisi molil. Po¬
glej dobro grobe perjatlov in znan-
cov; kličejo ti:

Dana meni, jutri tebi;

Daris rudeč, jutri smerdeč.

Poglej dobro trohnjene kosti in Če¬
pine! Bili so, kakor si ti zdaj, in ti
boš morde kmalo tak, kakoršni so oni
zdaj. Dobro jih poglej. Kaj jim je

206

ostalo od nekdajne lepote, berhkote
in blišobe? Cio nič. Zdaj so gojila
trohnoba in pešica praha!

Spomni se, o človek! de si prah
in se boš zopet v prah spremenil!

Litanije

od vsih Svetnikov.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste , usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni
Bog,

Sin. vsiga sveta resnjiBog,
Sveti Duh, resnični Bog,
Sveta Trojica, en sam Bog,

cn

a 3
R5 S.
vi  s:

GO

O

207

S. Marija,

S. Mali Božja,

S. devic Devica,

S, Mihael,

S, Gabriel,

S. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli, za
nas Boga prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov,
za nas Boga prosite!

S. Janez Kerstnik, 1 za nas Boga
S. Jožef, j prosi!

Vsi sveti Očaki in preroki, za nas
Boga prosite!

S. Peter,

S. Pavel,

S. Andrej,

S. Jakob,

S. Janez,

S. Tomaž,

Jakob,

S. Filip;

S. Jernej,

s
0=

TS  B
S

, O to

r Ji

~ W

O
P

208

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka,

Vsi sveti aposteini in evangelisti
za nas Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas
Boga prosite!

S. Štefan, )

S. Lavrenc, ,za nas Boga prosi!
S. Vincenc, !

S. Fabjan in Sebastjan,

S. Janez in Pavel,

S. Kozma in Damjan,

S- Gervazi in Protazi,

Vsi sveti marterniki, za nas Boga
prosite!

S. Silvester, za nas Boga prosi!

209

S. Gregor, \

S. Ambrož, J

S. Auguštin, \ za nas  Boga prosi!

S». Hieronim, /

S. Martin, \

S. Miklavž, /

Vsi sveti škofi in spoznovavci, za
nas Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga
prosite!

S. Anton, )

S. Benedikt, f

S. Bernard, \ za nas Boga prosi!

S. Dominik, (

S. Frančišk,'

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas
Boga prosite!

Vsi mnihi in pušavniki, za nas
Boga prosite!

S. Agata,
S. Lucija,
S. Neža,

S. Marija Magdalena,

210

S. Cecilija, )

S. Katarina, >za nas Boga prosi!
S. Anastazija,]

Vse svete device in vdove, za nas
Boga prosite !

Vsi svetniki in svetnice božje, za
nas Boga prosite!

Bodi nam milostiv, zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostiv, usliši nas, o
Gospod!

Od vsiga hudiga,

Od vsiga greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa,

Od nagle in neprevidene smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude
volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudiga vremena,

Od večne smerti,

reši nas, o Gospod

211

Skozi skrivnost svojiga svetiga \
včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,
Skozi svoj križ in svoje ter-
pljenje,

Skozi svojo smertinsvoj pokop,
Skozi svoje sveto vstajenje,
Skozi svoj čudni vnebohod,
Skozi prihod Troštarja svetiga
Duha,

V dan sodbe,

JMi grešniki,

De nam zaneseš,

De nam odpustiš,

De nas k pravi pokori perpelješ,
De svojo sveto cerkev vižaš
in ohraniš, I

De pastirja apostolskiga in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohraniš,

O

O

C/i

T3

O

o.

o

3*

O

«"*•

vP

2L

3

3

CA

212

De sovražnike svete cerkve po¬
nižaš ,

De keršanskim kraljem in ob-
iastnikam mir in pravo eno-
voljnost daruješ ,

De vsimu keršanskimu ljudstvu
mir in edinost daš,

De nas vse v svoji sveti službi
poterdiš in obderžiš,

De naše misli k nebeškim že-\
ljam povzdigneš?

De vsim našim dobrolnikam
večne dari dodeliš,

De duše naše, in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov od
večniga pogubljenja rešiš, I
De sad zemlje daš in ohraniš,!

De vsim vernim dušam večni'
pokoj dodeliš ,

De nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, zanesi nam, o Gospod!

te prosimo, sliši nas!

213

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usliši nas, o Gospod!
Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usmili se nas, o Gospod!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš i. t. d. (tiho).

V. In nas ne vpelji v skušnjavo.
O. Temuč reši nas od hudiga.
Amen.

Molitve

po Litanijah per popoldanji slnžbi
Božji ob nedeljah in praznikih, kteri
niso matere Božje.

K svetimu rešnjimu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno).

V. Kruh z nebes si jim dodelil.
O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

214

Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečud¬
nim zakramentu spomin svojiga
terpljenja zapustil, daj nam, te
prosimo, svete skrivnosti tvojiga
telesa in tvoje kervi tako častiti,
de sad tvojiga odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kra¬
ljuješ z Bogam Očetam v edinosti
svetigaDuha Bog vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog in
nevarnost.

Vsigamogočni večni Bog, ne¬
beški Oče! poglej z očmi svoje
neskončne milosti naše reve in nad¬
loge. Usmili se vsih vernih krist¬
janov, za ktere se je tvoj edino-
rojeni Sin, naš Gospod in Zveličar
Jezus Kristus, grešnikam voljno v
roke dal in tudi svojo drago kri
na lesu svetiga križa prelil. Po
tem Gospodu Jezusu odverni, mi-

215

lostivi Oče! zaslužene šibe, se¬
danje in prihodnje nevarnosti, pun¬
te, vojske, kugo, lakoto, dragino,
bolezni in vse žalostne revne čase.

Vsigamogočni večni Bog ! usmili
se svojiga služabnika, našiga Pa¬
peža I., in vodi ga po poti več-
niga življenja, de bo s tvojo po¬
močjo, kar je tebi prijetno, želel,
in z vso močjo storil.

O Bog! pastir in vižar vsih
vernikov! glej milostivo na svoji¬
ga služabnika našiga škofa I., ki
si ga pastirja naše škofije posta¬
vil; dodelil mu, de tistim, čez ktere
je postavljen, z besedo in z dja-
njem k dobrimu služi, in tako s
čedo, ki mu je zročena, večno
življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli
svojimu služabniku, našimu cesarju
I., svojo moč, s ktero se sovražnik
premaga, spoznati in častiti, de

216

bo, ker je iz tvoje volje cesar
postal, tudi v tvojim varstvu vse¬
lej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsim do¬
brim duhovske in deželske oblast¬
nike in gosposke, de nas bodo na
vse to napeljevali, kar zamore k
tvoji Božji časti, k našimu zveli¬
čanju in k miru in k sreči vsiga
keršanstva perpomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, de
nam je prositi, za svoje prijatle
in neprijatle, na zdrave in bolne,
za vse žalostne in revne kristja¬
ne, za žive in mertve.

Vsigamogočni večni Bog, ki go-
spodujež čez žive in mertve, in
se usmiliš vsih, ktere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš, po¬
hlevno te prosimo, de vsi, za ktere
smo se namenili moliti, kteri so
še per življenji ali pa so se že s
sveta ločili, na prošnjo vsih tvo-

217

jih svetnikov od tvoje dobrote od-
pušenje vsih svojih grehov do¬
sežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsiga razdertja
in ločitve. Preoberni naše serca
k pravi pokori in k poboljšanju
nasiga življenja. Užgi v nas ogenj
svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsi pravičnosti, de ti bo¬
mo kakor tvoji pokorni otroci v
Življenji in smerti prijetni in do¬
padljivi.

Tebi bodi vedno perporočeno,
o Gospod vse naše djanje in ne¬
hanje, naše delo in opravilo, naše
življenje in naša smert. Daj nam
tvojo milost tukaj vživati in tam¬
kaj z vsimi zvoljenimi doseči, de
te bomo v večnim veselji in zve¬
ličanji hvalili in molili. To nam
dodeli, o Gospod, nebeški Oče!
po Jezusu Kristusu, tvojim ljubim

218

Sinu, Gospodu našim in Odreše¬
niku, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetiga Duha Bog ve¬
komaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej per
nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. d. Češena si Ma¬
rija i. t. d. (petkrat.)

Lavretanske litanije

v čast prečiste Device Marije.

(Ob praznikih Matere Božje in ob
»abotah).

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!

Gospod usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,
usmili se nas!

Sin, vsiga sveta rešnji Bog,
se nas!

Sveti Duh, resnični Bog,
se nas !

Sveta Trojica, en sam Bog,
se nas!

S. 'Marija,

S. Mati Božja,

S. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našiga stvarnika,
Mati našiga .odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

219

usmili

usmili

usmili

\

I

220

Devica usmiljena,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našiga veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja Danica,
Zdravje bolnikov,
Perbežališe grešnikov,
Troštarca žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,
Kraljica očakov,
Kraljica prerokov,
Kraljica apostelnov,

221

Kraljica marfernikov, ) za nag
Kraljica spoznovavcov, ( «

Kraljica (levic, ( jft

Kraljica vsili svetnikov, J P
Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jernlješ; zanesi nam, o Gospod!
Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ; usliši nas, o Gospod!
Jagnje Božje, ki grehe sveta od¬
jemi ješ; usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš i. t. d. Češena si Ma¬
rija i. t. d.

Molitve.

K presvetimu remjimu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.
O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

222

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečud¬
nim zakramentu spomin svojiga
terpljenja zapustil, daj nam, te
prosimo, svete skrivnosti tvojiga
telesa in tvoje kervi tako častiti,
de sad tvojiga odrešenja vedno v
sebi čutimo. Kteri živiš in kra¬
ljuješ z Bogam Očetam v edinosti
svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

K sveti divici , materi Marii.

Pod tvojo pomoč perbežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zaverzi
naših prošinj v naših potrebah,
temuč reši nas vselej od vsih ne¬
varnost. O častitljiva in žegnana
devica; naša gospa, naša sred-
nica, naša besednica, naša po¬
močnica. S svojim Sinam nas spra¬
vi; svojimu Sinu nas perporoči;
svojimu Sinu nas izroči.

223

V. Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica !

O. De bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

Podeli nam, tvojim služabnikam,
prosimo, Gospod Bog! de vedno
zdravje na duši in telesu vživa-
mo; in de bomo po častitih proš¬
njah presvete Marije, vselej de¬
vice, od sedanje žalosti rešeni, in
večniga veselja deležni.

Od I. nedelje po binkuštih do
L adventne nedelje.

Češena bodi, kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upa¬
nje naše, bodi češena! K tebi
vpijemo zapušeni Evini otroci; k
tebi zdihujemo žalostno in objokani
v tej dolini solz. Oh, oberni te¬
daj, naša pomočnica! svoje mi-
lostive oči v nas, in pokaži nam

224

po tem revnim življenji Jezusa,
zegnani sad tvojiga telesa; o mi-
lostiva, o dobrotljiva, o sladka
devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica !

O. I)e bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Vsigamogočni večni Bog! ki si
dušo in telo častite device matere
Marije, de bi vredno prebivališe
tvojiga Sina biti zaslužila, s per-
pomočjo svetiga Duha perpravil;
daj, de homo, ki se njeniga spo¬
mina veselimo, po njenih milosti—
vih prošnjah od prihodnjih zlcgov
in večue smerti rešeni.

K svetimu Jožefu .
Glejte, zvesti in modri hlapec,
kteriga je postavil Gospod čez
svojo družino.

225

V. Prosi za nas, sveti Jožef.

O. De bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete ma¬
tere Marije pomaga, de, kar naša
slabost ne premore, nam bode po
njegovih prošnjah dodeljeno.

Za me potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo,
razveži po svoji milosti naših gre¬
hov vezi, in ohrani po prošnjah
svoje izvoljene matere, ljube de¬
vice Marije, in vsili svojih svet¬
nikov nas, svoje služabnike, naše
dobrotnike in naše pohištvo v vsi
svetosti; tudi očisti vso našo ro¬
dovino in naše prijatle od hudobe
in grehov, in napolni jih z lepi¬
mi čednostmi; dodeli nam mir in
zdravje, odverni od nas vidne in

226

nevidne sovražnike, in odženi vse
hude želje; daj nam zdravo vre¬
me in dobro letino, skaži milost
našim prijatlam in neprijatlam, in
obvari to faro z vsimi, kteri v
njej prebivajo, kuge, lakote, voj¬
ske, ognja, potresa, povodnji; in
dodeli milostivo vsim vernim ker-
šenikam, živim in mertvim, v ne¬
beškim kraljestvu večno življenje,
mir in pokoj. Obvari našiga pa¬
peža I., našiga škofa I., našiga
svetliga cesarja I., in vso našo
duhovsko in deželsko gosposko, in
vse keršansko ljudstvo vsili nad¬
log in vsiga zlega. In tvoj žegen
pridi z nebes doli na nas; in bodi
vselej nad nami. Po Gospodu na¬
šim Jezusu Kristusu, Sinu tvojim,
kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetiga Duha, Bog veko-
mej. Amen.

227

V* Božja pomoč vstani vselej per
nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. d. Češena si Ma¬
rija i. t. d. (petkrat).

Od pokore.

Ako si smerten greh storil, o no
mudi se ne en miglej, s serčnim ob¬
žalovanjem iz ljubezni do Boga  in
ob pervi perložnosti v zakramentu po¬
kore zopet božjo milost zadobiti —
sicer je vse, kar med tem dobriga
storiš, za večnost zgubljeno in tudi
tvoja duša je večno pogubljena, če
med tem umerješ.

Spovej se večkrat, in če imaš tudi
le majne grehe, se hiti spokorili in
jih objokovati; ker tudi majhni grehi

8 *

228

razžalijo Boga in zapeljejo, ako jih
vnemar pušaš, kmalo v večji grehe,
kakor bolezin smert perpelje.

Pojdi pa k spovedi vselej dobro
perpravljen in

Pokliči svetiga Duha na pomoč.

Če imaš res resnično voljo se spo¬
vedati in poboljšati, ti bo Bog gotovo
tudi pomoč dal. Prosi ga za to iz
serca:

Moj Bog! zdaj se hočem spo¬
vedati, in prav spovedali.  Pa brez
tvoje pomoči ne zamorem nič! Po¬
magaj mi! Sveti Duh! razsvitli,
vodi in vterdi me, de svoje grehe
prav spoznam, jih obžaljujem, se
jih odkritoserčno spovem in se
resnično poboljšam. Zato te pro¬
sim po Jezusu Kristusu, našim
Gospodu in Zveličarji. Amen.

229

Sprašaj svojo vest.

Ce svojih grehov ne spoznaš, se
tudi poboljšal ne boš.

Ti že sam veš, kaj je greh, kaj
ni prav, če svojo vest prav na tan¬
ko — po zapovedih božjih in cerkve¬
nih sprašaš. Premišljuj dolgo in dobro,
kako si v mislih, z željami, z bese¬
dami; v d j a n j i grešil; in sicer

Zoper Boga.

Kako si svojo zadnjo spoved opra¬
vil?— Ali si se dosihmal kaj pobolj¬
šal? — Ali si naloženo pokoro na¬
tanko opravil?

Kako si svojo zjutrajno in večerno
molitev opravil? — Ali si tudi pu-
dnevu večkrat v Boga mislil?

Ali nisi nikoli zoper Boga mermral ?
nikoli njcgovimu svetimu imenu ali
družim svetim rečem nečast storil?
Nisi nikoli klel, se rotil?

Kako si se v cerkvi zaderžal ? Ali

230

se nisi nepotrebama okrog oziral, po¬
slušal, kaj drugi govore, ali clo sam
govoril in torej tudi druge motil in
pohujšal? Ali si bil per maši s spo¬
dobno pobožnostjo (andohtjo) — ter
se spomnil Jezusove smerti na križi?
•— Ali si poslušal zvesto pridigo in
keršanski nauk— k svojimu pridu?

Kako si nedelje in praznike — zlasti
popoldne in zvečer praznoval?

Ali nisi nikoli zoper božjo usmilje¬
nost ali clo s prederzno mislijo gre¬
šil : „Saj se lahko zopet spovem

Zoper b ližnjiga.

Kako si bil proti svojim staršem in
predpostavljenim? Ali jih nisi z ne-
pokoršino — s slabim zaderžanjem
žalil ?

Ali nisi bil nevošljiv, togoten ali
serdit?

Ali nisi druzih zaničeval, zasme¬
hoval, ali z njimi slabo ravnal? Jim
kaj hudiga pervošil?

231

Ali nisi nikogar z gerdimi primki
razžalil? Nikogar pa krivim tožil,
pomanjševal ali černil? Ali nisi ne¬
znanih pregreškov brez potrebe in
prida — le is lahkomišljennsti in ošab¬
nosti , ali clo iz hudobije in hudoželj-
nosti razglasil?

Ali nisi nikoli lagal ali goljfal?

Ali nisi drugim škode delal — nisi
nie ukradil ali spridil — ali k temu
pomagal — k temu molčal, ko bi bil
lahko kaj taciga odverniti zamogei?

Ali nisi pohujševal — z nečistimi
pogovori ali pesmimi, z nesramno nošo
ali vedenjem? Ali nisi nikogar k grehu
navajal — dražil — nedolžnosti za¬
peljeval? Ali se nisi z molčanjem ali
z dopadajenjem ptujih grehov kriviga
storil?

Ali nisi druzih iz nevošljivosti —
nednost in spodobnost zamehovaje —
v dobrim zaveral?

232

Zoper sami ga sebe.

Ali nisi radovoljno  kaj nečistima
mislil? Ali nisi radovoljno—kaj ne¬
čistima gledal, pohujšljivih pogovorov
poslušal, z nevarnim znanstvam k
temu perložnosti dajal? Ali nisi res
še v bližnji nevarnosli in perložnosti
greha ?

Ali nisi kaj pregresniga želel? Ali
nisi greha iskal?

Ali nisi nič storil ali dovolil, česar
bi se Boga in samiga sebe sramoval
in bal?

Ali nisi bil nezmeren v jedi in
pijači?

Ali nisi nič po nepotrebnim — z
igrami ali v obleki zapravljal?

Ali nisi bil len per delu ?

Ali nisi nič opustil, kar bi bil za-
mogel in mogel storiti ?

V kterih rečeh si nar bolj slab?

233

Obžaljuj grehe in skleni, nič
več ne grešiti.

Kesanje ti mora iz serca priti, in
žal ti mora biti pesebno zavoljo Boga.

Pomisli tedaj, de je Bog nar večji,
nar bolj ljubezui vredna dobrota, de
je tvoj nar boljši Oče — in de je
greh zaničevanje Boga, strašna ne¬
hvaležnost in nepokoršinost do Boga;
tedaj nar veči razžaljenje božje.

Obudi poprej v sercu Ijubezin do
Boga. Potem bo obžalovanje se samo
v tebi unelo in ti gotovo iz serca
peršlo, in tako boš zdihoval:

Moj Bog! ti si nar veči dobro¬
ta; tebe bi mogel čez vse ljubiti!
— pa kako sim te ljubil?— Tisi
moj nar boljši Oče, jest sim tvoj
otrok; — pa kakšen otrok! —K ako
ti jest moram dopasti? Jest sim
tebi s svojimi grehi, k  nehvalež-

234

nostjo in z nepokoršino razžalili
Spoznam to in iz serca obžaljujem.

Usmiljeni Oče! odpusti mi zavolj
Jezusa; perzanesi svojimu otro¬
ku, kise resnično poboljšati hoče.
Terdno sklenem s tvojo pomočjo
se poboljšati, vsakiga prostovolj-
niga greha in tudi perložnOsti k
grehu se ogibati, kolikor mi je
mogoče.

Pomisli tudi, kaj, kje, kdaj  in
kako  si narvečkrat grešil. Spovednik
ti bodo pomagali in te podučili, kako
se boš poboljšati mogel. Kadar boš
ves dobro perpravljen, pojdi k spo¬
vedniku in prosi jih za žegen.

Spovej in spoznaj svoje grehe.

Ne zamolči nič iz boječnosti ali
napčine sramežljivosti. Spovednika
se ti ni bati, veselje ima, če vse

235

odkritoserčno poveš, kar si grešil.
Sramuj se grešiti, pa spovedati se
nikar ne sramuj; zakaj to kaže in
pomaga k poboljšanju, če se ne sra¬
muješ. Saj spovednik tudi nikomur
povedati ne smejo, kar se spoveš;
njim je le na tvojim poboljšanji ležeče.

Če prostovoljno kaj veliciga ali kaj
gerdiga zamolčiš , ti tvoja spoved nič
ne pomaga — še veči greh •— rop
božji storiš ; — tudi spoveduik ti ne
morejo pomagati. Enkrat boš mogel
vunder le povedati, in če dalj časa
odlašaš, bolj težko te bo stalo; po¬
vej raj zdaj kojl oj kako lahko ti bo
per sercu, ako se skesano spoveš.

Povej koj per začetku spovedi, če
si morde kdaj per spovedi kaj ger¬
diga zamolčal, ker si se bal, ali če
se nisi prav, brez kesanja, brez
terdniga sklepa se poboljšati, spo¬
vedal.

Sicer pa povej koj, ko se začneš

236

spovedovati, kdaj si se poslednjič spo¬
vedal , kaj si od tistihmal hudiga
storil. Le odkritoserčno se obtoži.

Spoved naj bo kratka; opusti vse,
kar k spovedi ne gre; ne imenuj ne-
potrebama družili po imenu; sam sebe
toži in ne druzih.

Če dvomiš (cviblaš), če je to ali
uno greh ali ne, poprašaj spovedni¬
ka. Ne ustraši se, če te kaj prašajo,
dobro ti žele; le svetovati in poma¬
gati ti hočejo.

Poslušaj poslednjič dobro, kaj ti
spovednik pravijo, kaj imaš prihodnje
storiti, kaj opustiti.

Po spovedi.

Obudi še enkrat kesanje nad svo¬
jimi grehi in ponovi svoj sklep. Stori,
kar so ti spovednik ukazali, in ne
pozabi njih naukov in opominovanja. —

Pokora ali zadostovanje za greh
pa ne obstoji samo v kakih molitvicah.

237

ktere za pokoro dobiš. Resnično se
moriš tudi poboljšati. Tudi moraš
vse poravnati in nadomestiti, kar še
poravnati in nadomestiti moreš. Stor¬
jeno škodo drugim poplačaj. To gre
k zadostovanju za greh.

Molitev po spovedi.

O Bog! ti si mi grehe odpustil.
Ti imaš zopet dopadajenje nad
menoj, kadar se poboljšam. Res
se hočem poboljšati, tudi vse opu¬
stiti, kar bi me k hudimu zape¬
ljati utegnilo; po spovednikovim
svetu se hočem ravnati in se več¬
krat spomniti, de si vsigapričijoč
in vse veš, kar storim ali mislim.
Daj, o ljubi Oče! de ti bom v
prihodnje tvoj dobri, pokorni otrok,
po Jezusu, tvojim Sinu, našim
Gospodu in Zveličarji. Amen.

238

Od svetiga obhajila.

Če rea Boga ljubiš in za svoje
boljšanje akerbiš, ne boj se zavolj
svojih vsakdanjih slabost, ki jih ob-
žaljuješ in odpraviti želiš, k svetimu
obhajilu perstopiti. Ponižaj se pred
Bogam in zaupaj v Jesusa. Ravno
per sv. obhajilu boš moč k dobrimu
in dušni pokoj zadobil.

Misli si per sv. obhajilu vselej prav
živo, kar si per sveti maši v teh
bukvicah bral, Jezusa per zadnji
večerji in na križi; spomni se njegove
daritve — njegove smerti in daruj
sam sebe, svoje serce in življenje z
Jezusam združen Bogu.

Vervaj  in ljubi!  in vredno se boš
k svetimu obhajilu perpravil.

Molitev pred sv. obhajilam.

Perstopim k tvoji mizi, o Je-

239

zib!  Sej si nas ti sam povabil
ter rekel: „ Pridite k meni vsi,
kta'i se trudite in ste obteženi,
in jest vas bom poživil Ko k
tvoji mizi perstopim, očitno poka¬
žem, de v tebe verujem, ako te
ravno ne vidim.

Verujem, o Gospod! de pod po¬
dobo kruha tvoje telo z mešam in
kervjo, kakor Boga in človeka
prejmem. Ti si sam rekel: „To je
moje telo!  — To storite v moj
spomini  To je tvoje telo, kte-
ro si za nas na križi daroval:
to je večni spomin tvoje ljubezni,
po kteri z nami lerdno združen
biti kočeš.

Koga smem vse od tebe, o ljubi
Zveličar! upati,  ki si svoje telo

240

za nas v britko smert dal in 'a
še našim dušam v živež in v za¬
stavo večniga življenja daješ. Ti
si sam rekel: „Kdorta kruh (vred¬
no^) je, ho večno živel!“

Kako neizrečeno si ti nas ljubil,
o Jezus! „Xihče nima (i ,  kakor si
sam rekel, „večji ljubezni, kakor,
kdor za svoje perjatle umerje.“
Ti si svoje življenje na križi za
svoje sovražnike — za nas dal,
ki smo še grešniki bili.  Kako bi
tebe ne ljubil, o ljubeznjivi Jezus!
pa kako malo te vender ljubim!
Kaj storim, kaj terpim iz ljubezni
do tebe, ki si za me toliko sloril
in toliko terpel? — Kako mlačen
sim jest v ljubezni božji — v lju¬
bezni do svojiga bližnjiga! — In

241

vunder bi se mogel s teboj, o Je¬
zus! ves v ljubezni združiti, ka¬
kor zdaj ti svoje telo z menoj
združiš! Tode jest nisim vreden,
de ti v moje grešno serce prideš;
— pa reci le z besedo svoje usmi¬
ljenosti, in moja duša bo ozdrav¬
ljena.

Jezus! tvoje nar svetejši telo naj
očisti, vterdi in ohrani mojo dušo
v večno življenje!

Po svetim obhajilu.

Jezus! ti si per meni; ti moj
božji perjatel in odrešenik, moj
Gospod in moj Bog! — ti si per
meni; kaj sim jest pred teboj; mo¬
lim te v nar globokejši ponižnosti!

Zahvalim se ti za veliko milost,

242

ktero si mi skazal. Kaj je zamogla
tvoja ljubezin še več dati in stori¬
ti? Kako ti hočem ljubezin verniti?

Moje serce hočeš ti od mene
imeti, moje celo serce. Kakor si
se ti vsiga za me daroval, se mo¬
ram tudi jest tebi darovati — sa¬
mo tebi živeti, ki si iz ljubezni
do mene umeri. Samo ti v meni
živi — tvoj duh, duh svete lju¬
bezni naj moje celo serce oživi —
tvoj svet zgled naj se iz vsih mo¬
jih besedi in del kaže. To bodi
moja hvaležnost, to bodi sad moje
molitve.

Iz ljubezni do tebe terdno skle¬
nem, vselej kakor prav kristjan
živeti. Dans ponovim obljubo, ki
sim jo per svetim kerstu storil:

243

Jest se odpovem hudiču, vsimu
njegovimu napuhu, vsim njegovim
delam — vsimu grešnimu veselju
— vsim nevarnim znanstvam in
veselicam. Vse hočem zvesto spol¬
niti, kar sim per spovedi obljubil.

Ali koliko sklepov sim že na¬
redil—in kako malo sim jih spol¬
nil ? Pa kaj bi se še le zgodilo,
ko bi ne ponavljal večkrat svojih
sklepov per spovedi — ko bi ne
šel večkrat k tvoji mizi in ko bi
se ne poživljal večkrat z nebeškim
kruham? O moj Jezus! pokrepčaj
mojo dušo s svojim svetim tele-
sam, daj mi pomoč zoper skušnja¬
ve k grehu, pomoč k poterpežlji-
vosti v nadlogah in v terpljenji,
k stanovitnosti v dobrim do konca

244

življenja. Ti si sam rekel: „Iidor
moje meso je, in mojo kri pije,
ostane v meni in jest v njem 11 .

O ostani v meni, jest ostanem
v tebi! Nič, kar nič naj me več
ne loči od tvoje ljubezni.

Dan svetig-a obhajila naj ti bo dan
veselja in praznik. Veseli se v Go¬
spodu in pokaži tndi drugim, kako
veselje je to za daso, kadar se z
Jezusam združi.

Živi pa tudi sveto ta sveti dan.
Ponovi svoje dobre sklepe in beri lepe
duhovne bukve. Zlast pa beri sledeče:

Koristne nauke in opominovanja

večkrat,

zlasti pa na dan sv. obhajila.

i. 'Aa mladost sploh.

Nič ne čislaj in ne hrani bolj

245

skerbno, keršansko mladost! ka¬
kor svojo nedolžnost , čistost serca.
Nar lepši lepota tvoje starosti je
ona — tvoje nar večji bogastvo
na zemlji. Ona ti da veselo serč-
nost, moč in življenje, ona ti per-
pravlja pravo veselje; ljudem in
Bogu te dopadljiviga stori — in
na unim svetu te lepa, neminljiva
krona pred sedežem nedolžniga
Jagnjeta čaka.

Nečistost  je pa gnusoba pred
Bogam in pred vsimi poštenimi
ljudmi; zdravje spodkopuje in živ¬
ljenje krajša; hudo očitanje vesti,
sramota, revšina so njeni nasledki
■— že na tem svetu; pa še več/
gorje nečistimu človeku na unim

246

svetu, ker ne pojde v nebeško
kraljestvo !

Oh! nedolžnost enkrat zgublje¬
na — je večno zgubljena — tudi
z narskrivnejšim greha m — že s
pervim dovoljenjam v kako grešno
veselje !

Ako hočeš ti, ljuba mladost!
svoje nar večji bogastvo, svojo
nedolžnost obvarovati, ter časni
in večni nesreči oditi; živi po lepim
nauku svojiga Zveličarja: „ Cujte
in’molite , de v skušnjavo ne pa¬
dete!“  Mat. 26, 41. Torej
Č u j !

1. Dobro pazi, kaj se v tebi  in
okrog tebe  godi.

Ti imaš svoj predrag zaklad v
slabi posodi. Nar bolj nevarniga

247

sovražnika imaš sani na sebi — ta
je perrojeno nagnjenje k hudimu,
telesno poželenje, kiti greh tako
mikaven kaže, de Boga in vsiga
pozabiš, kar bi te imelo greha
varovati.

Zateri tedaj koj pervo nečisto
nagnjenje; zoperstavi se koj v za¬
četku skušnjavi. Ugasni iskrico,
dokler večji ne postane. Verni se
koj od tacih reči, ki ti hude misli
delajo; oberni svoje oči od njih,
počni kaj druziga; zapusti kraj,
oseba (peršonoj, reč, ktera ti je
nevarna.

Ako v sebi nagnjenje čutiš, kte-
riga bi nikomur lahko — brez sra¬
mote razodeti ne mogel: te že ravno
to opominja, de svojimu spoved-

248

niku serce odkri. Kdor je oslep¬
ljen, si neniore sam ne svetovati,
ne pomagati. Prosi Boga, de te
razsvetli.

2.  Ravnaj se skerbno in zvesto
po svoji vesti, notrajnim glasu;
bodi zlo zlo sramožljiv v mislih,
v besedah in v vedenji, kakor tudi
v obleki. Ako je sramožljivost
zgubljena, je vse zgubljeno.

Ne imej tega za kako majhno
red, ako je le nekoliko spodobnosti
nasproti. Ne misli nikoli: „To ni
tako napčno“; ali: „Letoliko ho¬
čem; več pa ne“. O tvoja slabost
bi se čedalje bolj narašala; ti bi
bil čedalje bolj lahkomišljen in pre-
derzen; ti bi se čedalje bolj od
Boga in njegove milosti odmikal.

249

Kdor že pada, tudi gotovo pade.
Ne zaupaj v samiga sebe preveč
nikoli; pred in globokeje boš pa¬
del, kakor se nadjaš. Ne dovolji
v nič nespodobniga; ubrani se koj
v začetku vsaki skušnjavi, vsaki
nevarnosti, če ne, bo prepozno;
ti si preslab, pogubiš se.

3. Vari se skerbno, de sam svo-
jiga sovražnika, hudiga nagnjenja
s svojimi očmi, s poslušanjem po-
hujšljivih pogovorov ali pesem, z
branjem gerdih bukev — ali kakor
bodi koli, ne zbudiš. Vari se vsih
nemarnih norčij, vsih nespodobnih
pesmic, kvant in burkov. Ne sme-
jaj se, ne kaži dopadajenja nad
tacimi rečmi. Derži se raj zme¬
raj modro, opominjaj razujzdane

250

ljudi molčati ali pa pogovor na kaj
druziga obračaj. Zapusti jih, če
nič ne pomaga.

4. Bodi spodoben in sramožljiv,
tudi če si sam. Spoštuj samiga
sebe, ker si ud Jezusa Kristusa f
temnel božji. Bog vse vidi.  Ne stori
nič, česar bi se sramovati mogel.

5. Vadi se ževmladosti sam sebe
po keršansko zatajevati. To je po¬
trebno; odtergovaj si večkrat pro¬
stovoljno nekoliko jedi in pijače,
spanja, govorjenja, pogledovanja
in poslušanja — tudi perpušeniga
veselja. Uči se v malih perpušenih
rečeh premagovati samiga sebe,
de se boš v težjih premagati mo¬
gel, kadar ti bo treba, si kako
neperpušeno veselje odreči.

251

6. Vari se postopanja , ki je
vsih hudobij začetek. Počni tudi
ob praznikih kaj koristnega, de ne
boš imel perložnosti, se s hudimi
rečmi ali mislimi pečati. Kadar po
noči spati ne moreš, misli, deje
Bog povsod pričujoč, de mora vsak
umreti, misli na večnost — Moli.
Ne leži — tudi v praznikih nikoli,
iz lenobe ali mehkužnosti v po¬
stelji, če je čas vstati. Če  se že
per vstajenji ne moreš premagati,
kako se boš podnevi premagal,
kadar velike skušnjave pridejo!

7. Vari se nevarnosti  — per¬
ložnosti grešiti, kolikor moreš. Že
to je greh, če se prostovoljno in
lahkomišljeno v kako nevarnost

podaš.

252

Beži pred hudobnodrušno; bolj
nevarna in kužna je kakor kuga.
Večdel mlade ljudi slaba tovaršija
spridi — ob nedolžnost perpravi.
Kdor pride med volkove, mora z
njimi tuliti.

Ne daj se zapeljati ali nago¬
varjati; ne poslušaj hudobnih ljudi,
če ti pravijo, de to ali uno ni
greh. Saj sam veš, kaj ni prav;
vest ti pove. Ako nedolžnost in
čednost zasmehujejo, se ne daj
premotiti; v sercu te morajo vun-
der še čislati in se sami sebe sra¬
movati.

Hudih zgledov  ne posnemaj; za¬
peljejo. Ne misli nikoli: „Saj drugi
tudi tako delajo!" Če  se drugi v
brezno zagreznejo, ali se hočeš

253

ti tudi? Kar ni prav, ne more prav
biti, ko bi tudi vsi  to delali. Ši¬
roka cesta, pravi Jezus, po kteri
več del ljudi hodi, pelje v pogu¬
bljenje.  Perzadevaj si raj po ozki
stezi v nebeško kraljestvo priti.

8. Večidel per vsih zbiraliiih  in
razveseljevanjih mladih ljudi  se
vse nespametno  godi. Per plesa¬
nji  nedolžnost obledi, domu grede
k grobu hiti; pijančevanje  spodko-
puje zdravje in premoženje, vaso¬
vanje— ponočevanje  pelje v pekel.

9. Z osebami druziga spola ne
hodi nikoli sam, ne bodi nikoli
preveč z njimi perjazen. Ognja
ne k slami! Ako ravno v začetku nič
hudiga v sercu nimaš; tvoja čed¬
nost je vunder v nevarnosti.

254

Večdel posvetna ljubezin žalost¬
no mine — z greham. Iz grešniga
znanstva nikoli srečen zakon ne
pride. Kako se zamorejo taki za¬
konski ljudje resnično ljubiti in
čislati ? Kakšen izgled bodo taki
kdaj svojim otrokam zapustili ?

10. Če si v kaki zavezi — v
kaki hiši ali službi, kjer se nape¬
ljevanju k grehu skorej ubraniti
ne moreš, jo zapusti, pred ko mo¬
reš; naj velja, kar hoče: biti mora !
To bi bila nar bližji perložnost k
grehu, v kteri bi brez greha ostati
ne mogel. Pojdi tedaj proč, od-
tergaj se — in zaupaj v Boga;
on te ne bo zapustil. Kar boš pa
iz ljubezni do čednosti — do Boga
storil, se bo ti gotovo še v tein

255

življenji — in v uniin večno dobro
povernil! Bog ti bo vse poplačal.

Čuj tedaj, vari se nevarnosti:
to je nar pervo in nar bolj po¬
trebno. Čuj in

Moli.

Ko je enkrat učencam serce u-
padlo, so Jezusu rekli: Kdo more
per tacih nevarnostih, vtacih skuš¬
njavah zveličan biti? In on jim
je odgovoril: ,,/iar je ljudem ne¬
mogoče, to je Bogu mogoče^.  Luk.
1 , 8 .

O ljuba mladost! ti se sama ne
moreš varovati; torej se derži
Boga: moli, prosi ga večkrat in
serčno, de te s svojo dobrotlji¬
vostjo in vsigamogočnostjo varje

256

in ti pomoč da, de bi čul in se
za~nj bojeval.

Dokler boš rad in pobožno mo¬
lil, Bog gotovo ne bo perpustil,
de bi grešil. Kadar pa človek mo¬
litev opusa, grešiti začenja. Torej:

1 . Moli.  Imej Boga, svojiga vsi-
gavedniga Očeta in sodnika vedno
pred očmi in v sercu — podnevi
in ponoči, bodi si sain ali v dru-
šni. Kar koli storiš ali storiti ho¬
češ, imej Boga pred seboj.

2. Vsakdan  prosi Boga, de te
na tvojih nevarnih potih vodi in
varje. Pomisli vsako jutro , kako
se zaderži v okoljšinah, v ktere
bi priti vtegnil. Pomisli zvečer,
kako si se res zaderžal. Ponovi
podnevi  večkrat svoje dobre skle-

257

pe y  zlasti pred kako nevarnostjo,
če se je ne moreš ogniti — in pojdi
s pobožnimi mislimi k pokoju.

3. Ob času skušnjave  prosi Boga
pomoči, poglej svojiga križaniga
Jezusa; glej, kaki zleg je greh
— kaj je mogel terpeti, de je tebe
odrešil! Ali bi bil zate zastojn
svojo kri prelil? Izgovarjaj po¬
božno in z zaupanjem presveto
ime Jezus . Misli na smert — na
večnost. Reci s serčno stanovit¬
nostjo : „Nak! nočem! Bog me
obvari!“ In on te bo obvaroval.

4. Nedelje in praznike dobro
praznuj. V teli dnevih se sicer
nar več grehov stori; mladost se
zapeljuje; nedolžnost in čednost
se pogublja.

258

Pridi, kolikorkrat ti je mogoče,
v svojo farno cerkev k službi božji.
Poslušaj pridno božjo besedo, pri¬
digo in keršanski nauk. K sercu
si jo vzemi in ohrani jo v sercu.
Spomni se tisti dan in tudi v tednu
večkrat tega, kar si dobrfga slišal,

Pridi tudi popoldne, če moreš,
v cerkev k očitni službi božji in
tudi še zunej te sam natihim svoje
molitve opravljaj, ter premišljuj
sveti križev pot. Premisli, kaj je
Jezus iz ljubezni do tebe terpel
— kako drago te je odkupil. —
Obiskuj ga v presvetim rešnjim
Telesu; odpri tukaj v veri in v
zaupanji svojimu božjimu perjatlu
in Odrešeniku celo svoje serce.
Jezus — Jezus naj ti bo vse v vsim.

259

Postoj večkrat na pokopališi in
misli: „Ko!iko jih tukaj leži, ki so
bili mlajši in močnejši, ko jest.
Bili so, kar sim jest; in jest bom,
kar so oni — morde kmalo gnji-
loba, prah in pepel“. — „Spomni
se poslednjih reči , in ne boš ve¬
komaj gr e šil.  “

Beri ob praznikih in nedeljah tudi
doma lepe bukve; vadi se lepih
djanj, ljubezni do bližnjiga in usmi¬
ljenosti; svari tudi druge, kolikor
moreš, de ne bodo v nevarne to-
varšije in veselice zahajali. Obi¬
skuj bolnike. O! per bolnikih se
more mladost veliko koristniga učiti.

5. Spovej se inperstopi ksve-
timu obhajilu  večkrat, dobro per-
pravljen in s pobožnim sercam.

260

Tvoj spovednik naj ti bo nar bolji
perjatel in svetovavec; nebeški
kruh naj ti bo nar bolji pomoč
zoper tvoje slabosti.

6. Časti s pobožnim sercam pre-
čisto devico Marijo, mater božjo,
Misli si njeno lepo življenje, njeno
čistost, njeno pohlevnost, kadar
se njeni prošnji perporočaš — in
posnemaj jo.

# #

Ako si bil tako nesrečen, de si
se zoper čistost pregrešil, objo¬
kuj in obžaluj ta greh vse svoje
dnil Svoje nedolžnosti res ne mo¬
reš več nazaj dobiti! — Pa po¬
boljšati se zamoreš — poboljšati
se moraš; odslej sicer se v zme-

26i

raj večji grehe zakoplješ in v po¬
gubljenje hitiš.

Ponižaj se toraj pred Bogam in
pred ljudmi; spoznaj svoje slabo¬
sti; uči se v prihodne bolj skerbno
čuti, bolj moliti, de zopet ne gre¬
šiš.  Hiti, oh! hiti k božji milosti
— svojimu spovedniku, spovej se
s skesanim in odkritim sercam —
nič ne zamolči, nič ne perkrivaj,
nič ne zmanjšuj; drugačne dobiš,
odpušanja; ne vpokojiš svoje vesti.

Poboljšaj se resnično in stano¬
vitno. Raztergaj vezi greha —
ogibaj se nevarnosti, perložnosti.
Perzadevaj si vse hudo, kar si z
greham storil, zopet popraviti, ko¬
likor je v tvoji moči, in zaupaj v
neskončno usmiljenost božjo, ki ne

262

želi pogubljenja grešnikov, ampak,
de se spreobernejo in poboljšajo. —

11 . 7ja mladenče posebno.

Pomisli večkrat, keršanski nda-
deneč! pomisli dobro, kako čuj  in
moli , de se vse nečistosti obva¬
ruješ in clo nič ne storiš, ne go¬
voriš, s komur bi tudi druge k temu
grehu zapeljati utegnil. Vtisni si
torej sledeče nauke dobro v serce:

1. Spoštuj samiga sebe , poslu¬
šaj vselej opominovanje in svar¬
jenje svoje vesti. Bog vidi tebe,
vidi vse. Ne stori nič; česar bi
se sramovali mogel, nič, če ne veš
dobro, ali je zoper sramožljivost
in spodobnost ali ne.

Veliko, veliko mladih ljudi ne

263

posluša svoje vesti; marsikteri si
na skrivnim kaj storiti upa, česar
se spovedati sramuje.

Če tedaj dvomiš (cvibljaš), ali
je to ali uno greh ali ne — ali je
spodobnosti nasproti ali ne, tega
nikar ne stori, prosim te, nikoli
več; sicer se nesrečniga storiš na
duši in na telesu, časno in večno;
ne stori več kaj taciga in spovej
se. Tudi spovednik te bodo per-
jazno opominovali in svarili.

2.  Imej tudi nedolžnost družili
v časti.

Vari se vsiga nesramniga go¬
vorjenja. Strup je, ki dušo umori.
Nedolžni po njim sramožljivost
zgube; razujzdani ljudje se še bolj
razujzdajo. Ena sama nesramna

264

beseda je večkrat mnogih hudih
grehov kriva. Kako bi mogel en¬
krat toliko lastnih—toliko ptujih
grehov z Bogam porajtati? Vari
se, nedolžne duše z zasramova¬
njem od dobriga odvračati, ali jih
clo s prederznimi norčijami k grehu
napeljevati — z zvijačo ali s silo
nedolžnost zapeljati. Ali hočeš
hudoba biti, in tako drago rešeno
dušo svojimu Zveličarju iz rok
stergati in seboj vred v časno in
večno pogubljenje pogrezniti?

3. Vari se nar bolj grehov, ki
k nečistosti napeljavajo ali pa lah¬
ko hude navade postanejo, kterih
se težko ali pa nič več znebiti ne
moreš. Česar se mladeneč navadi,
se mož ne odvadi.

265

Vari se zato nezmerniga pitja.
Nobeniga greha se ljudje menj ne
varjejo, nobeniga Iožej ne nava¬
dijo , in nobeniga težej ne zapu-
ste, kakor 'pijančevanja.  Nasledki
pijančevanja so strašni. Pijan člo¬
vek je enak vozu, kteriga divji
konji vlečejo in voznika nima. Kte¬
riga več pamet ne vodi, v svoji
nespameti vse hudobije stori. V
treznosti se mora sam sramovati
in dostikrat ojstro pokoriti, kar je
v pijanosti storil in govoril.

Kadar mladenča hvalijo, pravi¬
jo : „Nič hudiga se od njega ne ve f
tudi pijanec  ni, tudi ne igravec.

4. Ne igraj  tudi ne! Igraj ma¬
lokdaj — le za kratek čas, ne iz
navade ali zavolj dobička, — ni-

266

koli ne preveč, za velike denarje
— z goljfijo. Per igri še nihče ni
obogatil; marsikteri pak je že v
revšino in sromaštvo peršel — do¬
stikrat z ženo in z otroci; marsi¬
kdo je zavolj igre hudodelnik, tat
in preklinovavec postal, ali še clo
obupal.

5. Premaguj se v jezi, de ne
boš klel, zmerjal, rotil. Kletev
ne pomaga nič, škodje pa zlo. Boga
in ljudi razžališ. — Drugi se po-
lnijšajo in kletev utegne tebe sa-
miga zadeti. Premagaj se; zateraj
jezo, molči — pomisli, kaj govo¬
riš; zapusti vse, kar bi te k jezi
dražilo — silo si stori!

6. Opušaj vse, kar bi tvojimu
dobrimu imenu škodljivo biti uteg-

267

nilo — kar je gerdo in nesramno.
Kar ni prav, misli, de je hudo.

Sramuj se lagati: mož beseda!
vari se goljtije. Poštenost nar dalj
obvelja. Ne ukradi nar manjši
stvaricene; tudi kdor venar ukra¬
de , je tat.

Ne daj ljudem perložnosti od
tebe govoriti, de si postopač ali
sicer zanikern. Dragi čas mladosti
urno preteče — in se več ne verne.
Dodi tedaj priden in delaven; per-
zadevaj si pred vsim tega naučiti
se in razumiti, kar boš v svojim
prihodnjim stanu potreboval, de si
boš svoj živež pošteno in po pra¬
vici služiti mogel. Če si bolj pri¬
den in perpraven, bolje se ti bo
godilo. Če zdaj več seješ, več

268

boš perdelal — in Bog te bo po-
žegnal.

111. Za device.

Ti keršanska deklica! posebno
čuj in moli, de si nedolžnost in
čistost obraniš, ker ima tvoj spol
tudi še posebne nevarnosti.

2. Nečimurnost in želja dopa-
sti,  ktera je tvojimu spolu tako
rekoč perrojena, je prav veliko¬
krat perva stopnja k grehu.

Prava devica , pravi apostel, želi
le Bogu z bogaboječo, čisto dušo
dopasti — in ravno s tem bo tudi
vsim dobrim ljudem dopadla — ne-
čimernih in spridenih ljudi pa ne
porajta. Njih dopadajenje bi ji ne

269

bilo v čast, ampak veliko bolj v
sramoto — v padec.

2.  Prevelika lepotija, nespa¬
metna noša in prederzno vedenje
so zanjke, v ktere se lahko vja-
meš. Veliko jih je v praznikih
zavoljo napuha — per delu pa za¬
voljo zanikernosti ali pa zavolj
zložnosti nespodobno in pohujšlji-
vo napravljenih. Čednost je le¬
pota, in spodobnost nar lepši le¬
potija tvojiga spola. Nespodob¬
nost in nesramnost pa nar vedi
sramota.

3. Blebetavo in zijalasto dekle
ne more dolgo nedolžno ostati —
in bo tudi svojo norčavost kmalo
objokovati mogla. Glej, kako pre¬
derzno in neskerbno muha okrog

270

svitle sveče ferfra — se osmodi in
— mertva na tla cepne.

4. Iz sprehoda  in od povaso-
vanja se nikoli bolji domu ne pride.
Mlade drevesca ob cestah se nar
poprej od neporednih ljudi po-
škodjejo. Ne postopaj po ulicah;
ostani zlasti ponoči doma. Ne hodi
nikoli sama predeleč od doma, tudi
ne sama po daljnih potih, po polji
ali gošavi — boji se roparjov in
ubijavcov  — nedolžnosti.

5. Veliko jih je, ki preveč in
prezgodaj na tako imenovano pre-
skerbljenje mislijo, in ravno tako
svoj cilj zgrešijo, ker se sla¬
bih pomočkov poslužijo. Kaj do-
briga mora pameten človek od
grešniga znanja perčakovati!

271

Bodi le pobožna in pridna; potem
bo Bog gotovo tudi za-te skerbel.
Le misli: Bogaboječ člpvek vse¬
lej pred vsim drugim na dobro
zaderžanje gleda, z malopridnim
možem ti pa nič pomagano ni. Ve¬
liko jih je, kakor morda sama ves,
ki so dan poroke komaj perčako-
vale — ki so pa že drugi teden
k Ja verno glavo obešale.

G. Bodi stanovitna  in previdna ,
če se ti zapeljivec' bliža.

Zaupaj, tode glej komu! Ti-
hotapcam nikar ne zaupaj, ki se
cIo sveto in nedolžno nosijo, de
bi te ložej vjeli. Vari se vsakiga
razujzdaniga človeka, bo naj kte-
riga stanu kolj.

Vari se perlizovavcov.  Oni ni-

272

majo nič dobriga v sercu; omamili
in oslepiti te hočejo, de bi svoj
hudobni namen zakrili. Kteri se
ti perlizuje, ta te zaničuje kakor
uno nečimerno revo; zaničuj ga
tudi ti kakor neslaniga in zvija-
častiga človeka.

Kar ti nesramen človek  obljubi,
nikar mu ne verjemi; goljfa te,
kakor je tudi druge goljfal. In če
tudi per besedi ostane, kako pa
moreš po grešnim življenji srečen
zakon in žegen božji upati? Kdor
te resnično ljubi, ta bo pred vsim
tvojo čednost v časti imel.

Ne daj se z nikakoršnim daram
oslepiti in vjeti; drago ga boš mogla
s svojo častjo in nedolžnostjo pla¬
čati. O kolikokrat se nedolžnost

273

za kak rudeč trak, za en ples,
za požirk vina proda!

Kadar se kaka kača proti tebi
zaleti, bexi  ali pa vdari  na vso
moč! Če te hudoben človek prime,
beži, če moreš — iztergaj se mu,
kliči na pomoč! — vdari! Ie na
vso moč vdari! nič se ne boj,
kakor samo greha: vagaj vse za
svojo čednost — in še več kakor
za svoje življenje. Bog da devičji
roki pomoč, ki se za njegovo čast
in za svojo nedolžnost bojujejo.

7.  Pijaniga človeka se ogni. ka¬
kor stekliga psa. Vari se skerbno,
de se sama nikoli ne vpijaniš; ob
svojo čast in čednost bi peršla.
Tudi ni na svetu nič gerjiga, ka¬
kor je pijana ženska. Ako se ho-

374

češ tega vsiga varovati—ne hodi
nikoli v pivnice (oštarije).

Ne hodi na pfcme. perva stop¬
nja per plesu je velikokrat perva
stopnja k grehu.

8. Ne spi na polji — ne per pe¬
či; ne per ognjiši, ne na svislih
ali hlevih; pojdi v svojo kamrico
in zakleni se vanjo. Moškim ni¬
koli ne sveti, kadar grejo vun ali
pa spat; ponoči ne imej nikoli nič
per oknu opraviti. Gluha in mu¬
tasta  bodi! — Ne hodi nikoli med
ljudi, če nisi vsa in spodobno na¬
pravljena. —

9. V boleznih se nobenimu člo¬
veku ne zaupaj, od kteriga nisi
prepričana, de ima Boga pred očmi.
Zdravnik naj bo vselej pričo star-

275

šev per tebi. Bodi tukaj zlasti
previdna, sama ne hodi k njemu!
Duša je več vredna, kakor življenje.

10. Čistosti ne moreš ohraniti,
če se ne varješ skerbno tudi dru¬
gih grehov, kteri bi te k nečistosti
napeljevali ali saj milosti hožje
obropali, brez ktere čisto živeti
ni mogoče.

Torej bodi ponižna.  Kar si, si
le po milosti božji; če vidiš, de
drugi padejo, jih pomiluj in po¬
misli, de so slabi — spoznaj tudi
ti svoje slabosti; misli, debi sama
v tacih nevarnostih, takih sku¬
šnjavah nič bolji ne bila. Naj te
to opominja! Prosi še bolj serčno
Boga, de te varje, de tudi ti ne
padeš in še globokejši.

276

Bodi varna v svojim govorjenji:
govori malo, misli veliko, kako bi
Bogu dopadla. Vari se jezičnosti ,
če se hočeš greha varovati. Ne
obrekuj  in ne grajaj.  Oh, kako
rad vsak druge slabe vidi — iz
samoljubnosti in napuha, de sebe
čez druge povzdigne. In če se
ravno zoper čistost ne pregrešiš,
se pa s svojim hudim jezikam zo¬
per zapoved keršanske ljubezni
do bližnjiga pregrešiš.

Bodi postavna in modra — pa
vunder krotka in perjazna •— ne
samoglavna,ne sovražna, ne čmer-
na, s tem sama sebe in čednost
pogerdiš.

Sovraži vso hinavšino in hlimbo,
ktero Bog in vsi dobri ljudje so-

277

vražijo. Ne pušaj vnemar nobene
čednosti, molitve ali kaj druziga
dobriga iz strahu pred ljudmi; ne
stori pa tudi nič zavoljo časti — za
to, de bi te ljudje vidili in hvalili.

Samo s pravo in nehinavsko po¬
božnostjo boš božjo milost dose¬
gla, ktere ti je per tolikih nevar¬
nostih in hudih skušnjavah k čed¬
nosti in k zveličanju potreba.

IV. Za sinove in hčere.

Spoštuj očeta in mater , de se
ti ho dobro godita na zemlji in
de boš dolgo Uvel.

1. De očeta in mater spoštuješ,
pokaži z besedo  in v djanji.  Ne
revskaj z njimi in nikar ne jezljaj;
ne govori zaničljivo od njih. Ne

278

sramuj se njih revšine in njih ni-
skige stanu. Imej poterpljenje z
njih starostjo in z njih slabostimi;
tudi oni so veliko zavoljo tebe ter-
peli in prenesli.

2.  Bodi svojim staršem v vsih
perpušenih rečeh po koren.  Ravnaj
po njih dobrih naukih in opomino-
vanji; slušaj jih zlasti, kadar tikaj
napčniga — hudobne tovaršije, ne¬
varne znanstva, povasovanje in
ponočevanje prepovejo. Nepoker-
šina bi ti bila velik greh.

3. Ljubi  svoje starše; delaj jim
veselje, kjer in kakor moreš, po-
inagaj jim pov.sodi na duši in na
telesu. Pomagaj jim zlasti z vso
ljubeznijo in z vso skerbnostjo,
če so revni, stari in bolni.

279

Ljubezni do staršev ne moreš
bolj pokazati in je bolj poverniti,
kakor s dobrim zader Čanjem.  To
jim je nar ljubši; to je prava nar
boljši zahvala.

4. Ne vzemi svojim staršem nič,
ne dnarja ne družili reči. Zares
tatvina bi bila, ktere bi se tudi
nad svojimi brati in sestrami kri—
viga storil; (udi bi iz tega veliko
hudiga natolcovanja pcršlo in bi
lahko kakiga druziga v hiši tatvine
obdolžili, ki bi je ne bil kriv.

o. Svojim bratam in sestram tudi
nič žaliga ne stori; ne ruvaj, ne
preperaj se z njimi.

Ne obteži poslam na nobeno vižo
njih že sicer težkiga stanu; bodi
z vsimi miren in perjazen. —

280

Pa z nikomur se preveč ne pe¬
čaj; bodi z vsimi v hiši enako
perjazen.  Nad nobenim se ne hu¬
duj; povej rajši svojim staršem,
če per bratih in seštrah ali per
družini kaj napčniga zagledaš, de
jih starši  posvare.

Otrokam, ki starše ljubijo in
spoštujejo, je Bog svoj blagoslov
ali žegen obljubil na zemlji in v
nebesih. —

Gorje, gorje pa otrokam, ki svoje
starše zaničujejo in z njimi terdo
in gerdo ravnajo, ali ki jim s
svojo nepokoršino, s svojim hu¬
dobnim zaderžanjem elo življenje
grene in krajšajo! Vse, kar svo¬
jim staršem žaliga store, se bo
nad njim izšlo — še v tem živ-

281

Jjenji. Kako ojstra bo sodba božja
po njih smerti! — Bog je po Moj¬
zesu govoril: Udor očeta in ma¬
ter preklinja , — jim kaj hudiga
vosi ali stori — naj umerje.  Mark.

7 , 10 .

V. Za posle.

»Bog ne gleda na imenitnost
človeka on ne gleda na stan,
ampak na življenje. Njemu jeker-
šanski, priden hlapec tako ljub,
kakor velik gospod; gospa mu ni
nič bolj imenitna, kakor pobožna
zvesta dekla.

Ako te je Bog za posla name¬
nil, se podaj voljno v njegovo sveto
in dobrotljivo voljo, in misli: Mo¬
goče mi je v tem stanu tako, ka-

282

kor v drugim Bogu dopasti, in ložej
mu dopadem in zveličanje doseženi
kakor v kakim bolj imenitnim stanu.

Spolnuj le svojo dolžnost in vari
se greha in vsake krivice, ktero
posli tolikrat store.

1. Bodi ubogljiv svojim zapovcd-
nikam v vsim, kar je prav. Bogu slu¬
žiš, če po njegovi volji ljudem slu¬
žiš. Stori vse voljno in veselo, tode
ne le samo vpričo svojih gospodar¬
jev, ampak tudi, kadar te ne vidijo.
Bog te vidi, on te bode tudi plačal.

Stori svojim gospodarjem vse,
kar bi ti hotel imeti, de bi ti slu¬
žabniki storili, ako bi bil sam go¬
spodar; delaj jim pridno, kakor
de bi sam zase delal; vari njih
reči, kakor de bi tvoje bile.

283

Kar iz zanikernosti ali lenobe
per delu, per živini ali per dru¬
žili rečeh zamudiš ali spridiš, je
tako, kakor de bi bil ukradel. Zakaj
se služabniki imajo in plačujejo?

2.  Bodi zvest in pošten — v
malim kakor v velikim. Kdor po
majhno večkrat kaj vzame, se ško¬
da velika naredi — tedaj tudi velik
greh. Kako težko stane, toliko
poverniti!

Ne plačuj si sam skrivaj, če se
ti plačilo premajhno ali živež pre¬
slab zdi. Poterpi, de kaj boljšiga
dobiš. — Boljši je terpeti, kot težko
vest imeti.

3. Če nimaš praviga vzroka,
pred odločenim  čašam iz službe
ne hodi. To bi bilo greh, ker je

284

zoper pogodbo in ker večdel hiši
škoduje.

4. Govori vselej resnico  — ta
ti nar bolj po svetu pomaga. Kdor
se enkrat zlaže, se mora tudi de¬
setkrat včasi zlagati, de bi se iz¬
rezal; pa še mu ne obstane. —
Sramuj se! Lazniku ne verjame¬
jo, če tudi resniso govori.

o. Ne bodi jezičen , vari se pod¬
pihovanja; to je gerdo in dela
zamero in prepir; podpera mir v
hiši, — v zakonu in tebi samimu
dobro ime obropa.

6. Tistim, ki s teboj služijo, in
vsim per hiši bodi perjazen in po-
strežin; pomagaj jim, kjer in ka¬
kor moreš in smeš.  — Tode ne
pečaj se pa z nikomur preveč;

285

nobenimu preveč ne zaupaj, bodi
vsim enako dober in čez nobeniga
ne vleci. Vsak je tvoj bližnji.

7.  Ne delaj se ptujihgrehov  kri-
viga, ne *• svetvanjem,  ne s po¬
maganjem.  Ne streži nikomur v
hudobnih rečeh, tudi hudobije ne
perkrivaj — ne molči! Govori! tvoja
dolžnost je to; — povej staršem
ali gospodarjem, če per otrocih
ali per teh, ki so s tabo v službi,
kaj slabiga v hiši ali pa zunaj
doma vidiš 5  pa tega sam ne mo¬
reš ustaviti, de oni ustavijo.

7.  Tudi če te kdo k grehu na¬
govarja ali pa tvoji čednosti streže,
povej gospodarju ali pa gospodinji,
Ako ti nihče pomoči ne da, terjaj
svoje plačilo in vzemi slovo in pojdi

286

od hiše. Zapusti perložnost greha,
če ne, prideš v pogubljenje.

8. Misli v mladih dneh na sta¬
rost; bodi priden;  dobro oberni,
kar imaš; ne zapravljaj brez po¬
trebe. Vari se nezmerniga pitja,
igranja in predrazih oblačil. Ter-
do si moraš svoje krajcarčke za¬
služiti in še ne veš, kako jih boš
še kervavo potreboval. Veliko pi-
jancov in igravcov mora v staro¬
sti beračevati — še pred durimi
tistih, kjer so se nekdaj bahali ali
zapravljali. — Drugi morajo lepe
oblačila, za ktere so v mladosti
ves svoj zaslužek izdajali, v sta¬
rosti in v sili pod nič prodajali —
de se nasitijo.

287

Cerkveni pesmi.

Pesem per sveti maši.

Pred Bogam pokleknimo,
Povzdignimo serce ,

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje.

Ta dar presvete maše,

Sprejmi od nas, o Bogi

Naj zbriše grehe nase,

Naj varje nas nadlog.

Mi grešniki spoznamo,

Zalili smo Boga ;

O težko vest imamo,

Pokoja nam ne da.

Marija, vsi svetniki,

Pomoči pros’ino vas,

Smo grešniki veliki,

O Kriste, usmil’ se nas!

Gloria.

Bogu bod’ čast in hvala!

Na zemlji mir ljudem;

K’ je milost božja dala
Rešenje vsim stvarem.
Bog! hvalo ti pojemo,
Prišel si greh odvzet;

Ti večno čast dajemo;

Ti sam, o Bog, si svet!

Evangeli.

Bog sam nam oznauuje
V življenje srečno pot;
Tamoto razsvitljuje,

Nas varje grešnih zmot.
Kristjani poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči;

Po njem se vsi ravnajmo,
De vsak sveto živi.

289

Kredo.

To verjem, Bog nebeški,
De ti si stvarnik moj;

Tvoj Sin je rod človeški
Sam pravil spet s teboj.

Svet’ Dnh per nas prebiva
Od Jezusa poslan;

Od njega moč dobiva
Na zemlji vsak kristjan.

Kar si, o Bog! oznanil,
Kar je tvoj Sin učil,

V katoljški cerkvi hranil,
K’ je za-njo kri prelil:

To verjem vse resnično.

Le Bog pomoč mi daj,

Živeti tud’ pravično,

De pridem v sveti raj.

Darovanje.

Sprejmi Bog, Oče večni,
Od nas prečisti dar,

10

290

Ga grešniki nesrečni
Damo na tvoj altar
Za svoje hudobije
In celiga sveta.

Naj nam jih čisto zmije,

Nam tvojo milost da.

Ponižno vsi pošljimo
Ta sveti dar v nebč;

Gospod Boga prosimo,

De mu prijeten bo,

De naj mu bo češenje,
Spodobna večna čast,

De dušam da življenje,

Vsi cerkvi božji rast.

Sanktus.

Svet, svet, svet Bog nebeški!

Oblast imaš čez vse,

Ves svet, ves rod človeški,

Ti hvalo, čast daje.

Naj vselej hvaljen bode,

Češen in povikšan,

Zveličat vse narode
Od Boga nam poslan.

Po povzdigovanji.

O angelci hitite
In pridite z nebes,

Z nam’ sveti kruh molite,
Ni več kruh, Bog je res.

Počutkam vsim telesa
Jo Jezus tukaj skrit;

De b’ skorej sli v nebesa
Ga gledat in častit.

Ti Jezus, sc usmili,

Duš bratov in sestric,

De bodo mir dobili,

Odreši jih iz vic.

De gremo k teb’ prebivat,
Nam grešnikam tud daj

Nebrško luč uživat’

S svetniki vekomaj.

Naš duh, o Bog, ti poje;

Cešen bod’, Oče ti;

10

292

Kraljestvo pridi tvoje;

Naj se, kar češ, zgodi;

Daj nam naš kruh, jed zdravo,
Dolge odpusti nam,

Ne peljaj nas v skušnjavo,
Otmi sovražnikam.

Med sv. obhajilam.

Moj Jezus! tebe vziti
Iz serca jez želim;

Pa k teb’ ne morem priti,

Ker tolikokrat grešim.

Operi dušo mojo,

Slabost njene veš,

Pokaži milost svojo,

De v duhu v mene greš.

O Jezus! k meni pridi,

Preženi grehov noč,

De duša moja vidi
Dobrote tvoje moč.

Ostani vedno v meni,

De dušo mi živiš,

Z menoj se terdno skleni,
Me srečniga storiš.

P er koncu sv. maše.

Svet dar smo dokončali,
Odpeli čast Bogu;

Očetu darovali
Njegoviga Sinu.

Mertvim in živim sprava
Za grehe naj bo to;

Naj nam bo vsim zastava,
Do pridemo v nebd.

294

Pesem per pervim zegnu.

Vsi ponižno počastimo
V zakramentu Jesusa,

Na kolenih ga molimo,

Svojima zveličarja.

Na^altarji on stanuje,

Ce ga tudi vidit’ ni;

Živa vera nam spričuje,

Kar ne vidijo oči.

Per drugim zegnu.

Vse stvari naj mu pojejo,
Svetim’ trojnimu Bogu;

Naj Očetu čast dajejo,

Naj zahvalijo Sinu,

Svetim’ Duhu, ker se s-haja
Od obeh od vekomaj,

Naj se čast in hvala daja
Večne čase kakor zdaj.

Pesem per sv. maši
Kirje.

1.

Pred štolam tvoje milosti
Tvoj verni ljud kleči:

In tebe, Bog, v ponižnosti
Svojiga serca časti.

Štor’ milost tem, kater žele
V solzah oprat’ lastne dolge.
Odpusti Oče grešnikam
In skaži se dobrotljiv nam
Dobrol-ljiv-nam
Dobrotljiv skaži se nam.

2 .

Ob dari tvoje smo prišli,
Kakor zgubljeni sin:

In kakor ovce smo zašli,
Zgubili tvoj spomin.

Al’ Oče vsiga usmiljenja!

Na serca polne zgrevanja

Z dopadajenjem dol’ poglej
In svojo milost zopet dej;

In mi-lost dej,

In milost zopet dej.

3 .

Saj vsi smo delo tvojih rok,

In tvoja lastna stvar,

O pri slabosti svojih otrok
Ti vel’ki Gospodar!

Za spravo zdaj darujemo,
Tvojiga Sinu zročujemo;

O Bog, skoz njega sveto kri
Vse naše grehe nam odmi,
Vse nam odmi,

Vse grehe nam odmi.

Gloria.

Čast bodi na visokosti
Bogu na vekom ej,

In mir po širokosti
Na zemlji bnd’ vselej,

297

V ponižnosti pojemo,

Teb’ hvalo, trojni Bog!

Od tebe zgolj prejmemo
Rešenje iz nadlog.

(Dvakrat.)

Evangeli.

Iz tvojih ust izide
Svet evangeliuin;

Na dno le to se snide
Vsih kristjanov um.

Modrost nas sama viža,

Resnico nas uči:

Kdor se pod njo poniža,

Ta srečen prav živi.

(Dvakrat.)

Kredo.

l.

Gospod, pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna!

In verje z živim spoštovanjem
Na tebe pravica Boga,

Tud verje v tvoj’ga ljubka Sina
Spočefga od svet’ga Duha
Ko Jesova ga korenina

V deviškim cvetju je scvetla.

(Dvakrat.)

2 .

De je prišel iz zgolj ljubezni
Ljudi nas spravit, Bog! s tebo,
De na se vzel je vsili bolezni,
Prelil na križi kri svojo,

De spet je vstal: pekel premagal,
Na desnim tebi zdaj sedi:

De nas bo enkrat vse prevagal,
Sodnik pravičnih vsi stvari.

(Dvakrat.)

3 .

De sveti Duh nam cerkev viža,
De bo do konca vedno ž-njo,

299

De kdor se k njem’ v solzah približa,
Od grehov spet očišen bo :

Zopet de enkrat bomo vstali.

Vsih svetih družba sprosi nam,

Debomo skupaj uživali

Življenje večno z Jeznsam.

(Dvakrat.)

Darovanje.

l.

Tvoj mašnik zdaj daruje,

Gospod, lete dari,

Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje
In s sercam kvišk’ puhti.

Čist kruh je ino vino
Za grehe naše dar,

K tvojiga Sina spominu
Je obložen altar.

(Dvakrat.)

3 .

Vzem’, Bog, to darovanje,
Dobrotljiv’ Oče naš.

300

Omeči te zdihovanje,

De nam spet milost daš.

Le smert in kri presveta
Tvojiga ljub’ga Sinu,

Nas tolaž’, de bo vzeta
Ta prošnja gor v nebii.

(Dvakrat.)

Sanktus.

1 .

Pdj: Sveti, sveti, sveti,

Je Bog in nas Gospod!

Z angeljci pojte: Sveti
Si ti Bog Sabadt!

V nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej
Stvari, Bog! svojih jemlji,

Zdaj in na vekomej.

(Dvakrat.)

2 .

Veseli vkup pojemo
Iz serca celiga,

301

Živo ga vsi sprejmemo,

Njega svojga Boga,

Ko nam v imenu pride
Gospoda našiga;

Ves svet se k časti snide

Sinu njegoviga. (Dvakrat.)

Po povzdigovanji.

1.

Poglej, o Oče, z visokosti
Ves milostljiv na ta altar!

Ti nanj postav’mo po dolžnosti
Zdaj tebi dopadljivi dar:

Ta dar je sam tvoj Sin edini,
Iz zgolj ljubezni darovan:

Za nas prisojen umornjini
Strašno na križi bil zaklan.

(Dvakrat.)

2 .

Slabosti vse on naše nosi,

De nas pripravi v sveti raj.

302

On pri Očetu za nas prosi,

De b’ z njim živeli vekomaj.

Naj te Ijubezin ta ognjena
Skoz prošnje, Jezus, omeči,

De se ta tvoje smerti cena
Nad nami nikdar ne zgubi.

(Dvakrat.}

Agnus dei.

Poglejte božje Jagne,

Kak’ toči svojo kri;

Kak6 zdaj glavo nagne,

Kako za nas medli!

On grehe nam odjemlje,

On nosi vse dolge,

Pokrajne cele zemlje
Po njemu mir dobe.

(Dvakrat.)

Obhajilo.

Gospod! jez nisim vreden, (dvakrat)
De b’ tebe dana zavžil;

303

Al reci, de bom vreden, (dvakrat)
Ter bodem zopet živ.

V duhu te prejeti
Iz serca jez želim ,

Daj, ženin nas presveti, (dvakrat)
De milost zadobim.

Per koncu sv. maše.

Daritev smo končali,

Ta dar je, Bogi tvoj Sin;

Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Skoz njega smo prejeli
Iiesenje ’z naših vez.

Zdaj zadnjič nam dodeli

Svoj žegen iz nebes. (Dvakrat.)

304

Adventna pesem.

1.

Vi oblaki ga rosite,

Ali zemlja naj ga  da,

V nebesa ga pošljite
Skor zveličarja sveta;

Milo so ljudje zdih’vali

V grehih in tami ječali,

Bčg je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

3 .

Oče so nebešk’ usmili,

Vidi tolik’ bolečin,

De bi se ljudje rešili,

Se ponudi večni Sin.

D’vico Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

Lej, pokorno je serce,
Kar mi Bog zdaj zapove.

3 .

Zgodba sveta in vesela
Nam odklene vsim nebo:

Lej, devica je spočela!

Iu Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,
Njega milost zahvalimo.

Blagor tebi, grešni svet;
Jezus pride greh odvzet.

4 .

Bratje! dosti že je spanja.

Glas nebeški kliče nas:

Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.
Odverzimo vso hudobo,
Oblecimo pa svetlobo;

De preide grehov noč,

In nam sveti božja moč.

5 .

Ne živimo več pregrešno,
Svet apostel nas uči,

Ne nečisto, ne požrešno,
Nevošljivost naj beži.

Naj se vsak pred njim poniža
Kter’ga prihod se nam bliža.

306

De bo b  čistim sercam vsak
Le zveličarju enak.

6 .

O zveličarl pridi skoraj,

De se spolni, kar želim;

O prinesi moč od zgoraj ,

De se čisto spokorim,

Ti prinesi mir nebeški,

De ga vživa duh človeški;

Daj de pridem sodnji dan,
Med ovce na desno stran!

Božična pesem.

1.

Poglejte, čudo se godi!

Kaj mora nek to biti ?
Nebeški dan o pol noči,

To mora kaj pom’niti.

Lej angela pred nami stat’,
Luč svitla ga obsega;

Od groze moram trepetat’,
Povejte, kaj bo ’z tega?
3 .

-Tako pastirji govore;

Pa angel se oglasi:
Veselje oznanujem le,

O srečni, srečni časi!
Zveličar se nocoj redi,

Ni treba nič se bati.

Je vbožen, v jaslicah leži;
Lahko ga je spoznati.

3 .

Zaslišijo nebeških trum,
Častit’ Boga na nebi,

308

Veseli mu ženejo šum,

De svet otme v potrebi;

Njih petja glas razlega se
Veselo po širjavah:

v Mir vam, ki svete volje ste,
Bogu čast po višavah ! 11

4.

Pastirji se razvesele',

Slišaje to novico;

Do Betlehema hrepene,

Spoznat’ žele resnico.

Pogledat pojmo, pravijo,

Kar angeli so rekli;

Teko in se ne vstavijo,

De k’ jaslam so pritekli.

5 .

Tam dete vgledajo lepd,

De ni se moč nagledat’,

Tak ljubo in takd sveto.

Želje mu povedat’,

De ljubijo ga iz serca,

De vse bi radi dali;

309

Navke vso, katere da,

De bodo spolnovali.

6 .

Tud’ mi zdaj k jaslicam pojmo,
In bodmo ga veseli,

Zahvalo, čast Bogu dajmo,

De smo pomoč prejeli.
Pozdravljen bod’ zveličar moj!

Vsak reci sam per sebi;

De si prišel do nas nocoj,

De bomo mi per tebi.

310

Velikonočna pesem.

1.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smert, trohnoba;
Velikonočno Jagnje bil
Je za-me drago kri prelil.

Aleluja!

2 .

Tako je človek rešen,

U brezen satan trešen ;

Smert nima svojga žela več,
Odpert je grob in kamen preč.

Aleluja 1

3.

Odrešil je očete
Veliko časa vjete;

Iz tme jih zdaj pelja s časljo,
V zaperto z greham prej nebo.

Aleluja!

311

4 .

Kako se svetjo rane,
Nesmiljeno mu dane;
Veselje angelsko verši,

De smert je meriva, nas uči.

Aleluja!

5 .

Je terdna naša vera,

Resnica jo podpera;

Zveličar je svoj grob prestal,
Tud’ nam bo vstal’ iz groba dal.

Aleluja!

6 .

Le kratka noč bo v grobi,
Ko angel nam zatrobi;

Telo tudi potlej popelja
Zveličar v raj, in smert neha.

Aleluja!

312

7 .

Dopolnit naše želje,
Pripravljat gre  veselje;

Ti greš zveličar pred menoj,
Prišel bom upam za teboj.

Aleluja 1

8 .

Življenje spreberniti,

Tako daj k tebi priti;

Na desni pri Očet’ sediš,

Od tam plačila vsim želiš.

Aleluja!

9 .

Pred sodbo bom postavljen,

Po svatovsko napravljen;

S kervjo pa Jagnjeta opran,

Med njega svate svat bom djan.

Aleluja!

313

Aleluja, Aleluja I
Aleluja, Aleluja 1
Po tvoje, Jezus, bratam brat,
Daj nam vsim od smerti vstat’!

Aleluja!

314

Pesem

o binkoštnih praznikih.

1 .

Prid’ sveti Duh apostelnam dan,
Ki si bil danas va-nje poslan,

De čuda božje pravijo,
Sovražnikam se vstavijo,

Prid’ sveti Duli, te prosi kristjan.

2 .

Prid’ sveti Duh, daj svoje dari,

In jih med svoje verno razli,
Resnico de poslušajo,

In nje sladkost okušajo,

Prid’ sveti Duh, razsvitli nas ti

3 .

Prid’ sveti Duh, omeči serce,
Zažgi v kristjanih svete želje,

315

Ljubit’ kar je pravičniga,

Se varVati krivičniga.

Prid’ sveti Duh, ljubezni svete!

4 .

Prid’ sveti Duh , podperaj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost;
Daj, de se ne spodtaknemo,

Iz poti ne premakneme,

Prid’ sveti Duh, ti naša krepkost!

Prid’ sveti Duh, ti zvesti vodnik,
Veselje naše, naš pomočnik,

O vodi nas do večnosti.

Pripeli nas do srečnosti.

Prid’ sveti Duh, ti naš poterdnik!



Kazalo.

Stran.

Predgovor.5

Zjutrajna molitev. 9

Kadar ura bije .14

Kadar si kaj napčniga storil • 14

Ob času skušnjave in nevarno¬
sti grešiti.I 5

Večerno opravilo.I 7

Jezus Kristus. Premišljevanja, tudi
per sv. maši dobre.

Za advent.34

Za božič .36

Jezus Kristus, naš božji učenik 39

Keršanski nauk.

ljubi Boga čez vse ....  11

Ljubi svojiga bližnjiga ... 44

Ljubi samiga sebe.48

Stran.

Jezus Kristus, nar bolj popolna-

ma izgled . 51

Jezus Kristus, nas Odrešenik . 54

Kako Kristusovo lerpljenje ko¬
ristno premišljuj . ... 56

Križev pot.5 9

Molitve.

V Veliki noči ......  89

Jezus Kristus v nebesih . . 92

O Binkuštih.94

Boga moliti .   114

Zuhvaljenje za božje dobrote . 116
Molitev za vse ljudi . . . .122

Od pokoršine do svojih staršev

in predpostavljenih . . , .124

Od sramežljivosti.128

Vera, upanje, ljubezin . . . 137
Sveta maša . . . , . . .149

Sv. maša za bolj odrašeno mladost 186
Sv. maša za mertve . . . .198

Litanije od vsih Svetnikov . . 206

Lavretanske litanije .... 218

Stran.

Od pokore.227

Molitev po spovedi ....  237

Molitev pred sv. obhajilam . . 238

P° svetim obhajila.241

Pesem per sv. masi . . . .287

Pesem per pervim in drugim žeg na 294
Pesem per sv. maši . . • .295

Adventna pesem. 304

Božična pesem.307

Velikonočna pesem . . . .310

Pesem o binkuštnih praznikih . 314

Natisnil Jožef Blaznik  v Ljubljani.