193
Obrtnija.
Električna razsvetljava in nje nasprotniki.
I.
Pred Veliko nočjo se je v Ljubljani pričelo z gradbo mestne elektrarne in dela danes kaj vrlo napredujejo. Če se ne prikažejo posebne ovire, gledali bodemo pričetkom prihodnje zime ljubljansko mestno električno razsvetljeno.
Ko je decembra meseca 1. 1894. občinski svet soglasno sklenil, napraviti si lastno elektrarno, odobravalo je občinstvo vsestranski ta sklep, kajti bilo je prepričano, da je sedanja plinova razsvetljava pomanjkljiva, in glede na svojo kakovost tudi predraga.
Sedaj pa, ko se je pričela elektrarna graditi, je slišati glasov, ki izražajo svoje   pomisleke oglede rentabi-
litete vsega podjetja, in tudi glede kakovosti cele naprave, Taki glasovi prihajajo iz raznih strani. Tu se oglašajo v prvi vrsti ljudje, ki v svoji preveliki konservativnosti nasprotujejo sploh vsaki novotariji, vsakemu napredku, češ, da pred toliko in toliko leti ni bilo ne plinove, ne električne razsvetljave; služila je navadna lojeva sveča in oljnata leščerba, in ljudje so vendar živeli in dočakali večje ali manjše starosti. S takimi ljudmi je seveda težko se pravdati. Tem kličemo v spomin dejstvo, da je dan današnji na kmetih že prav težko najti hišo, kjer bi ne imeli petrolejske svetilnice, ki je bila ondu pred par desetletji še prav bela vrana. Prav tako ne najdemo danes nobenega trga ali mesteca, kjer bi po noči na ulicah in cestah ne brlele, če tudi le skromne lučice, dočim so ondu naši stari očetje po noči tavali domu v trdi temi, ali pa, če njim je bila tema že pretrda, si pot razsvetljevali s svojo privatno leščerbo. Čas zori in proizvaja od dne do dne nove izumbe, človek si jih nehote izkorišča, in sčasoma postanejo mu prava, neizogibna potreba.
Nekateri ljudje izražajo bojazen, da električna razsvetljava, kot novodobna izumba še ni toliko popolna, da bi se moglo z gotovostjo računati na nje sigurno in povsem zanesljivo funkcioniranje. Ti kaj radi kažejo na nekatere nedostatke, ki so se doslej pokazali v dosedanji provizorični inštalaciji električne razsvetljave v „ Narodnem domu*, kjer žarnice časih v svoji svetlivosti pojemajo, in kjer je razsvetljava zares parkrat celo odrekla.
V nekaterem oziru imajo ti ljudje prav, kajti doslej zares nimamo nobene, še toliko stare in izkušene naprave, ki bi ves čas svojega obstanka funkcijonirala brez vsakega zadržka, pri kateri bi se nikoli ne prijavil ta ali oni nedostatek, kajti absolutno popolna, absolutno zanesljiva ni nobena izumba, nobena stvar. V Ljubljani imamo plinovo razsvetljavo že od leta 1860., in vendar se je lanskega leta pripetilo, da je jedenkrat za par ur kar odrekla, in da je vsled tega mesto bilo nekoliko časa v temi. In vendar bode v kratkem preteklo celih sto let, kar človeštvo rabi plinovo razsvetljavo. A navzlic tej nevarnosti jo bode rabilo tudi še odslej, in morebiti še v večji meri nego doslej.
Kar pa zadeva 3edanjo razsvetljavo v „ Narodnem domu", moramo pripomniti, da je urejena le provizorično, da služi ondu kot gonilna sila navaden, in poleg še zelo star in obrabljen lokomobil. Kdor se je kdaj pečal s parnimi stroji, pač ve, da navaden lokomobil nikoli ne teče, in po celi svoji konstrukciji tudi ne more teči ves čas z jednakomerno hitrostjo. Od jednakomernega teka pa je zavisna jakost električnega toka, ki se vzbuja v električnih strojih, katere goni parni stroj. Sicer ima mašinist kolikor toliko v svoji moči, da lahko tek parnega stroja uravna, da ostaje precej jednakomeren; — pa kaj je storiti, če mašinist ni ves čas natančno oprezen, ali če je stroj star in je vsled svoje konstrukcije bolj ali manj neubogljiv? — Zakaj pa ti grajalci električne razsvetljave ne obračajo svoje pozornosti na električno raz-
#
svetljavo v deželni  bolnici, ki funkcijonira brez graje in v občno zadovoljnost vseh prizadetih krogov?
Povdarjati moramo, da je električna razsvetljava dandanašnji upeljana že v zelo mnogoštevilnih krajih in mestih, v velikem in malem obsegu, da so se ljudje dejansko prepričali o nje zanesljivosti in sigurnosti, in da bi je, ko so spoznali nje ugodnost v ekonomičnem, sanitarnem in v vsakem drugem oziru, nikakor ne hoteli zamenjati s katerimkoli poprejšnjim načinom razsvetljenja. Našteli bi lahko na stotine elektrarn, ki so po deset-ali večkrat večje, kakor je projektovana ljubljanska, ki funkcijonirajo že leta in leta brez vsakega nedostatka! Da bode ljubljanska elektrarna urejena po najnovejših načelih elektrotehnike, o tem sme biti ljubljansko prebivalstvo uverjeno, — za to jamči tudi graditeljica elektrarne, — svetovnoznana tvrdka Siemens & Halske na Dunaju, katere ustanovni členi stoj6 mej prvimi in najbolj odličnimi elektrotehniškimi strokovnjaki.
(Dalje sledi.)
194
203
Obrtnija.
Električna razsvetljava in nje nasprotniki.
I.
(Dalje.)
Tudi takih ljudij ne manjka, ki se spodtikajo na tem, da se elektrarna gradi kot mestno podjetje, češ, da vsako podjetje, katero je last kake občine, dežele ali države v ekonomičnem oziru nikoli tako dobro ne uspeva, kakor kako privatno podjetje, recimo, ki je osnovano na delnice.
če vprašamo takega človeka za vzrok njegovega mnenja, ne ve druzega navesti, kakor to, da vsa privatna podjetja zase delajo dosti večjo reklamo kakor javna podjetja, in da od take reklame zavisi gmotno uspevanje podjetja. V nekolikem oziru moramo temu pritrditi, kajti skušnja nas pač dobro uči, kako reklamo delajo neka podjetja zase, da se poslužujejo pri tej vseh dopustnih sredstev. Obravnave pri sodiščih pa nam tudi kažejo, da marsikdo, hoteč na vsak način svojo, bodisi dobro, bodisi slabo robo spečati, čestokrat seže tudi po nedopustnih sredstvih, tako da pride napcsled v konflikt s kazenskim zakonom.
Jasno pa je, da javni zastop, bodisi mesto, dežela ali kdo drugi, za svoja lastna podjetja radi javne časti ne sme in ne more delati takšne reklame, kakeršno lahko uprizori privatna oseba ali privatna družba. Toraj mestni magistrat ljubljanski za mestno elektrarno ne bode smel delati večje reklame, nego to zahteva javni interes; njegova dolžnost pa je, da opozarja meščanstvo na občno korist podjetja, katero je zasnoval mestni zastop po svojem dobrem prepričanju in vsestranskem preudarku, ne iskajoč pri svojih sklepih kakih koristi ali dobička za posamezne osobe ali družbe, marveč pri svojih sklepih pred očmi imajoč blaginjo mesta in njegovega prebivalstva.
Ako je mestni zastop prišel do prepričanja in spoznanja, da je za Ljubljano koristno zgraditi elektrarno za razsvetljavo in oddajo motorne sile, potem je ravnal popolnem pravilno, da je to podjetje zasnoval kot mestno podjetje. Tako postopajo v jednakih slučajih spkh tudi druga mesta, ako jih pri tem ne ovirajo druge, že obstoječe pogodbe, ki se ne dajo meni nič, tebi nič razveljaviti. Tudi država sama se je v novejšem času po-prijela tega načela, ker se poteguje za to, da bi na pr. podržavila to ali ono železnico.
Če je elektrarna v mestnih rokah, mesto ne bode iskalo večjih dohodkov, kakor so potrebni, da bode podjetje shajalo, to je, da se iz njega dohodkov pokrivajo stroški za obrestovanje in amortizacijo investiranega denarja in za potrebne upravne stroške. Pri podjetjih, zasnovanih na privatne stroške, žele udeleženci tega podjetja, to so oni, ki so investirali v to podjetje svoj denar, prejemati iz njega kolikor največje dohodke, kolikor največje obresti investiranega kapitala. Kaj takega mestna občina ne bode storila: pa recimo, da bi se kaj tacega tudi zares zgodilo, potem bi se dohodki stekali v mestno blagajnico, ne pa v roke posameznikov in bi služili občnemu blagru. Nasprotno, mi smo prepričani, da bode mestna občina v slučaju, da se elektrarna rentuje, cene za prejemanje električne eneržije takoj znižala, od česar bodo mešžani uživali koristi. Kaj tacega ni tako z lahka pričakovati od privatnega podjetništva. V dokaz tej trditvi omenimo mimogrede le to, da je ljubljanska plinarna, ki je ves čas svojega obstanka prav dobro shajala in svojim delničarjem izplačevala, posebno v zadnjih letih, prav visoke obresti, plinu ceno znižala šele tedaj, ko je zaznala, da njej z mestno elektrarno nastane nevaren konkurent.
Mi smo torej uverjeni, da so ugovori proti mestni elektrarni radi tega, ker je mestno podjetje, neutemeljeni, niče vi. S tem, da smo omenili ljubljansko plinarno, navedli smo ob jednem tudi največjega protivnika mestne elektrarne.