EoETEoESSEKE DECEMBER 1987 • ŠT. 17 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVIII Administrativni ukrepi zvezne vlade bodo delovali uničujoče na gospodarjenje v letu 1988 V navadi je, da ob iztekajočem se letu napravimo bilanco in oceno uspešnosti ali neuspešnosti dela, ugotovimo rezultate vloženega truda v doseženi proizvodnji, produktivnosti dela, doseženi kvaliteti proizvodov, finančnih rezultatov, izvozu, doseženih stroškov in drugih elementov poslovnih tokov ter jih primerjamo s predhodnim obdobjem in planiranimi cilji. Prav tako pa si ob doseženih rezultatih, družbeno-ekonomskih pogojih, razpoložljivih proizvodnih kapacitet, potrebi domačega in tujega trga, odpravi tekočih problemov zastavljamo nove cilje in konkretne programe za čim racionalnejšo in visoko produktivno proizvodnjo in takšno poslovno politiko, ki naj bi dajala optimalne dohodkovne učinke in trdno gospodarsko stabilnost v naslednjem letu. hodka, vendar nekatere ocene je možno podati. Predvidevamo, da bo celotni prihodek dosežen s 24—25 milijardami din in bo večji od lanskega leta za 130—135%. Dohodek bo dosežen v vrednosti 6,5—7 milijard din in bo večji za 130%. Z rastjo dohodka pa bodo povečani tudi osebni dohodki, v kolikor ne bi z novimi ukrepi v mesecu novembru prišlo do zamrznitve cen in zmanjšanja izvoznih stimulacij, bi bil poslovni uspeh mnogo boljši. Družbeno-ekonomska kriza se nadaljuje Dolgoletna prizadevanja, da učvrstimo in stabiliziramo gospodarski položaj v državi, se ne uresničujejo, temveč se vsesplošna kriza — družbena, politična in gospodarska, še poglablja in smo prišli tako daleč, da je materialna eksistenca velikega števila delavcev v Jugoslaviji na tako nizkem nivoju, daje vprašljivo njihovo preživetje. Inflacija, ki je naj večji grobar uspešnega gospodarjenja, nenehno narašča in bo letos dosežena z indeksom preko 200; produktivnost iz leta v leto pada, zmanjšuje se proizvodnja, akumulativ-nost gospodarstvu pada, večajo se izgube in so dosegle v devetih mesecih že 2.212 novih milijard din in so za 37% večje, kot je bila akumulacija, do konca leta pa naj bi se še povečale. Nelikvidnost in visoke obrestne mere iz meseca v mesec naraščajo in povečujejo stroške poslovanja, dolg za najete tuje kredite se ne zmanjšuje in smo še vedno dolžni tujini preko 20 milijard USA dolarjev, zmanjšuje se kupna moč prebivalstva in s tem tudi pada prodaja proizvodov na domačem trgu. Dajatve državi se ne zmanjšujejo, stimulacije za izvoz so praktično ukinjene in negativno delujejo na povečanje izvoza, zmanjšuje se standard delavcev in le-ti s prekinitvami dela izražajo svoj gnev do nerealnih ukrepov zvezne vlade. Delegati so v skupščinskih klopeh federacije ob sprejemanju pomembnih ukrepov neenotni, zaradi česar se pcv-večujejo in zaostrujejo medrepubliški odnosi, ki dobivajo tažak politični prizvok. Armada ekonomistov, sociologov, politikov in gospodarstvenikov ugotavlja, da so sprejeti ukrepi za stabilizacijo gospodarstva nerealni, krivični do dobrih gospodarjev, administrativni, premalo ali skoraj nič vpeti v svobodno tržno gospodarstvo, v vključitev Jugoslavije v enakopraven tržni konkurenčni boj z evropskimi in svetovnimi ekonomijami; skratka ukrepi, ki se sprejemajo, ne rešujejo našega gmotnega gospodarskega položaja, temveč ga še bolj zaostrujejo. Zaostrene gospodarske razmere in protiinflacijski ukrepi so imeli velik vpliv na poslovne dosežke Predilnice v letu 1987 Že omenjene težke razmere v gospodarstvu Jugoslavije, predvsem pa: zaostrene tržne razmere na jugoslovanskem in svetovnem trgu, večja konkurenca, zahteva po boljši kvaliteti, zmanjšana kupna moč prebivalstva, visoka stopnja inflacije, povečana finančna nelikvidnost, visoke obresti za najete kredite, povečanje uvoznih dajatev, devalvacija vrednosti dinarja, zaostren devizni sistem pri uvozu surovin in zmanjšanje izvoznih stimulacij, povečani stroški reprodukcijskih materialov in nov način obračunavanja uspešnosti poslovanja z revalorizacijami vseh porabljenih sredstev in zalog ter amortizacije in zamrznitev cen, so imeli velik vpliv na naše gospodarjenje v letu 1987. Zastavljenih ciljev o povečani proizvodnji v letošnjem letu nismo v celoti uresničili. Vzroki za nedoseganje planskih količin so bili pogojeni: s spremembami asortimana proizvodnje, z višjimi povpečnimi številkami preje, s težavami klimatskih pogojev, z novo delovno silo, z večjo odsotnostjo delavcev zaradi povečane bolniške itd. Vendar kljub vsem tem težavam bo količinski obseg proizvodnje v predilnici, sukalnici in efektni sukalnici v letošnjem letu za 2—3% večji kot leto poprej. Povečala seje produktivnost dela za 4—5%. Z novo reciklažno linijo pa smo bistveno povečali izkoristek osnovnih surovin, izboljšala pa seje tudi kvaliteta prej. Dosežene finančne rezultate za letošnje leto je težko v tem trenutku diftnira-ti, saj bo prav gotovo prišlo do sprememb načina obračuna celotnega pri- Leto 1988 bo težko Zaostrene gospodarske razmere in restriktivni ukrepi bodo imeli velik vpliv na poslovanje v prihodnjem letu. Izvajanje odloka o zamrznitvi cen vseh vrst prej in drugih tekstilnih proizvodov s 1. oktobrom, ki naj bi veljale do konca prvega polletja, ter devalvacija dinarja, ki bistveno dviguje vrednost vseh uvoženih surovin, od bombaža do sinte-tike, rezervnih delov in drugega reprodukcijskega materiala, predstavljajo tolikšno povečanje stroškov, ki presegajo vrednost prodajnih cen vseh vrst prej. To pomeni, da bi bile uvožene surovine, bombaž in sintetika z vsemi uvoznimi dajatvami večje kot so prodajne cene prej na jugoslovanskem tržišču. Ob takšnih pogojih gospodaijenjaje nemogoče poslovati uspešno in rentabilno, zato bo potrebno s celovito akcijo jugoslovanskih predilcev doseči spremembe v tako nepremišljenih in nerealnih ukrepih zvezne vlade o zamrznitvi cen tekstilnih proizvodov. Saj v kolikor ne bi prišlo do spremembe in korekcije odloka o zamrznitvi cen, bodo vse predilnice v Jugoslaviji poslovale z veliko izgubo. T oda tudi če se reši cenovni odnos predilnic in vzpostavi svobodni trg, moramo računati, da bo konkurenčni boj za obvladovanje domačega in tujega trga zelo velik. Zato je potrebno, da spoznamo resničnost krize, v kateri se nahaja naša družba in zastavimo vse sile, voljo in znanje, da odpravimo vse slabosti v našem delu in najdemo najboljše poti za večjo ustvarjalnost našega dela. Čas, v j katerem se nahajamo, je tako težak, da zahteva od slehernega člana našega kolektiva polno zavzetost za dosledno opravljanje svojih nalog. Boljša organiziranost, večja odgovornost do dela, znanje in pripadnost kolektivu morajo biti osnovno vodilo v prizadevanjih za doseganje večje produktivnosti dela, za večjo proizvodnjo, boljšo kvaliteto in racionalnejše gospodarjenje. Želim, da bi v naših ciljih premagovanja vseh težav bili uspešni in učinkoviti. Vsem delavcem želim srečno, zdravo in uspešno novo leto. Glavni direktor Jože Mirtič. KONSTITUIRANJE DELAVSKEGA SVETA Novoizvoljeni delegati DS so na svoji prvi seji, 23. novembra 1987 izvolili za predsednico tov. Vero Bric, za podpredsednika pa tov. Adolfa Pajtlerja. Izvolili so tudi izvršilni odbor, odbor za delovna razmerja in odbor za stanovanjska vprašanja, ter imenovali odbore in komisije za pomoč pri svojem delu. IZVRŠILNI ORGANI DS Izvršilni odbor: 1. Ani Prosenc (predsednica) 2. Mojca Femec (podpredsednica) 3. Marjana Bartol 4. Franc Cenkar 5. Helena Hiršel 6. Dragov Kovič 7. Leon Škerbina Odbor za stanovanjska vprašanja: 1. Marjan Jug (predsednik) 2. Mirko Dolinšek (podpredsednik) 3. Jože Groboljšek 4. Jolanda Jakič 5. Adolf Pajtler 6. Zvonka Razpotnik 7. Nevenka Savič Odbor za delovna razmerja: L Vojko Bizjak (predsednik) 2. Magda Verbajs (podpredsednica) 3. Majda Brlogar 4. Metod Lovše 5. Lado Mešič 6. Zupančič Joža, p/rez. 7. Zupančič Jože, pp KOMISIJE Odbor za varstvo pri delu in požarno varnost: 1. Alojz Koprivnikar (predsednik) 2. Andrej Krhlikar 3. Janez Bric 4. Jolanda Jakič 5. Drago Kovič 6. Vera Bric 7. Janez Kimovec 8. Štefka Šorn 9. Ivanka Zupan 10. predsednik sindikal. konference Komisija za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov: L Vinko Keržan (predsednik) 2. Andrej Štritof 3. Marjan Juvančič 4. Ani Povše 5. Boris Zupančič 6. Drago Kovič 7. Olga Kres 8. Janez Konjar 9. Tomaž Gradišek 10. Majda, Brlogar 11. Leon Škerbina Komisija za letovanje in družbeno prehrano: 1. Anton Primožič (predsednik) 2. Marija Kotar 3. Veno Pajer st. 4. Regina Hauptman 5. Marjan Sonc 6. Helena Hiršel 7. Franc Mali 8. Terezija Pajk 9. Franjo Klobučarič Komisija za strokovno izobraževanje: 1. Mira Pavlica (predsednica) 2. Vera Bric Del delegatov DS med zasedanjem 3. Marinka Kosmač 4. Stane Črne , 5. Vlasta Grom Komisija za reklamacije: 1. Vida Vukovič (predsednica) 2. Alojzij Pavliha 3. Tomaž Gradišek 4. Anton Primožič 5. Franc ,Cenkar 6. Leon Škerbina Komisija za termalno zdravljenje: 1. Janez Tišler (predsednik) 2. Nada Komljanc 3. Adolf Pajtler 4. Jolanda Jakič 5. predsednik sindikal. konference 6. obratni zdravnik Komisija za razporejanje delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo: 1. Anton Primožič (predsednik) 2. Andrej Štritof 3. Leon Škerbina 4. Andrej Krhlikar 5. Jolanda Jakič Komisija za osnovna sredstva: L Mirko Dobravec (predsednik) 2. Stane Črne 3. Veno Pajer ml. Komisija za plan in programiranje razvoja: 1. Jože Mirtič (predsednik) 2. Anton Primožič 3. Franc Lesjak 4. Darko Primožič 5. Andrej Kralj 6. Vida Vukovič 7. Vinko Keržan 8. Andrej Krhlikar 9. predsednik sindikal. konference Odbor za obveščanje: 1. Andrej Jčrhlikar (predsednik) 2. Franc Žnidar 3. Joža Ceglar 4. Franc Grom 5. Viktor Semec 6. urednik Litijskega predilca 7. referent samoupravnih organov Uredništvo Litijskega predilca: 1. Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik) 2. Andrej Štritof 3. Mirko Dolinšek 4. Nada Jarm 5. Marjan Sonc 6. referent samoupravnih organov Komisija za škodo: 1. Vojko Bizjak (predsednik) 2. Anton Primožič 3. Stane Črne 4. Anton Požek 5. Janez Hauptman Komisija za inovacije: L Andrej Štritof (predsednik) 2. Janez Konjar 3. Lojze Koprivnikar 4. Danilo Cvetežar 5. Ivan Markelc 6. Franc Grom 7. Vinko Keržan Komisija za odlikovanja: 1. Adolf Pajtler (predsednik) 2. Borut Komotar 3. Vera Bric 4. Jože Prijatelj 5. predsednik sindikal. konference Občni zbor industrijskih gasilcev Člani IGD smo se 21. novembra zbrali v menzi na rednem letnem občnem zboru. Udeležba je bila dokaj skromna, tako po številu članov kot vabljenih gostov. Dejstvo je, da so bile tisti dan nadure, vendar kaj je s tistimi člani, ki niso imeli nadurnega dela? Da bi bila mera polna je zbolel še predsednik društva. Kljub temu smo se odločili, da občnega zbora ne bomo prelagali. V poročilu predsednika in poveljnika je bila predstavljena dejavnost društva in splošno stanje požarne varnosti v delovni organizaciji. Izpostavljeno je bilo, da je zanetkov požarov preveč, kljub temu, da niso povzročili večje materialne škode. Vse strokovne Del udeležencev občnega zbora IGD Stane Ajdonik prejema spominsko značko za 10-letno delovanje v društvu. V novembru je bilo na Vačah vsakoletno srečanje krvodajalcev litijske občine združeno s podelitvijo priznanj za 15 do 50 krat oddano kri. Med njimije bil tudi naš sodelavec Franci Izlakar, ki je doslej daroval kri že 45 krat. službe morajo vzroke za zanetke analizirati in ukrepati. Intervencije ob zanetkih so bile na splošno v redu, čeprav se kdaj pa kdaj pri posameznikih še pojavi panika in nerazsodno ravnanje. Izobraževanje članov kolektiva o požarnih nevarnostih in gašenju poteka že ob sprejetju novih delavcev in se nadaljuje preko gasilskih vaj in izobraževanj delavk po oddelkih. Opremljenost enote je zadovoljiva, tudi proizvodni in ostali oddelki so opremljeni s protipožarnimi in alarmnimi napravami, še naprej pa se moramo prizadevati za postopno modernizacijo javilnih in gasilnih naprav. V razpravi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje tekmovalne desetine. Predlog je, da bi se IGD bolj povezalo z mladinsko organizacijo in na ta način pridobilo mla- dince in mladinke za delo v tekmovalni desetini. Prisotni so tudi menili, da seje kvaliteta gasilskih vaj izboljšala ter, da je treba nadaljevati tudi z izobraževanjem delavcev, ki ne obiskujejo gasilskih vaj. V razpravo se je vključil tudi glavni direktor, ki je poudaril pomen gasilstva ter protipožarne aktivnosti v DO in pozval navzoče da tudi preko te dejavnosti sodelujejo pri izvajanju stabilizacijskega programa. Tudi predsednik OGZ Litija tov. Franc Mali st., je opozoril na velike škode, ki nastajajo ob požarih, na pomen gasilstva za družbo pa tudi o problemih, ki tarejo gasilsko organizacijo. Izvoljeni so bili tudi novi organi društva, še naprej bo predsednik Vojko Bizjak, poveljnik pa G usti Cirar. Upravni odbor in poveljstvo se zmanjšata na 9 članov. Na koncu je predsednik OGZ podelil spominske značke in priznanja članom društva za 10,20 in 30 letno delovanje. A. K. Tov. Metod in Zoran pri popravilu elektromotorjev Tov. Tone vrši menjavo varovalk Tovariš Drago pri montaži fluorescentne svetilke Tov. Jože pri vsakodnevnem opravilu — tokrat popravilu stropne svetilke Dežurni elektrikar Franci pri odpravljanju napake na pulilniku bal Nadstrešek pri kovačnici Delavci mehanične delavnice morajo vsa večja ključavničarska in kleparska dela opravljati zunaj mehanične delavnice. Doslej so morali delati pod milim nebom in so bili izpostavljeni snegu, dežju in ostalim vremenskim ne-prilikam. Zato smo se odločili, da postavimo nadstrešek iz strešnih nosilcev, ki so nam ostali od porušenega prizidka pri čistilnici bombaža. Nadstrešek bo velikosti 8.30 x 13.50 m. Če bodo vremenske razmere to dopuščale, bo zgrajen še letos. Na mestu, kjer stoji kontejner, bo postavljen nadstrešek. O delu sindikata v obdobju 1986—1987 Osnova za delovanje osnovnih organizacij sindikata v preteklem obdobju so bile usmeritve, sprejete na zadnjem občnem zboru, opredeljene s stališči in sklepi 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Letošnji občni zbor našega sindikata bo najprimernejši trenutek, da med drugim pregledamo in ocenimo, kako smo uresničevali sprejete naloge. V preteklih dveh letih smo imeli 26 sej sindikalne konference, od katerih so bile 4 seje skupaj s člam izvršilnih odborov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Predilnice. Že na prvi razširjeni seji konference smo oblikovali nekatere spremembe o organiziranju konference in pripravili predlog komisij delavskega sveta. Sicer seje sindikat aktivno vključeval v obravnavo predlogov za uresničevanje stabilizacijskih nalog v delovni organizaciji, kjer j e vloga sindikata med drugim tudi ta, da so delavci pravočasno in odkrito seznanjeni z gospodarsko situacijo in predvidenimi nalogami, pa tudi v doseganju zavesti delavcev, da lahko vsak na svojem delovnem mestu prispeva k boljšim rezultatom in daje socialna varnost delavcev odvisna od doseženih rezultatov delovne organizacije. Seje izvršilnih odborov in konference smo med drugim posvetili tudi: — obravnavi predlogov za sindikalno letovanje delavcev — bolniškemu staležu v preteklem obdobju — osnutku programa krajevnega samoprispevka — kritični analizi delovanja političnega sistema — uresničevanju družbenega dogovora o regresiranju toplega obroka — medsebojnim odnosom in alkoholizmu — volitvam delegacij — izboru teme za 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije — delovanju delavske kontrole v Predilnici Litija — osnutku odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Litija — proslavi 100-letnice naše delovne organizacije — oceni požarnovarnostnega stanja in oceni varovanja družbenega premoženja v Predilnici — obravnavi stanovanjskih razmer v Predilnici — obravnavi samouprav, organiziranosti organizacij združenega dela — akciji za pomoč pri odpravi posledic nesreče v Zagorju — osnutku sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o varstvu pri delu — volitvam v samoupravne organe — aktualnim vprašanjem socialne politike — solidarnostni akciji RK Slovenije — »22. oktober: človek-človeku« — številnim drugim aktualnim temam. Delovanje sindikata si težko zamišljamo brez naslednjih komisij: komisija za pomoč članom delovne organizacije, komisija za kulturo in izobraževanje, komisija za šport in rekreacijo, komisija za pogrebne svečanosti, komisije za oddih. O svojem delu sproti poročajo v dnevnih informacijah in Litijskem predilcu. Predsednik sindikalne konference: Ivan Markelc Predlog prednostne liste za dodelitev stanovanj za leto 1988 Člani odbora za stanovanjska vprašanja so na seji, dne 14.12.1987 sprejeli predlog prednostne liste za leto 1988. PREDNOSTNA LISTA ZA DODELITEV ENOSOBNEGA STANOVANJA 1. Doblekar Marija 286 točk 2. Gajič Stana 216 točk 3. Miklič Magda 196 točk 4. Bojič Nada 190 točk 5. GRČAR ANDREJ 190 točk 6. JERINA MARTIN 182 točk 7. Melič Sevleta 176 točk 8. Kaltak Sadika 174 točk 9. Jakša Smilja 172 točk 19. Bračun Darko 166 točk 11. HAUPTMAN ANA 162 točk 12. Lovrič Liljana 160 točk 13. Katic Manda 159 točk 14. Janežič Ida 159 točk 15. Zidar Alenka 155 točk 16. Budimilič Senja 146 točk 17. Bošnjakovič Džidža 143 točk 18. Kozarac Ferida 135 točk 19. BENEG ALI JA LJUDMILA 131 točk 20. Tomič Dragica 124 točk 21. Železnik Franc 122 točk 22. Mates Ana 121 točk 23. Sinanovič Sejadeta 113 točk 24. Dolinšek Mirko 71 točk PREDNOSTNA LISTA ZA DODELITEV DVOSOBNIH IN TRISOBNIH STANOVANJ 1. Plohl Valentina 353 točk 2. Frelih Leopold 249 točk 3. DJEKIČ STANOJKA 248 točk 4. Benegalija Berta 243 točk 5. Antonič Nada 237 točk 6. Knez Anica 235 točk 7. Baloh Marija 234 točk 8. Rink Jože 232 točk 9. Ceglar Robert 230 točk 10. Kaplja Gorazd 228 točk 11. Kerne Irena 221 točk 12. Razpotnik Ljudmila 219 točk 13. ČERNE JANEZ 218 točk 14. Stritar Viktorija 217 točk 15. SENIC STANA 208 točk 16. Macanovič Sajda 207 točk 17. Janežič Anica 206 točk 18. Kadrič Sajda 202 točk 19. Grigillo Marija 202 točk 20. Tomič Slavica 199 točk 21. Dandič Ivanka 196 točk 22. Jakupovič Halida 195 točk 23. Kišič Bahra 190 točk 24. Oliverovič Zorica 187 točk 25. Klarič Danica 175 točk 26. Kuburič Hašija 175 točk 27. Budimlič Izeta 158 točk 28. Josipovič Bogdan 149 točk 29. BAJRIC HAJRIA 147 točk 30. Todorovič Vasilije 142 točk 31. Mohar Helena 139 točk 32. Railič Vukica 117 točk OPOMBA: Prosilci, ki so pisani z velikimi tiskanimi črkami imajo prednost pri dodelitvi garsonjere oz. trisobnih stanovanj. Na predlog prednostne liste lahko ugovarjate na DS delovne organizacije do vključno 13. L 1988. Pisne ugovore vložite v kadrovsko splošnem sektorju, pri tov. Heleni Hiršel, ali pa jih pošljite po pošti. V kolikor na prednostno listo ne bo ugovora, bo ta prednostna lista veljala za leto 1988. Člani odbora za stanovanjska vprašanja bodo dodelili štiri garsonjere s skupno stanovanjsko površino 157,28 m2, na Ponoviški cesti 7. Vsa stanovanja so nova in bodo vseljiva predvidoma v mesecu marcu 1988. Po veljavni prednostni listi bodo dodelili tudi ostala stanovanja, ki bodo v tem času izpraznjena. Pridobitelji stanovanj bodo plačali lastno udeležbo od revalorizirane vrednosti stanovanj. Helena Hiršel 40 let dela Litijske godbe po osvoboditvi Litijska godba na pihala praznuje letos 40 letnico delovanja po osvoboditvi. Dve leti po koncu druge svetovne vojne so bile posledice toliko odstranjene in premagane, da seje Litija že lotila obnovitve svoje godbe. Pobuda za oživitev delovanja godbe je bila v rokah naj večjega litijskega delovnega kolektiva. Tako je sindikalna godba formalno nastala 8. septembra 1947, ko je sindikat litijske Predilnice izvolil njen odbor. Predsednik sindikata Avgust Cve-težar je bil obenem predsednik godbe, njen tajnik Ignac Gradišek, član odbora direktor Predilnice Jakob Vrhovec, kapelnik pa Stanko Kolenc iz Trbovelj. Spomini članov godbe segajo v prva leta in odkrivajo skromne začetke in veliko delovno vnemo njenih članov. Pogosta menjava prostorov, kapelnikov in organizacijskih okvirjev so terjali nenehno prilagajanje. Vendar se v vsem tem času funkcija godbe in njen program nista spreminjala. Godba je bila na programih katerekoli prireditve v Litiji, v občini, ljubljanski okolici in širom po Sloveniji. Po smrti Stanka Kolenca leta 1952 se je na kapelniškem mestu zvrstilo kar sedem kapelnikov: Rado Kolšek, Drago Kanduč, Ivan Dolžan, Silvo Sešok, Josip Brečko in Franc terski plesni orkester. Poleg skrbi za nenehno krepitev in obnavljanje godbe jih nenehno spremlja tudi skrb za Naj tudi v bodoče njihovo delo prispeva k lepšemu in prijetnejšemu počutju našega delovnega človeka. Jožeta Dobravca, kije od leta 1964 do 1967 tudi zelo uspešno vodil ama- g Litijska godba na pihala 2. 5. 1954 (Koncert na Slatni) ob dnevu vstaje Sindikalna godba Predilnice Litija — 8. sept. 1947 Jakopič. Šele leta 1966 seje ta men- inštrumente, rekvizite in seveda prijava umirila s prihodom kapelnika merne uniforme. Ob jubileju ne smemo pozabiti pohvaliti uspešno delovanje našega upokojenca Franca Zupančiča, kije igral že tudi v predvojni litijski gasilski godbi in Zvoneta Elznerja, ki je godbi pravtako zvest že 40 let. No, in seveda tu so še stari godbeniki, mislim po stažu, Franc Mahkovic, Pavliha Alojz, Škerbina Leonn, Češek Adi, Štritof Andrej, Boldin Franc, Mali Iztok. Ob koncu moramo vsekakor spomniti, da segajo sicer začetki litijske godbe že v leto 1899. Iz vzorno urejenega albuma je videti, daje litijska godba uspešno sodelovala na gasilski slovesnosti 8. 9. 1899 v Ljubljani. Godba je torej že v svojem rojstnem letu strumno nastopila v javnosti in to v Ljubljani. Poglavitne zasluge za to je imel prav gotovo kapelnik Peter Jereb, kije bil pol stoletja duša prosvetnega življenja v Litiji. Pridružujemo se iskrenim čestitkam vsem godbenikom in vsem, ki so prispevali svoj delež za njeno rast. Sedmega planinskega pohoda na Tišje se je letos udeležilo 1278 pohodnikov. To število iz leta v leto narašča. Udeležencem, ki so se udeležili vseh sedmih pohodov, so letos podelili zlato značko pohoda. V SPOMIN Sandiju Kralju Nekako vajeni smo vsak dan poslušati, ali brati o prometnih nesrečah. Veliko drugače pa je, ko zvemo, da se je smrtno ponesrečil sodelavec, član naše delovne organizacije. Za tragičen dogodek smo zvedeli na predpraznični dan. Človek obnemi, tok misli se pretrga, ne moremo dojeti, da te ne bomo več srečali in se pogovarjali s tabo. Rodil si se 3. 6. 1961 kot drugi otrok. Odraščal si v družini še dveh bratov. Oba starša sta delavca Predilnice Litija. Tudi ti si se 26. 7.1976 zaposlil v Predilnici. Opravljal si dela in naloge transporterja preje in predpreje. V tem oddelku si ostal do aprila 1987, ko si odšel na služenje vojaškega roka. Zaradi bolezni pa si služil vojaški rok samo 4. mesece. Po vrnitvi v Predilnico Litija pa si opravljal dela in naloge transportnega delavca v sukalnicL Gotovo hoče vsak mlad človek živeti drugače, po svoje, hoče nekaj doživeti, saj je v njem polno energije, želje po spoznanju novega in lepega. Življenje mladega človeka je hitro, nikoli neugodno — včasih prehitro, vsega tega pa se sam niti ne zaveda in tragično konča. Koliko upov, želja in hotenj je bilo skritih v tebi, tega nikoli ne bomo izvedeli. V spominu nam boš ostal kot mlad človek, ki ga v tako kratkem življenju nismo utegnili dobro spoznati Vsi vemo, da je tudi smrt del življenja, toda nerazumljiva za vsakogar. V razvoju naše delovne organizacijeje vtkan tudi tvoj delovni prispevek, za kar se ti sodelavci zahvaljujemo. PRIŠLI — ODŠLI V MESECU OKTOBRU 1987 Prišli: 13. 10. 1987 Damjana Binder, Litija, Breg 31, predilnica rezerva; 19.10.1987 Matjaž Konjačič, Litija, Trg na Stavbah 15, predilnica rezerva; 19. 10. 1987 Tomaž Hočevar, Litija, Ulica solidarnosti 2, predilnica rezerva; 19. 10. 1987 Irena Novak, Trbovlje, Žabjek 13, sukalnica rezerva; 21.10.1987 Hodžič Derva, Kolonija 1. maja 25, Trbovlje, sukalnica 3. izmena; Odšli: Upokojitev: 14.10.1987 Karel Komotar, Litija, Cesta zasavskega bataljona 21, elektro; 25.10.1987 Frančiška Kres, Litija, Zg. Log 1, sukalnica 1. izmena; Pismeni sporazum — odpoved delavca: 4.10.1987 Martina Prijatelj, Litija, Ulica Luke Svetca 1, predilnica bombaža L izmena; 11. 10. 1987 Alojzij Kolesa, Litija, Cesta komandanta Staneta 14, predilnica bombaža 3. izmena; Izjava, da ne želi več delati: 18. 10. 1987 Darko Žibert, Vače 31, Vače, transport; V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 10. 1987 zaposlenih 1056 delavcev, od tega 673 žensk in 383 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 71 mladoletnih oseb. V MESECU NOVEMBRU 1987 Prišli: 16. 11. 1987 Robert Pajk, Trg na Stavbah 11, Litija, predilnica rezerva; 23. 11. 1987 Martina Pinoza, Tenetiše 6 a, Litija, predilnica rezerva; Odšli: Upokojitev: 15. 11. 1987 Katica Tomc, Predilniška 12, Litija, sukalnica 1. izmena; Pismeni sporazum: 26. 11. 1987 Mira Fink, Lajkovškova 17, Ljubljana, zbiralnica cevk; 30. 11. 1987 Alojz Končar, Sobrače 11, Primskovo, predilnica rezerva; 30. 11. 1987 Marija Zavrl, Dole 22, vzdrževanje predilnice sintetike; Smrt: 26. 11. 1987 Sandi Kralj, Cesta komandanta Staneta 18, Litija, sukalnica 1. izmena; V delovni organizaciji je bilo na dan 30. 11. 1987 zaposlenih 1053 delavcev, od tega 671 žensk in 382 možkih. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 70 mladoletnih oseb. J. Zupančič Upokojili so se... V mesecu oktobru in novembru so se upokojili trije naši delavci. Komotar Karel, monter elektro naprav, seje po več kot 38 letih delovne dobe odločil za predčasno upokojitev. Ob zaposlitvi v Predilnici je le nekaj mesecev opravljal dela vozača preje, nakar je bil razporejen v elektrodelavni-co, kjer je delal vse do upokojitve. Ob deluje v letu 1958 opravil izpit za KV delavca elektrostroke. Vsa leta zaposlitve v Predilnici je opravljal najbolj zahtevna elek-trikarska opravila. Aktivno je sodeloval pri raznih montažah in demontažah strojnega parka. Vse od zgraditve počitniškega doma v Novigradu je skrbel za elektro napeljavo celotnega počitniškega naselja. Našemu vabilu na razgovor se žal ni odzval. Kres Frančišča je pred upokojitvijo opravljala dela in naloge sukalke. Tudi ona seje odločila za predčasno upokojitev. V letu 1962 se je zaposlila v Predilnici in pričela opravljati dela snemalke v sukalnici. Zelo je bila vesela, ker je dobila zaposlitev. V kasnejših letih je opravljala tudi dela dvojilke. Ker je v mladih letih delala na Frančiška Kres kmetiji, je imela možnost, da je dokupila leta zavarovanja. Veselila seje že upokojitve, ker je delo v sukalnici vse težje opravljala. Katica Tomc seje zaposlila v Predilnici v letu 1963. Pričela je z delom v sukalnici. Pred tem je bila že zaposlena v tekstilni tovarni v Ljubljani. Delo previjalke je opravljala vse do upokojitve. Odločila se je za predčasno upokojitev. Tov. Tomčeva je zadnja naša delavka, ki se je v letu 1987 upokojila. Vsem trem upokojencem želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. V. B. Poškodbe v mesecu novembru Pri prebiranju flajerskih cevk je Ljudmila Novak začutila močno bolečino v hrbtenici, zaradi česar je bila v bolniškem staležu. Anton Retar je šel po stopnicah v oddelek. Naenkrat mu je spodrsnilo in je padel. Pri padcu sije poškodoval levo koleno. Ko je šla Marija Onišak iz službe, ji je na stopnicah nadvoza spodrsnilo in je padla ter poškodovala glavo. Bilo je še nekaj nevarnih dogodkov, ki pa niso povzročili večjih poškodb in s tem bolniškega staleža. Tako je bila v sukalnici efektnih sukancev zopet manjša poškodba pri odstranjevanju oz. rezanju preje s cevke z »Olfa« nožem. Do takšnih nez- god lahko pride tudi zaradi izrabljenih oz. skrhanih rezil teh nožev. V drugem primeru je vodjo oddelka zadel voznik viličarja, kije pripeljal za njim. Viličar je bil visoko naložen s paletami. To bi bila lahko težja poškodba. Vozniki viličarjev morajo pri prevozu višjih predmetov praviloma voziti vzratno. V zadnjem času je tudi nekaj padcev bal s prikolice traktorja oz. viličarja. Na traktorsko prikolico ali viličarje treba naložiti le toliko bal, da ni nevarnosti, da bi padle, na kar je bilo opozorjeno že z varnostnim ukrepom. Andrej Krhlikar ZAHVALA Ob boleči, prerani izgubi moje drage mame FRANČIŠKE KOTAR se iskreno zahvaljujem sindikatu Predilnice za poklonjeni venec, pevcem Lipe in solistu za zaigrano Tišino. Posebna zahvala pa velja sodelavkam za denarno pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Tončka z družino NAGRADNA KRIŽANKA lltliSS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 H 10 11 12 13 14 'mm Bil 15 g 16 17 18 19 S ■ 20 21 22 23 a 24 |fi fe® 25 26 27 28 29 itn 30 31 fU 32 - 33 m 34 35 36 37 PRODAM koso (1,20 m) s prenosom za kultivator GORENJE MUTA. Interesenti, kličite po telefonu 882-339 ali se oglasite osebno na naslov Zevnik, Predilniška 14, Litija! Chicco stolček za hranjenje dojenčka in nahrbtnik Chicco za nošenje dojenčka, z masivnim ogrodjem — PRODAM. Informacije po telefonu int. štev. 61 ali 76! VODORAVNO: 1. čajni kuhalnik, 8. predstavnik ali zagovornik realizma, 9. ime pisateljice Muser, 10. avtomobilska oznaka Karlovca, 11. Čemik Oldrich, 12. ime pisatelja Erjavca, 14. dušik, 15. sever, 16. kratica za orjaški, 17. viseč snežni zamet, 20. oblika previte preje, 23. hrib zahodno od Podkuma (895 m), 24. pot, cesta (lat.), 25. vpiši RVA, 27. reven, pičel (srbohr.), 29. liter, 30. žensko ime, 31. element, 32. kralj bogov in drž. bog starih Egipčanov, 33. kratica za toplotni, 34. radij, 35. kraj ob Osojskem jezeru, 37. žveplo. NAVPIČNO: 1. uredništvo vam želi..., 2. tovarna v Celju, 3. britanski otok, 4. ime več norveških kraljev, 5. Vojnovič Ivo, 6. vojak v Vzhodni Afriki, 7. del Balkanskega gorstva v sv. Srbiji, 13. drugo naj večje mesto na Nizozemskem, 15. šara, ropotija, 18. glavno mesto Francije (orig.), 19. žar, 21. ravnik, 22. kalij, 26. sad južnoameriškega drevesa, 28. premog (srbohr.), 36. Španija. Rešeno križanko oddajte najkasneje do 4. januarja 1988 v skrinjico no rešene križanke. Nagrade: 1500,—, 100.— in 700.— din. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke iz 16. številke Litijskega predilca. Nagrade prejmejo: 1. Bučar Mirko, Cesta komandanta Staneta 1, Litija —- 1500.— din, 2. Jamnik Marija, Trg na Stavbah 8, Litija — 1000.— din in 3. Domadenik Jera, Cesta Komandanta staneta 3, Litija — 700.— din. Litijskega predilca ali pošljite na uredništvo. Ne pozabite napisati svoje ime in priimek ter točen naslov. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravil- NOGOMETNI KLUB LITIJA prireja 31.12.1987 s pričetkom ob 20.00 uri SILVESTROVANJE v dvorani na Stavbah v Litiji Ob veselih zvokih ansambla »ALPINA« iz Prevalj, vam za ceno 20.000.— din po osebi nudimo: rezervacijo mize-aperitiv-hladno silvestrsko večerjo — buteljko-sladico-kavo- novoletno presenečenje. Rezervacije sprejema trgovina Galeb v Litiji LITIJSKI Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), dipl. ing. Andrej Štritof, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Nada Jarm, Matjan Sonc in Martina Kralj. Fotografije: Branko Bizjak in Marijan Šušteršič. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Številka telefona: (061) 881-411 int. (76). List dobijo člani delovne organi- s zacije in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC-TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada 1700 izvodov. LETOVANJE V ČATEŠKIH TOPLICAH V LETU 1988 Vsi, ki ste se odločili za letovanje v Čateških Toplicah v letu 1988, prijavite se čim prej pri tov. Heleni Hi-ršel v kadrovsko splošnem sektoiju Predilnice Litija, soba št. 155. Dežurne prodajalne ob sobotah v Litiji v I. polletju 1988 Prodajalna Januar 3. 9. 16. 23. 30. Februar 6. 13. 20. 27. 5. 12. 19. 26. April 2. 9. 16. 23. 30. Maj 3. 7. 14. 21. 28. Junij 4. 11. 18. 25. Emona, Prehrana SP pri banki, Mercator / SP Graška Dobrava, Mercator SP, Centromerkur J SP, Rozmanov trg, Mercator KZ Litija (pri cerkvi) j X - - X - - X - - X - - X - - - X - X - - X X X - - X - X - - X ■ X - - X - - X - - X - - X - * Opomba: X pomeni dežurni prodajalni (prodajalni ata odprti do 18.00 ure). 3.1. in 3.5. bosta dežurni prodajalni odprti od 7.30 do 11.30 ure.