Leto V.f štev. 183
Llubllana, torek, 5. avgusta 1924
Poftnlna oavŠafirana
Cena 2 D!n
izhaja ob 4 rtntra}.
Stane mesečno 20-— Dic ta inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72.
nevnlk gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljnbljana, Prešernovi ul. št 54. Telef. št 36.
Podružnic! i
Maribor, Barvarska trL L Celje, Aleksandrova e.
Rač'in pri pošta, čekov« zavodu štev. 11.842-
Ljubljana, 4. avgusta 1924.
Vlada je včeraj dobila prvi neprijetni sunek iz Zagreba. Radidevi poslanci so sicer sklenili, da gredo jutri v Beograd, kjer da bodo podpirali vlado, <dokler» bo delovala v duhu nauti bivšega opozicijskega bloka, obenem pa je tej izjavi dodala bridko pilulo z odobritvijo prestopa HRSS. v ^eljačko interna cionalo v Moskvi. Ta poslednji skl-t-p je bil storjen istotoko soglasno in je z njim ovržena vsa od vlade lan-sira.na povest o razkolu v Radičevi stranki, ki naj fci bil baje na-:topiI ra<li tega pristopa.
G. Davidovič je torej odvisen od
m
b
aru
^urno se3° narodne skupščine
mosiiovsi
intčrnationale. Ta c
edo-
ider^. k: obeta začasno podporo vlade, je tako meglen, da se ga lahko vsak hip umakne. Znova se severi o tem. kako radičeveem vlada g. Davidoviča izgleda kakor «korak» k sporazumni rešitvi srbsko-hrvatskega spora, a da bi bilo le z besedico namignjeiio kakšna naj bi bila ta' rešitev, o tem ni videti prav nič.
Ogromna žrtev doprinešena od državne ideje z izročitvijo vlade federalističnemu bolku, je brez odmeva in
PARLAMENT OŽIVLJA IN SE POLNI. — SPLOŠNO SE PRIČAKUJE
^HRVATSKO NARODNO ZASTOPSTVO. SOGLASNO ODOBRAVA V SREDO IZREDNO BURNA SEJA. — ZADNJE PRIPRAVE V OBEH PRESTOP HRSS V TRETJO INTERNACIONALO. - DAVIDOVIČA	TABORIH.
BO PODPIRAL RADIČ LE, V KOLIKOR S TEM NE BO OVIRAN *. Beograd, 4. avgusta p. Danes je j spod Ljuba Davidovič predstavnike glav-
SVOJIH NAČRTIH.	.bilo opažati večjo živahnost v politič- nega odbora nemške stranke, ki so pre-
želiio, da =e z vladino pomočjo čim bolje 'nih krogih. Poslanci prihajajo iz vseh dali g Davidoviču formulirane zahteve okrepi io napori e'sovjetsko republiko. V strani. V teku današnjega dne so pri- za podpiranje vlade. Zahteve, kiphje momUtu Id bo njim tmnkarsko konve- šli v B,Ograd tudi skoro vsi ministri, . <Jutro> ze objavilo v svoji petkovi ste-STS^ pjdj« vMi. da ustvari- Id so bili po svojih volilnih okrožjih. : vito, so nesramno preUrane Danes po-£"'kJTre M bi! edini i,hod vo- Na obeh straneh, tako pri nacijonal-1	* sestaI mmitrifa P^sedmk
litve. Upajo, da bo v tem slučaju vodil nem bloku kakor tudi v vladni skupini, j f socijausticnim volitve V. Davidovič, ali kdo drugi, ki se vrše zadnje priprave za sejo par
Zagreb, 4. avgusta. Včeraj se je vršila v Zagrebu seja plenuma HRSS, katere se je udeležilo dopoldne 61 radičevskih poslancev, popoldne pa tudi večji broj delegatov iz pokrajine. O vstopu v kcw -.nunistično intemacionalo ter o podpira* nju Davidovičeve vlade so referirali Pre*
poslancem Divcem, s Z | katerim se je razgovarjal o pogojih, pod
uaviuy\ ivcvc \iauc iciciiiuu i ip voil-ve g. i.-::vi>i'i\ic. iuu uiuji. r: .i=c	i	r—	.. noHniral vlado
lavec. Maček in Kmievič. Glede vstopa ho Cnr.ko naklonjen, in da bodo pri ! lamenta. Gotovo je. da bo ta seja ne- Kalenmj D1 on Poapira,_ 1 _
' skupščinsko galerijo so že oddane. Pri- Be 4 ^ Danes dopol: cionali. jenkuje se. da bo tudi diplomatska leza dae J je g Pa§* razgovarjaI v radikali
radičevcev v vlado je dr. Maček izjavil, I Volitvah vlivali zopet popolno vladino obično burna. V teku včerajšnjega dne da ie to zadeva, ki spada v kompetenco : podporo in povišali število svojih man- 150 ims-li vsi šefi strank konference S predsedstva HRSS. Vsi sklepi so se iz* : dstov *er se "s tem še bolj približali svo- -vojimi poslanci. Povsod se je razprav-vršili soglasno. Tudi ie pokazala debata ' i^-j	ptičevi sp hvalijo. d? niso lialo o spopadu, ki se ima izvršiti pri-
popolno solidarnost. Na tej solidarnosti j g;st0 T ničemur odstopili od svoje ideo- hodnjo sredo v parlamentu. Za skup-tudi ni nič pokvaril operetni nastop posl.	taktike. 0 Radiču pravijo, da ščinsko sejo vlada izredno zanimanje
Horvata, ki je iz ortaktičnih ozirov» bil n"Teg kot kralj. Davidovič pa ni stavil tudi pri meščanstvu. Vse vstopnice za angažiran, da markira nekako opozicijo. : radičeveem niti apodiktične zah'eve. " ! —"=--'- -1™""	p"-
Končno je Horvat svoj predlog, da naj | ^ odrečejo boliševi^bi intercacional se HRSS izjavi, da ona kot nacionali* j Radičevci hočejo sedaj brez odgovorno- : prenapolnjena.
stična stranka ne inore delati politike, | iti za T-iad0j vživati vse ugodnosti vla- Beograd, 4. avgusta, r. Po otvoritvi ki bi bila odvisna od internacionalnih ' t€r izvr£evati odličen vpliv na njen nrrodne skupščine v sredo bo najprej organizacij, umaknil, nakar je bil vstop < 0],itoj in smernice njenega dela. V tei -prečitan kraljev ukaz. Nato se bo določi! v III. internacionalo sklenjen soglasno, j situaciji bodo lahko opozarjali svoje pri- dnevni red. V četrtek se prične diskusija
staže na to. kaka velika moč so oni, sila. o vladni deklaraciji, ki se bo nadaljevala ki se ji' mora pokoravati tudi Beograd. . v petek in soboto. Glasovanje o deklara-Pri vsem tem so pa ostali republikanci. ; ciii bi vlada rada imela izvršeno v sobo-ki radi kralja nočejo iti niti v vlado. G. to zvečer. Nato namerava vlada seje Davidovič je zatrjeval, da bo njegov re- j skupščine odložiti. Budžet pride na vrsto
Popoldne so se sestali na sejo tudi poslanci kluba zemljoradniške stranke. Med poslanci se opaža velika razdvojenost o mišljenju nastopa proti novi vladi, radi česar niso bile storjene nikake odločitve. Jutri se bo seja nadaljevala. Prisostvovali bodo tudi nekateri člani glavnega odbora
sledu Sa mimo Ranice ve stranke. Go- Vodstvo HRSS je v seji izdaIo komuni* sped Davidovič je obetal, da se raz-: ke> kj se glasl takale: dere Radičeva stranka na prestopu v j L) .Hrvatsko narodno zastupstvo sa* moskovsko mternationalo. Danes je ta vup!ieno na svojoj desetoj redovitoj pristop soglasno odobren in vse, kar j sicdnici dne 3. kolovoza 1924. u Zagrebu ce o «sporih3 v ilRs-. spravlja v jav-;g!avnom oradu Hrvatske i srih Hrvata, nost, sesajo gg. vladinovci iz svojih j prstov c&
stašev med HRSS. In najbrž igra do- ; skoga narodnoga zastupstva od 19. kolo* j govorjeno komedijo za lahkoverne ; voza 1923. ; od 1. Svibnja 1924. proveo. ! beograjske politike.	lostaiuči i nadalje kod programa i takti*!
G. Davidovič je obetal vrhu tega in ke HRSS, pristan HRSS u seliački inter* ■
žim dovede! do razdora med radičevci. mesca oktobra skupno z
,,.-.. ■ ... ,	...	. ... ...riovenei cio razonra meu raoicevci.
nost. sesa'o gar. vladinovci iz svojih	; iP^rifv!!!šnvi o.-ioSri- t	■ - , •, n a-- •
•	. .. prana na znanje 1 jec.nouusnso oaor>ra- y i t	m 1Zpnlnilo. Radicev-ci so
pretov G Horvat, ki se nanj gram va, što jc predsjednik HRSS Stjepan Ra* !k"mr,aktri taio. da%o enoelasno skloni- !
ce,a kombinacija, nuna ni_treh pn- dič na temelju ovlasti sjednica hrvat*	v ^^ iEt,niacionalo. ;
zakonskimi ; predlogi, ki bodo omejeni v deklaraciji.
POSVETOVANJA IN* SEJE. Beograd. 4. avgusta, p. Danes dopol-
nem klubu o taktiki na sejah parlamen* ta. Dalj časa je konferiral tudi s pred* sednikom narodne skupščine Jovanovi* čem. Popoldne je posetil Pribičevič Pa* šiča v njegovem stanovanju in dalj časa konferiral z njim o taktiki opozicije pri
bodočih skupščinskih sejah.
•
Beograd. 4. avgusta, r. Današnji opo>
zicijski listi napadajo vlado, da je oso* kolila protidržavne elemente. Posebno se poudarja umor srezkega načelnika v Metkoviču, ki je bil izvršen po nekem radičevcu takoj po nastopu nove vlade.
POPOLNO SOGLASJE V HRSS.
Zagreb, 4. avgusta, r. Današnji iHrvat»
dne je sprejel ministrski predsednik go-j
Danes pridefo Nemci v London
tako zvani sporazum. A HSSS. samo 2.) Hrvatsko narodno zastupstvo vidi j Udarni vsi narodni po-la-.ci HRSS. <Hr-jecilje, daje pa nič. Ona hoče državo | u imenovanju vlade cpozicionalnog slabiti in poniževati, in ko bo slabotna ■ ka korak bliže sporazumnom dovolj, bo hotela diktirati- Politika ni ! srpsko * hrvatsko^a spora te
Pariz. 4. avcusta.
jih dobro po-
Dogodilo se je teh pričako-
ga pravaštva. G. Davidovič je nesel j vrst "radičevcev." se imajo vsa nihova za- vanj. V HRSS. ni nikfke podvojenosti iu ključe državne moči g. Radiču misleč, trdila o podpori \ ln.de razumeti tako, dc vsi zaključki na včerajšnji seji so sprejeli ua ga s tem gane v milostno gesto. A I on; belijo' izkoristiti s. Davidoviča v svo- soglasno.*
odgovor je odbijajoč in pametnemu človeku ne daje dvomiti. Radio se uiiri vladarjem položaja v toliki meri da je drzovit in da ceio izziva.
V tem oziru je značilna izjava HRSS. da se ona smatra za. hrvatsko narodno zastopništvo in da zboruje v Zagrebu glavnem gradu Hrvatske i svih Hrvata. Govori se o vezi med hrvatskim i rus-
je strankarske svrhe do skrajnosti. Oni
Porazen vtis sklepov HRSS
DAVIDOVIČEVA VLADA JE ODVISNA OD BOL !ŠEVIŠKE MILOSTI. RAZBURJENJE V DAVIDOVIČEVEM KLUBU.
NAČRT ZA POGAJANJA MED NJIMI IN ZAVEZNIKI. — MACDONALD IN HERRIOT HOČETA KONČATI KONFERENCO ŠE TA TEDEN.
»Agence Havas« | Pozdravil jih bo zastopnik angleške vla-
delegatje bodo stanovali v in bodo gostje angleške vla-poslaniK v Lonaonu rve;io<r so aanes 1 ne. zauje je rezerviranih 14 sob. Jutri jih popoldne določili postopanje pri ra?pra- j bo sprejel generalni tajnik konference vah drarrega dela konfemece. Nemški de- j ilankav.
legati, ki dospejo jutri ob 8. zjutraj v j London, 4. avgusta, j. Na vprašanjb L ndon, bodo povabljeni, roj se udeleže Llovd Georgea v spodnji zbornici je od-pl^narne seje. ki se prične opoldne. Na govoril Macdonald, da more z veseljem • j seji se jim bo izročil protokol o skle- j sporočiti, da se je v soboto med zavez-pih zaveznikov glede izvršitve Daweso- niki dosegel sporazum o gotovih točkah, vesra načrta. V spisu, ki se še izdejuje. ; Dokumenti, ki vsebujejo ta odgovor, so bolo navedeni vsi oni od konference že i bili že objavljeni. Sporazumeli so se, da sprejeti sklepi konference, ki imajo za bo v svrho ugotovitve kake neizpolnitve predpogoj sporazum Nemčije, bodisi r:e- ; od strani Nemčije vstopil v reparacijsko posredno z zavezniki, bodisi z reparacij- ! komisijo ameriški državljan. Nameravano sko komisijo. Sporazumeli so se. da se je, skleniti skupno tri dogovore: 1.) Med lodo na jutrišnji seji v pozdrav izmenja- i Nemčijo in reparacijsko komisijo, 2.) med !e le kratke besede- ki jih zahteva vljud- zavezniškimi vladami in nemško vlado in
Beograd. 4. avgusta, p. Resolucija i goslaviii. -Riječ* povdarja. sprejeta po radičevcih v Zagrebu, je po- obistinilo, kar so pristaji
da se jc vse • nost. nato pa Nemcem izročil omenjeni 3.) med zavezniškimi vladami.
naciionalnega ! dokument in se določil termin prihodnje j
kim narodom. Treba' samo da to ra- vzročila v vseh političnih krogih zelo glo- bloka trdili, da bo pri-o z viado Davido- j seje, h kateri se bodo zopet povahili nem- j
,	' ,	.,,.1-, . .■	_	,_________ t_t_i._ r^ M a. —«	A-, ^ ^ r~.A ! 5T-? -»ostonml-i n nrfn l07' "H sVflV nrOT.1-
rodno zastopstvo vzame v roke ekse- : bok vtis. Resolucija se označuje sot pro-kutivo in proglasi republiko. Kar sc ; vokacija od strani HRSS, ki je hoiela
eksekutive tiče, je sr. Davidovič že pri- js tem omalovaževati vlado g. Davidovi-	jih še mroži in podčrtava. Dedičeva stran stal, da pridejo "zastopniki HRSS. za i ča in dati na znanje, da se resolucija ' ka. ne ie. da sc nn cepi, marveč še za-velike župane ...
mora sprejeti iz zavezniških razlogov. ustavlja siguren proces razpadanja ter Vlada z Davidovima ie po včerajšnji! Komunike radičevcev je vzbudil zlasti zdravo emancipacijo cd vratolomstev Ra-izjavi HRSS" samo še vodja" poslov veliko nezadovoljstvo tudi v vrstah Davi-, dičevih. Radič ic z nedeljskim zaključ-
državne uprave. Njo se trpi do ugodnega trenutka, ko se jo be poslalo v smrt. To žalostno, obe-nem pa sramotno stanje more prinesti samo še več škode in ponižanja naši državi.
Nastop HRSS. j? vrhu tega še direkten afront proti kror.i. HRSS. hoče povedati, da ne pušča in 'la konc -sijo krone sprejema brez hvaležnosti in protikoncesije. Ona jemlje roko, a le. da z njo peteame celo telo v pogubo. Po izjavi KRS-n je odgovornost g. Davidoviča in vseh onih, ki so imeli še zaupanje vanj, postala še bolj pereča. V Zagrebu je g. Davidovič izgubil odločilno bitko. Ž Nemci in Turki ter z zastopnika moskovske interna eionale ho g. Davidovič imel v skupščini večino, a to bo večina razdora in raz kroja Jugoslavije.
KRALJ SE VRAČA V BEOGRAD.
^^Srad. 4. avgusta, r. V sebeto 9. t. f1- -e vrne z Bleda v Beograd kralj Alc-ksander. Nato odpotuje v Surdulico na
1 tem tednu; Macdonald je od!očen pod-
dovičevih poslancev, ki izjavljajo, da se . kom HRSS posta! vrhovni komandant! -j^ti v~e potrebno, da se bodo razprave sedaj ponavlja preteklost, v kateri je Ra- | komunistične propagande na Balkanu, ob- 'nemških delegatov in zaveznikov vršil" dič s svojimi izjavami in članki pokvari! i enem pa tudi komandant kraljeve vlade y„vz prekinjen;«. Konferenca bo imela
ški zastopniki, da predložijo svoje proti- Rusko-ail£f!eŠki d0g"0V0r izjave.	j
Na današnjem dopoldanskem sestanku
;o Macdonald v popolnem sporazumu s Herriotom izrecno povdaril svoj namen, da so naj dela konference končajo še v
vse, kar je opozicijski blck z veliko mu-1 ko ustvaril. Demokratski klub zahteva od ' g. Davidoviča, da ostro nastopi proti te-l mu izzivanju radičevcev, sicer da bodo i morali demokratski poslanci odložiti sve-: je mandate. Radič je po njihovih trditvah ogromen balast za vladno večino. : Davidovič je moral dopoldne zapustiti : predsednistvo vlade in oditi v klub, da
v Beogradu. Davidovičeva vlada zavisi dnevno dve ali. ako to potrebno do zapravo cd milosti boljševiškega vodstva j tri plenarne seje.
v Moskvi. Ona zna, zakaj daje podporo j London. 4. avgusta, j. Cd oficielnc Davidovičcvemu kabinetu. Morda zato, ar. angieške strani sč je danes doznal na*
ojača našo monarhijo žabni red?»
in
London, 4. avgusta s. Danes dopoldne se je v navzočnosti Ponsombyja in Rakovskega vršila plenarna seja anrie-ško-m-ke konferenc*. Kakor se govori, je angleška vlada na tej seji sklenila "z zastopniki unije sovjetskih repubpk važen gospodarski in finančni dogovor, v katerem se Rusija zaveže, d« bo od 100 milijonov funtov, ki jih doignje Angliji, plačala 28 milijonov.
Mednarodni rudarski kongres
današnji dru-;sto^,ni prograin za pogajanja z nemško;
dcicgacijo s pridržkom, da bo ta pro* j RADIČEVA LOJALNOST.	odobril Sef	dclegacije: ^ , p.a£a 4 avgusta, j. Danes se je v
V uvodniku da- Nemška delegacija bo na jutrišnji opol ; pragi c^ua 27. mednarodni rudarski kou-
Beograd, 4. r. , _	danski pienami seji pozdravljena z oli* |	bo zasedal do 19. aveusta. Največ
pomiri svoje poslance. Prišel je tja ob pol r^nje '.Reci; cihra g. Sve.ozar Pnbice-	1na3ovorom Macdonalda. v kate* ; (!l;e' Tov ie iz An-lije Amerike Franci-
11. in ostal tamkaj do 12. Razburjen je, vi« Radičev članek, ki je izšel v moskov-	trtnfercncA nata„čn0 !	,e, r?,!.1,6: j". 7,
g. Davidovič opoldne odšel na svoj do;"1, ski <Pravdi> Jutrajšn.ia seja Davidovičevega kluba sc <Slobodnem pričakuje z velikim zanimanjem.	g- Davidoviča
---------------------------- ...	.-	, . . „ - difi bodo govori šefov ostalih de'.c2'.c;j. ; .	n(>m§i.jij Heleeatov ie bil soglas-
Zagreb. 4 avgusta, r. <Riječ> opozar- | brava vse on«,	Na tej čisto formalni seji se bodo Nem, | Z^Z/en z*^predsednika kongresa Her-
cem izročiti dokumenti, ki se nanašajo ber, <mitb_ predsednik angleške federa
ia na~čudo, da so radičevci obenem bolj- : sa! v .-Pravdi* in da je v tem dosegel re-ševiki in bistven del vladne večine v Ju- | kord v klevetanju srbskega naroda.
Jugoslavija in Češka
I na predmete pogajanj med nemško dc Icgacijo in zavezniškimi vladami, odnos* no med reparacijsko komisijo :n nem"ko vlado.
korporaci;.
RAK1Č OSTANE POSLANIK
j njega ministra dr. Beneša vršil še v
mescu avgustu sestanek med njim in nc-.	,
vini jugoslovanskim ministrom dr. Marin-!	* ^ n®	str»n'
kovnem	i načelo vprašanje, kdaj !-o mogla ncms<ca
v " '	rvlada v plenarni seji zavzeti svoje stali*
_»_____ ____I Sča napram dosedanjim sklepom !ondon*
ske konfcrencc. Od angleške strani se jc irraziia želja, naj bi sc ta plenarna sc* vršila žc v sredo. Po tej drugi plenar
1 ni seji bodo najbrže Angleži predl-gali. naj sc o vseh predmetih razpravlja v ož* ! jem krogu, v katerem bodo tudi strokov* ; njaki. Od angleške strani sc je nato opo*
Praga, avgusta, j. Kakor sc uradno
..._________ poroča, je jugoslovanski poslanik Ncšič
■pormnsVg svečanosti. ki se bodo vršile' po nalogu novega zunanjega ministra ob*	- ,	• • , *	1
n- cas* Srb-m, ki so jih tam pomorili iskal češkoslovaškega zunanjega ministra	lili 5 OS ti. Cg S SrfClr,
Bolgari. Prisostvovala bo tem velikim dr. Beneša. da mu sporoči, da osebna Beograd. 4. avgusta, p. O nocojšnji se* svečanostim tudi vlada, vojska in mnogo i sprememba v vodstvu jugoslovanskega ■ .; v.jde_ kj -e trajaia od 17. do 20'. ure
(zunanjega ministrstva nc more značiti • / fcj, izdjn s]edeči komunike: 1.) Skle«
j nikake spremembe v razmerju med kra*	njcn0 hi]p> ri., sc di podr0ra v znesku
j jjevino SHS in češkoslovaško republiko.	100 W)0 Dia za prireditev tužne svečano*
R	, v oOrlJI.	j Poslanik jc poudarja!, da bo novi zuna*	stj y Surdulici; 2.1 sklenjeno jc bilo. da
».. ,	• avsusta- r- Milan Rakič.' nji minister razmerje Jugoslavije do Ce* podpre velika Mcštrovičcva razstava zorilo. da se mejo razprave baviti le z
'H 'e , p?,toval z zunanjim ministrom g.: škoslovaške, če jc to mogoče, še bolj po*	v	31 minister notranjih del jc Davcsovcm načrtom. Vprašanje vojaške
MarmiCOMcern, se vrne v Solijo in nc bo | globil in ojači!. Dr. Beneš je poslanika	poročaI o razmerah v državi in o poslih izpraznitve Poruhria mora biti prepušče-
imenovan pom-.c.ukont ministra zunanjih naprosil, da sporoči jugoslovcr.skemu zu*	;. svojem resortu: notranji minister je r.o izkiučno razpravam šefov delegacij
r*2.. mestc Pr."e g. Ljuba Mihajlo- nanjemn ministru popolnoma enake mi-	znova prepovedal, oziroma ukinil.igral* in od teh v ta namen določenih strokov*
vič, bivši poslanik v Washingtcnu.	S'J Češkoslovaške.	njco na* Bledu; 4.) minister prometa je njakov in sicer izven pravega dela kon*
Becsrad, 4. avgusta, r. Češkoslovaški! poroča! o stanju, ki ga jc naše! v svojem ; fcrence. poslanik g. Seba je poseti! zunanjega mi- ! resortu. Po njegovem poroalu je stanje i London, 4. avgusta, j Nemšlu poslanik r.istra dr. Marinkoviča pred njegovim od- • v prometnem ministrstvu nezadovoljivo. : v Londonu je danes odpotoval v Har-hodom na Bled. Prihodnja seja vlade se bo vršila jutri vev, da sprejme nemške delegate takoj Praga 4. avgusta, i. Kakor poroča dopoldne ob 9: uri. pri njihovem prihodu na angleška tla. cPrager Presse« se bo na uredil zuna-1	---1 Nemški deleča U ampeio ol S^JO zjutraj.
POPLAVE NA POLJSKEM.
Varšava. -1 avgusta, s. Listi javljajo o velikih poplavah v južni Poljski. Mnogo mostov in hiš je bilo porušenim Skoda je velikanska.
cije rudarjev, ki je obenem tudi predsed-::ih mednarodne zveze rudarjev. Dopoldne je imel tajnik amsterdamske centrale strokovnih organizacij Braun v imenu 20 milijonov delavcev, ki so organizirani v centrali, pozdravni govor, v katerem je Tovori! tudi o svetovnih problemih.
Matteottr evega trnpla še vedno ne najdejo
R:m. 4. avgusta j. Z ozirom na razkritje poslanca Canibonija je preiskovalni sodnik odredil ekshumaeijo petih trupel neznanih orseb. ki so bili v drugi oolovici meseca junija pokopani na rim=k<mi pokopališču. Ekshnmirana trupla so K:n nrenešeca v mrtvašnico bolnišnic S Jacobo. So<lna komisija ie v navzočnosti posl. Caaiboniia in več drugih sociialistov in novinarjev brezdvonr n ugotovila, da truplo ?«L»-t^ettija ni med ekshnmiraJiimi. Zadeva Matteottiia torei še vedno ni rr --jasnjena^
Torek T. VIH. 192.'
Podvigi makedonstvu-
• V v»l
^uscih
Beograd, 3. avgusta.
Teror makedonstvujuščih v Bolgarski Zavzema v zadnji dobi zopet večje mere. V najnovejši dobi se obrača zoper Grke, bivajoče na Bolgarskem. Pred par tedni so bogatejši Grki v južni Bolgarski pri* čeli dobivati grozilna pisma, v katerih se od njih zahteva, da prispevajo velike vsote za vzdrževanje makedonskih orga* nizacij. Ker pa se Grki niso odzvali na ta pisma, so jih niakedonstvujušči in bol* garski šovinisti začeli preganjati po vseh mestih južne Bolgarije. Povsod so orga* nizirali demonstracije zoper Grke. Grški konzulat v Burgasu ob Črnem morju je napadla besneča množica ter razbila, ko ni mogla prodreti v notranjost, vse šipe na oknih. Nihče od udeležencev ni bil aretiran. Vlada je naročila okrožnemu načelniku v Burgasu, da se glede tega dogodka opraviči preko ministra vnanjih zadev grškemu poslaniku v Sofiji.
Znane so metode makedonstvujuščih Ida zahtevajo pod pretnjo smrtne kazni denarnih prispevkov za svoje organizacije od bogatih trgovcev, bodisi od bol* garskih kot od dru$h. Enako so pošto* pali tudi v Makedoniji, dokler je bila njihova oblast tamkaj še takorekoč vse* mogočna. Kdor ne izpolni njihove zah* teve in jim ne pošlje vsote ali davka v blagu, zapade njihovemu brezobzirnemu maščevanju. Prošlo zimo so prisilili bo* Sate židovske trgovce, da so morali dati v njihove blagajne štirideset milijonov levov. Baš sedaj nameravajo znova zah* tevati od Židov doneskov za svoje orga* nizacije. Med Židi je zavladal velik strah, ko se je zvedelo o teh namerah, zlasti ko je pred nedavnim sredi Sofije padel bogati sofijski trgovec Aškenazi kot žr* tev <rneznanega» atentatorja.
Po drugi strani se očividno pripravlja* jo novi poboji zemljedelskih voditeljev in komunistov Zlasti o prvih se množe z vladne strani vesti, da pripravljajo no* ve nemire in upore. Take vesti pa so na Bolgarskem vedno znamenje, da priprav* Ijajo aneznani*> atentatorji nove korake zoper nevarne «upornike». Bolgarija je postala klasična dežela političnih umo* rov, s to posebno oznako, da se smatra tudi politični umor vodilnih članov na* sprotniške stranke takorekoč za povsem normalno sredstvo političnega boja. Iz* vršilno orodje so skoro vedno člani or* ganizacije makedonstvujuščih, zato pa oblasti nikdar «ne morejo» izslediti zlo* čincev, ki ostanejo vselej «neznnni», pa tudi če se atentat izvrši sredi Sofiie, src* di najprometneiše u'ice in ob be'cm dne* vu. Od smrti Stamfcolijskega podlegajo tej strašni metodi po vrsti voditelji zem* ]jede'ske stranke.
Kakor so po eni strani makedonstvu* jušči dobrodošlo orodie vladnim stran* kam v Bolgariji, tako so po drugi stra* ni obenem niih huda vest, ki bi sc ogla* sila, ako bi v vladni palači poskusili z drugačno politično orijentacijo. Zato je v našem in bolgarskem interesu samo že* leti, da rod makedonstvujuščih čim prej izgine, bodisi da izumre ali da se najde energična roka, ki bi razgnala njih orga* uizacije in njih gnezda.
Dr. Korošec o svojih namerah
Razgovor glavnega urednika Narodne Prosvete z ministrom prosvete.
Urednik Narodne Prosvete, centralne* ga glasila UJU, g. Stankovič, je posetil prosvetnega ministra dr. Korošca, da bi mogel obvestiti učiteljstvo o programu prosvetnega dela nove vlade in posebno o namerah novega ministra prosvete. Predvsem ga je intervjuval: Misli li res g minister izvršiti kake osebr.e izpre* membe zlasti v Sloveniji, kjer obstoja baje namera, da se takoj izvrše izmene vseh sedanjih šolskih nadzornikov in drugih uglednih prosvetnih delavcev na važnih položajih. Pri tem je naglašal g. Stankovič zasluge slovenskega učitelj* stva v organizaciji za splošno prosvetno in nacionalno stvar in da ga zato naj* bolj zanima event. prememba prosvet* nega režima v Sloveniji.
Dr. Korošec je v glavnem odgovarjal, da hoče s svojimi tovariši delovati na vzpostavo bratskih odnošajev med Srbi, Hrvati in Slovenci v smislu zakona, iz* ključujoč vsako partizanstvo in brez vsakih separatnih ciljev. Spominjal je, da je tako delal že svoječasno kot mini* ster saobračaja. Glede katoliške cerkve je izjavil, da je njegova stranka daleč od tega, da bi hotela imeti kak izjemni položaj cerkve ali kako varuštvo nad šolo...
V nadaljnem razgovoru glede odnosa* jev cerkve napram šoli, predvsem kdo naj podaja verski pouk v šoli, ni dal mi* nister nikakega točnega odgovora, tem* več je edino vzel na znanje izjavo, da je treba to vprašanje rešiti zakonitim potom enotno za celo državo v duhu verske tolerance, kar danes še vedno najbolj razdvaja duhove. Dr. Korošca so zanimale priprave za — glavno skupšči* no UJU v Dubrovniku.
Na ponovno vprašanje, misli li izvr* siti izmeno šo'skih nadzornikov in dru* gih oseb na važnejših položajih v pro* svetni upravi, je odgovoril dr. Korošec, da nima te namere. Edino, česar mu ne more nikdo očitati, je to, da hoče imeti v Ljubljani v prosvetni upravi vsaj ene* ga svojega zaupnika. Razen tega ne mi* sli na nobeno osebno izpremembo.
G. Stankovič besedam klerikalnega ministra prosvete lahko verjame, mi pa naše klerikalce p-edobro poznamo, zato čakamo, kaj prinese bližnja bodočnost..
skega atentata? To ni nihče dragi ko ' na državo in družbo. Slučajni sedeli na sam bivši srbski prestolonaslednik Gjorg- levici v narodni skupščin, ko so bil Mojo Ce pa to ni res, potem je vsaj skoraj kaši v oponcul proti Paš.cu m Prlbiče-fes kaiti to je gotovo, da Gjorgje ni vidu niso še znamenje naprednosti Ob
daleč od umom ..!	! ^toliSk!.f^knahiKu
Dne 5 av-rana je zopet »Slovenčev* cb muslimanski stranki g. ^Pa'ia, je U Dne S. avgu.ta jezop^	. i_ podpjrana po hrvatski sel jaški in re-
domači vrbov pesnik zajahal mojega ^^ Jankj _ sam0 stranka s.
Davidoviča, ki naglaša načelo edlnstva države; združuje se pa vseeno z najhujšimi sovražniki narodnega in državnega
prama:
Moj pramee hoj
divji boj v- sovražni roj! Le dirjajva v galope čez trupla kot čez snope dokler življenje sope.
edinstva. Je to podobno, kakor ako bi se v Italiji združil Mussolini s komunisti za
dokler življenje sope.	obrambo - fašizma! Minister prosvete
Za krvoločno vemf.kac.jo p.se »Slove- °°	k,erjkalcc jn pIemenski eks-
ne<? ? vi|f."tv" T	- co aretirali ' kluzivist, a po ustavi (ČL 16) bi moral
V	št Vidt, pn LjuUJMU	j v šolah razvijati državljansko zavest v visokošolca Cirmana, v Žalcu obč nskega ^ narodnega edjnstva jn verske tolc_ tajnika Mikuža, ker je bil v ..vezi z r^a- rance_ Q Davidoviču * glavlao, da je on rodno odbrano. Vse to z naslado poroča predscdnjk vlade, za notranjo vred-
»Sloveoec«.	.	„„ ! nost kabineta, ki mu predseduje, se pa
V	takšnem ozračju se je gojila Imbezen	^ br_ga jn zato je njegova vlada lo Avstrije in ono strupeno sovraštvo_do v tem oz-ru ministrstv0 skrajne re_
Srbov, katero sovraštvo je še danes kapital za klerikalne obresti.
tudi v tem oziru ministrstvo skrajne reakcije.
-f «Proti kcrupcijl.» Teden dni že posluje nova vlada. Krika o korupciji je bilo obilo in vsakdo je pričakoval, da bo
vzorcu naj se vsa bojna letala opremijo z dvem sedežema.
— Prevratni program Rusije. Komuu!-stični oficijelni list iPoslednija Izvrstl-jn« prinaša dne 28. julija članek mo?Lovskega c.'ii.-rjika Russpress^o zunanji politiki sovjetoc. Po njem so obrnili sovjeti v svoji balkanski politiki glavno pozornost na razvoj dogodkov v Bolgariji, pa tudi ua Jugoslavijo; njihova glavna namera jc: 1. podpirati nesporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo, 2. jačiti hrvatski separatizem. V politiki napram Zedinjenim državam, kjer so bili vsi komunistični poskusi popolnoma brezuspeš-ni i.aeledujejo samo en smoter: gospodarske pogodbe in dobiti če tudi le privaten kredit, Gl^de Južne Amerike računajo sov:oti resno z možnostjo uspeha komunistične propagando v južnoameriških republikah. Središče sovjetskega delovanja v Srednji in f Južni Ameriki je sovjetsko zastopstvo v Mehiki_
4. avgusta: ZAGREB. V efektih je tendenca ne»pre-
glODCKO pojmuje i'iov„ '. .. . živa, nekaj svetlega. Kalcor prej, ti	_______ _ ,
krize našega kontinenta. Nitti je "P.1- | tudi danes zastopamo mnenje, da za is;s _ v devizah je bila tendenca slaba čen predstavnik moderne demokracijo !	,------sw JaV,
-------- — -	,	, vsak akt korupcije treba, čim se dokaže,
in eden izmed onih redkih mož, kate- j izreči kazen> obtožiti krivce in, če so ta* resra fašizem ni mogel in ne bo mogel : k; krivci> naj scde in pečajo. Ker je v pridobiti zase. Njegova stnra je sicer | -avnosti bilo mnogo vesti o korupciji, trenutno obmolknila pod pritiskom ta- , smQ tore;j pričakovali, da pridejo aretaci* šistovskega nasilja, toda čim bolj ee ; je y BeogradUi dan sodbe, kakor se je bliža fašistovski režim svojemu koncu. ; prerokova]o. A od vsega tega ni videti tem bolj prihaja zopet na površje Nitti- ; do seda. niJesar pač pa ^ razširili ve« jeva politična ideologija.	I stii da s0 režimSki listi dobivali podporo
Sedaj je napisal Nitti novo knjigo. • jn SLS jc dostavila, da so vmes tudi na* ki obeta postati vsaj takšna senzacija ] predni Hsti v Sloveniji. Mi smo zelo ra* kot je bila »Evropa brez miru». Delo dovednii kje je osta!a ta podpora, ker obravnava temo povojne Evrope ka- : nikj-er ni 2ato smo jo škofu ponudili tero tolmači pisec v zmislu svoub de- | za zamorčke> a mož ne pride po denar, mokra ti čnih teženj. Nitti se zavzema . po tem vzgiedu ^ ]ahko sodi, da so rav* za tO. da so Evropa spasi na ta način. , notako z;agane tudi druge slične vesti. O da krene v s von narodnostni in inier- ; preganjanj'u korupcije ni govora, z novi* nacionalni politiki kolikor mogoče na mi |ažmi pa se korUpCija ne leči. Samo levo Njegov princip je princip Stede-	- • ■- • - -
nja in dela. njeeova notranja politika
javnost se zmeša šc bolj, kajti z napa* dom na poštene elemente se najbolj šči*
Tečaji so nazadovali, le deviza na P?rir je obdržala svojo petkovo višino. Blaga ni primanjkovalo in se ni občutila potreba intervencije Narodne banke. Promet je bil precej slab. Trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, Italijo in Švico. Noti-rale so devize: Amsterdam S200 do 3230, Dunaj 0.1167 do 0.1187, Bruselj 0 do 400. Budimpešta 0.10 do 0.12, Italija izplačilo 361 25 do 364.25. London izplačilo 368.2o do 371.25, ček 368.1 do 371.1, JJew-York kabel 82.5 do 83.5. ček 82.5 do 83.5, Pariz 437.5 do 442.5, Praga 245.8 do 24S.8, Švi-ca 1551.5 do 1561.5, ček 1551 do 1561; valute: dolar 81.25 do 82.25, aK 0.1165 do 0.1185. beldjski franki 3725 do 377-% Kč 243.5 do 246.5; efekti: bančni papirji: Primorje 70 do 0, Trgo 33 do 34. Hrvatska 40 do 41, Eskomptna 121 do 123. Kreditna Zagreb 122 do 125. Hipo 62 do 63. Jugo
deseism*. leti
'te
si
to!
. škofov list kot zagovornik režima «za* kona, pravice in poštenostih vsak dan z večjo predrznostjo denuncira uradnike, ki so se strašno zagrešili, da niso zapi= sani v strankarski register SLS. Ker ni* komur klerikalci ničesar stvarnega očita* ti ne morejo, so uvedli sedaj prav po je* zuitsko v škofovih listih posebno pošto* panje, ki spominja na dobo inkvizitor* jev. Uradnika najpreje psujejo, ga s smradom svojih laži obiijejo, nato pa postavijo na pranger, češ: »Vidite hudo* delca!» Povrh pa še v «S!ovencu» hinav* sko zavijajo oči in farbajo svoje bralce, da nočejo nikogar preganjati in da so za pravico, poštenje in za respektiranj: 'zakonov. Ker stoj"e na tem stališču, za* to menda pošiljajo v škofovem listu slo* venske uradnike v Makedonijo, dasi so toliko gostobesedni, če se treba trkati na prsi kot Slovenec in dasi s" imeli ško* fovi agitatorji pri agitaciji polna usta čez Makedonijo. Zapomnite si, da se no* benih vaših groženj prav nič ne bojimo. Makedonjja ne bo stala le par dobrih dni, kakor vaša vlada. Zato si pa tudi zapomnite, da bo prišel nato za vas in vaše ljudi brezobziren obračun. Za vsa-, ko našo glavo, si bomo poiskali deset vaših glav!
Uradništvo nam je lahko priča, da je naš režim in naj ga je «Slovencc» še ta* ko blatil in predstavljal za teroristične; ga, slonel strogo na zakonih, pravici in pošten iu. Nikomur se ni po krivici skri* vil niti lasi Naši pristaši so nam celo hudo zamerili, da smo s preveliko kon* sekvenco varovali objektivnost celo na* pram uradništvu, ki je pripadalo destruk tivnim političnim strujam. Ako sedaj klerikalci na našo popustljivost odgovar* jajo z grožnjo persekucije najboljših slovenskih uradnikov in pri tem gazijo zakone, pljujejo na poštenost in pravic* nost, naj se zavedajo, da so dnevi nj'i* hove moči krajši nego si mislijo in da njihovemu kratkemu režimu sledi nujno režim, ko se bo sicer izvajal zakon, a se bo tudi z vso brezobzirnostjo zahtevalo zadoščenje za vse po klerikalni straho* vladi storjene krivice. Čim večja bo se* daj persekucijska akcija klerikalcev, tem večja bo potem protiakcija. _
5. AVGUST 1914. Avstrijska vojna napoved Rusiji in črnogorska Avstriji
Lahkomiselni politiki na dunajskem Bali: latzu niso mislili, da bo oborožen nastop zoper Srbijo povzročil tako splošno ogorčenje in da bo združil na srbsko-riski strani toliki del Evrope! Berchtolda je postalo strah duhov, ki jih ie zbudil. Prav tako je tudi javno mnenje oostajalo vedno mani zmagoslavne. Berchtold je iskal prilike, ki bi mu olepšale vojno napoved Rusiji, zato je odlagal z nio izredno dolgo. V Berlinu so postali že zelo nestrpni in so pritiskali na Dunaj, naj sledi Nemčiji z vojnimi napovedmi. Šele o. avzusta zvečer je avstrijski poslanik v Petro-','radu grof Szapary izročil Sazonovu voino napoved: vzpričo nretečega sta-
iii« mi	----------— . _ . uom na poštene cicuicnic st	na /.asreD	i-«, "t ------ =
pa gre za tem, da se rešijo vprašanja j ti-o ravno nepoštenj. Antikorupcijska do 113. l jubljanska kreditna 220 do socialne narave W da se vsi tisti, ki ; gQnja nove vlade se izkazuje kot običa* ! 0i praštediona 915 do 920. Slavenska 108 resnično delajo, plačajo po zaslužen ju. fen ab!uffJ> in se širi sum, da se hoče z ; do no, Srpska 140 do HI; industrijski V administrativni samouk.vi stremi njo po;criti že v naprej ono, kar se pri. pap^ji: Eksploatacija 115 do 119. Drava Nittijeva teorija za tem, da se uvede prav]ja za bodoče. Mi pa bomo to stvar 345 do 347.5. Dubrovačka 735 do 745. 6e-skrajno demokratično postopanje, v j zasiedovai; brezobzirno. Za enkrat po* ; terana 975 do 995, Isis 80 do 82Sarod-zunanji politiki pa zahteva jasnost in j zivljamo SLS zonet in zopet: na dan z na Jumska 77 do 81, Nihacr 83 do 84. Gut-
' ckti, primite krivce, pred sodišče z nji* ' u,ann 790 do 8<"6. Slaveks 280 do 285. Slami! — j vonija 91 do 93, Strojne 0 do 202. Trbov-+ Komunisti v zaporih. Pišejo nam: ije 480 do 0, Vevče 0 do 140: državni pa-Kakšno vpitje so zaznali klerikalci, ker p;rji: 7 odst. posojilo 66 do 66.5. 4 odst •____1------ -	iivTio ifornncH hi. .. —______ OA 99 Vnin « SVnHa 119 do 121.
'isča. ki ga je zavzela Rusija v kon-Fiiktu med Avstro-Ogrsko in Srbijo in vsled okolnosti, da je Rusija pričeln -ovražnosti zoper Nemčijo (kar je bilo zlagano!), se smatra Avstro-Ogrska v voinem stanju z Rusijo.
Ist^cra dne je vzel svoje potne IMe ivstro-ogrski poslanik Otto na Cetinni '--ateremu jc sporočila vlada, da kra-'fevlna čmosrorsSra stona v vojno sta-z Avstro-Ogrsko, stopivši na stran Srbre.
Berlin je zahteval o^ Dunaja tudi vojno napoved Franciji in Angli:' Rerebtold pa se je izgovarjal, da nvstriv=ko voino bro^ovle v Adri1"' še ii nrinrpvjieno... Ako "a bi se fran ali andeške ladje poiavile v A drpi. se bo "roti njim postopalo kot zon^r sovr"?nika ...
S 5 avmstom ie bila sitna c"'fi v Evroni odločena in na«nrotria tabor« -azd^era. vsa! za orvi del vojne. c vm ie bPa n^oda F.vrone skoro d-
■»anečate^a. Djnloma^iia ni i-n"ln v^
oosla. od 5. avgusta naprej je imelo od '"čati samo še orožlp.
odkritosrčnost
Po voini — pravi Nitti — so pnsli v F.\T0ni na povišje Ijudie, polni vojnih strasti, in oni so razr.ihali med narodi ogenj nekrvave, toda strašne notranje'vojne. Ta vojna demagogov m prenapetih šovinistov je prišla Evropi več škode nego krvavo klan-e na frontah. Vojna z bajoneti, topovi in mitral ježami ie ubijala ljudi telesno ^edanie tiranije pa uničujejo mir m bratstvo med narodi ter trujejo duže z vsakovrstnimi ekstremi, med katerimi zavzemata prvo mesto političen in razredni moment. Amerika, ki je uvidela to evropsko uničevalno gonjo, je prepustila usodo kontinenta njemu samemu ter se ni dala potegniti v vrtince strasti, ki ne morejo prinesti nikomur nič dobrega.
Nitti smatra za potrebno, da vsi demokrati ne dede na to, č« sc mcsnar-histi, republikanci liberalci ali socialisti. strneio svoje vrste ter se sklenejo v enotno falango in zavzamejo mesto, katero jim gre. Ako se to ne zgodi, meni itaMianski učenjak, da pridejo seda i za Evropo težje ure kakor so leta 1914.
je po zakonu o zaščiti javne varnosti bilo aretiranih par komunističnih agentov
aernrne 20 do 22, Vojna škoda 119 do 121. BEOGRAD. Poslovanj- na curiški bazi
Politične beležke
+ »Uporabite zakon». Pod tem naslovom prlobčuje »Politika* na naslov
10 aretiranin par KumuHisiu.uu.' a^tmu« rsr.,ui>tv--ii.F. 1	: «" ---------
moskovske internacijonale. Človek bi bil' 6.405. Tendenca je bila nestanoviinejSa pričakoval, da bodo ti organizatorji prvi nPg0 v petek. Blaga je bilo dovolj. Narod-dan nove vlade izpuščeni iz zaporov. A : na banka je intervenirala le v devizi na prišlo je drugače. Sede in sede. Stvar je j pariz, ki je porasla na 441. Promet je razumljiva: Komunistični delavci lezejo !b;j slasti živahen v devizah na London, pod črno kuto. Kmalu ne bo več komuni- New-York. Milan in Ženevo. Notirale so sta, ker so skoro vsi že klerikalni hlapci.; devize: Dunaj 0.1173 do 0.1171, 3ruselj Da pa jih toliko bolj temeljito priklenejo,1 395 do 399. Budimpešta 0.105 do ^0.11, treba, da so komunistični voditelji še da- j Bukarešta 36.25 do 36.75. Ženeva 155.1 do lje zaprti. Delavce pa farbajo naprej. In | 1557i London 36S.75 do 3S9.2. Milan 351 .a delavci veriamejo. Verjamejo slepo, ka- do 362.5. New-York 83 do 83.15, Pariz
~	" 438 do 441. Praga 246.11 do 247. Solun
143 do 146. Sofija 62; valate: do'ar 82.25 do 82.5. mK 0 do 0.115. leji 36 do 37, š-icarski franki 1540 do 1545. funt (srednji tečaj) 365; temini: Ž-eneva za 15. september 1560, Pariz za 30. avgusta 442, Pariz za 4. oktobra 447; elekti: 7 odst. posojilo 67 do 67.5, 4 odst. agrarne 25 do 26. Vojna škoda 131.75 do 132.25.
CTRIH: Beograd 6.40. London 23.75, Pariz 28.20. Milan 23.32, Praga 15.925, Dunaj 0.0075125.
TRST: Beograd 27.60 do 27.90. Dunaj 0 032 do 0.033, Pra "a 67.75 do 68.25. New-York 22.80 do 22.95. dinarji 27.50 dc 27.80. 20 zlatih frankov 88 do 88.50, uradni teč?j zlate lira 444.99.
DITNAJ: Devize: Beograd 855 do 853, Budimpešta 90.40 do 92.40. Bukarešta 3r,° do 310, London 315X00 do 316.000. Milan 3079 do 3091, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3752 do 3768, Praga 2107 do 2117, t;ctjja 516 do 520, valnte: dolarji 70.460
kor verjamejo vse bajke v Trbovljah o Orjuni ali o Juvanu. Da pa ne bi delavci izvedeli resnice, so klerikalci vprizorili poskus bojkota proti «Jutru*.
-f- Klerikalni «mladlnl». Krščansko-socialno krilo SLS, ki je leta 1923 pri volitvah tej stranki priborilo nad polovico mandatov, je ob zadnji krizi zepet enkrat bilo pošteno opeharjeno. Ta čas, ko so se .mladini, trudili servirati netečno hrano svoie stranke raznim nezadovoljne-žem, da ne pobegnejo, so g?. *starir.i» zasedli vse stolčke ministrov in niti en pedsekretarčič ni padel raz bogato pogrnjeno starinsko mizo. »Mladini« garajo, starini pa jedo bel kruh. V vseh zavodih, kjer se cede mastni zaslužki, sede starini Brejc-Remčeve klike in begvaruj, da bi pustili le samo enega mladina v bližino kakega strankinega plačilnega mesta. S tem se je prepad med starinsko !n mladinsko strujo v SLS znova poglobil. Ker pa mladini, vsi materijalno zavisni,
vlade uvodnik, v katerem z vso odločnostjo zaiitev2, da se porabi zakon tudi proti Radiču. Članek končuje z zahtevo: »Vlada se pripravlja, da stavi pod obtožbo prejšnje ministre. li	i\er pa miaumi, vsi iuaiuw«i"» «-«■ ... S0'na D1!^ ao u-v>,	vu.-.j.......
koga staviti pred sodišče za Pr«topck	^^ nob£nega posurr.a, trde starini. I do i. 860, Ure 3^)85 do 3105. dinarji 851
zlorabe v službi, ne da bi postavila preo 1 da [>odn ^ nainovejšo bridko lekcijo1^, a-7 „frkti tv tisočih aK): jugoslc-
50. Trbovlje 417,
........... . - 1 zi:: r,	—;	n
re postopati sodno preti vladi, ali pesa-
Tudi deseKmt ^e^*
Bii ie zadnji čas! Tako vzklika nvrdnU,-^lovenca« nd 4. av-nista 1014. Sicer n^h-"e ne ve, kako dol^ro bo tra^la evron -ka vojna, to pa. »e jrotovr. da bo vojn-'•ratka. Sovražniki bodo dobili, knr so slrali, in avstrii'l-:a veievlast izide iz '■»orbe o;.ačena, zmagovalka,
V dnevnih novicah čitaš obširno in f -lastjo, kdo je vse bil aretiran v Splitu. "TecluPnu. Dubrovniku, koliko m šib društev je bilo razpiiščenih. koliko listov ■istavljenih. Da so pri tem seveda trpeli ^okoli in pa oni listi, ki so takrat pisa-'i tako kakor sedaj, se razume samo po =cbi. Zabavna ie vest, kako so v Kranju tpijona lovili. Bil je v žnpni cerkvi mtvž z dolero brado. Hitro so patri ;otn potrrun-lali, da mora bradač biti ruski špix>n, in 'O ga prijeli. Izkazalo se je, pa ne kmalu. Ia p bradač le čebelar iz Bohinjske Bistrice, dolgo brado pa da nosi, da ga čebele ne bi epikale pri delu. Potem pride zopet lastni izdelek »Slovenca«: Kdo je "-kiismostni CicanoviO. udeležnik sarajev-
meznim njenim članom, kjer je morda v vprašanju samo ta ali oni državni interes, ob enem pa ustaviti sodno postopanje' proti Radiču, kjer je v vprašanju morda sam obstoj države? Vi zahtevate proti bivšim ministrom porabo zakona. Porabite zakon tudi proti g. Radiču.. — »Politika, je bila na strani bloka in je zagovarjala misel blckaške vlade. Ali je že sprevidela svojo napako?
+ Ministrstvo skrajne rcnkciie. v nedeljski beograjski .Reči* pojasnjuje g. Svetozar Pribičcvič v svojem uvodniku »Vlada bloka — vlada reakcije., da se-dania vlada g. Davidoviča ni nikaka vlada levice, napredka in radikalnih reform po vzorcu irancoske ln angleške vlade. To je vlada verske in plemenske lzključ-nosti in v nobenem velikem vprašanju nima enotnega in modernega naziranh
Jesenice 750. Zenica 950. Gutmann 800, Slavrnija 75, Šečerana 830: ostali papirji: Donrva-Sava-Jadran 437.1, Bankverein 113.5. Alpine 371, Poldi 604. Skoda 13^0. — Samouprava Indije. Angleški držav- PRAGA: Beograd 41.05. Dunaj 4./05, ni tajnik za Indijo je naznanil, da sa je pijj, 148.05, Ne-B--York 33 95.	^
vlada odločila, izpolniti obljube, ki jih j BERLIN: Beograd 5.02. Milan 182.7j.
P-aga 12.45. New-York 419.
NEW-T0I!K: Be^r. ' 121, Pariz -536.50. Milan 438 25. Praga 2C7.
je dala Indijancem pred desetimi leti. Angleška vlada '00 pomagala Indiji, da dobi samostojno upravo, ki si jo tako Že JL
— Iz.PT-.dlia italijanskega zračnega bro-dov:a. P'd predsedstvom ministrskega preijsednilia Mussolini:a so te dni sklenili ca konferenci strokovnjakov, ki se je ,	. hi vila z iz-radto lfli;an^e?a civilnega | pisalna ftroja sta vsled svoje precizne in vojaškega letdstva, da ima staviti 1 mel)aiiike zavzela vse uglediiei&O vlada prihodnje leto precejšnje zneske . pisarne. 1119/» na razpolago za razvoj obrežnega letal- v stva, vojaško zračno brodovje pa je treba y R£X Co. L"Ubl|3na
v dveh letih podvojiti. Po angleškem
Schichtovo milo z znamko „Je!er.a
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. |	Pranje s Sdliditovira milom je zabava!
I
Schicht
Preteklo soboto in nedeljo se je vršila na Bledu velika nacionalna svečanost. »Jadranska Straža* je priredila »mornariške dneve«, kojih glavni nainen je buditi pri tiašeni ljudstvu zmisel za jadransko bodočnost naše države in sploh za naše lepo morje. S'ične prireditve se bodo odslej vršile vsako leto in bodo združene z raznimi vodnosportnirni tekmovanji, cvetličnimi korzi, koncerti in ljudskimi veselicami. Letošnji program je bil zelo pester in je kliub neugodnemu vremenu razmeroma lepo uspel.
Cvetlični korzo.
Slavnosti je otvoril v soboto popoldne cvetlični korzo ria jezeru. Točno ob 17. so krenili z zelenjem, cvetjem in pestrimi trakovi okrašeni čolni iz pristanišča pod Zdraviliškim domom ter se pomikali v pisani vrsti ob obali v smeri proti kraljevemu gradiču Suvoboru. V sredi je plavil velik dvojen čoln, v katerem je bil v zeleni lopi nameščen oddelek godbe dravske divizije, ki je pod vodstvom kapelni-ka g. dr. Cerina igral domače koračnice in napeve. Okoli godbe so se pomikali čolni, ki so se udeležili korza in lepotne tekme. Ko je cvetoča eskadrilja — našteli smo do 40 čoinov — dospela pred gradič Suvobor, se je pojavila na oknu drugega nadstropja kraljica Marija s prestolonaslednikom kraljevičem Petrom in ga je parkrat dvignila v pozdrav gostom, ki so piuii po jezeru. Udeiežniki so veselo in živahno vzklikali ter pozdravljali kraljevsko rodbino. Nato se je sprevod moral hitro povrniti v pristanišče, ker se je ža-Iibog vlil dež in prekinil lepo prireditev.
O lepoti čolnov je sodila posebna žirija, ki je priznala Iri nagrade in izrekla tri pohvale. Prvenstvo si je zaslužila ^Lovska koča» g. Franca Paplerja iz Mli-nega ob jezeru. Z lepim okusom je zgradil iz lubja lovsko kočo, ki je bila opremljena z vsemi predmeti, ki jih običajno obešajo lovci na zunanjo stran in v notranjost takih koč: veliko jelenovo rogovje pod slemenom, rožički divjih kozlov in srnjakov, cepini, dereze, snežni obroči itd. V ospredju čolna pa je sedel med smrečjem velik lisjak. Nad vratmi koče je bi! pritrjen napis »Petrova ko-čas, vozi! pa jo je lastnik sam v obleki gorenjskega lovca.
Druga nagrada je bila prisojena čolnu »Kozolec* (gosped in gospodična Stuch-ly). Rdeče ovito stojalo kozolca, ob robu čoina snopje zlatega klasja in makovi cvetovi, a v čolnu je sedela in veslala fcpa «plavica».
Tretjo nagrado je žirija določila čolnu g. dr. Luckmanna. ki je bil najelegant-aejši. Do!g in vitek dirkalni čoln, okrašen z belimi cveticami in zastavicami od vrha iarbole do obeh krajev čolna.
Komisija je gledala predvsem na originalnost v ideji in okusu. Le tako je razumeti, da ni prisodila nagrade, ampak izrekla samo pohvalo «Labodu», ki se v soboto ni prvič pojavil na blejskem jezeru. Ah tako lepega kakor je bi! ta, vendar še nismo videli. Za čas je mirno in elegantno plaval po gladini, nato se spretno in urno obrnil v drugo stran in mislil bi, da je resnična žival, da mu ni za hip pokukal izmed peruti ljubki in še-gavi obraz gdč. Angelce Černetove, ki je iabuda sestavila s finim okusom in ga gracijozno kretala preko jezera.
Pohvala je bila izrečena tudi še čolnu z rožičasto-belim dekorom (g. Tonnies) in čolnu »Črtomiru (iz hiše g. dr. A. Fer-jančiča) z belo vijolčastim okrasom. Oba sta nudila prijeten vtis mirne elegance.
Beneška noč na jezeru.
Kmalu po 20. zvečer se je začela splošna razsvetljava prostrane obale blejskega jezera. Vsa obala ie bila v lučkah. Po jezeru pa so se pomikali čolni, ki so bili tudi razsvetljeni. Seveda bi bila prireditev še mnogo lepša, ako je ne bi motilo deževno vreme. Pod kraljevim gradičem se je zbrala velika množica, ki je kraljevi dvojici prirejala ovacije. Godba je in-tonirala «Bože pravde», pevski zbor ljub-
ljanske Glasbene Maticc pa je zapel tri pesmi. Med petjem sc je kraljeva dvojica večkrat pokazala na balkonu in opazovala divne prizore beneške noči. Pirotehnične kresove je vodil g. Zak. ki jc pravi strokovnjak na tem polju. Visoko proti nebu so švigale rakete v raznih barvah. Najbolj so učinkovali kresovi s sliko kralja Aleksandra. Tudi grad in otok sta bila razsvetljena. Po končani serenadi so se čolni zopet vrnili v pristanišče. V Zdra viliškem domu pa se je nato vršil komerz s petjem in plesom.
Na obalah se je zbrala sto in stoglava množica, med njo zlasti mnogo Ljubijan- ; čanov, ki so imeli na razpolago iz Ljubljane poseben vlak. Slabo vreme je žal j zakrivilo, da izletniki niso prišli povsem na svoj račun in so se nekateri vračali prav slabe volje.
Koncert v Kazini.
V nedeljo je ves dan močno deževalo. Tako je bil pokvarjen nedeljski program. Veselica in cvetlični dan se nista mogla vršiti, pač pa je bi! zvečer v prostorih Kazine koncert, ki je bil dobro obiskan in je v vsakem pogledu sijajno uspel. Pred koncertom je imel, slavnostni nagovor predsednik »Jadranske Straže*, dr. Marn, nakar jc slediia razdelitev nagrad in koncertni program, ki so ga izpolnili člani »Slovenskega kvarteta* gg. Bano-vec, Pečenka, Završan in Zupan. Klavirske točke sta izvajala g. Trost in njegova soproga, nekaj violinskih točk pa jc zaigrala gospa Brandl-Pelikan iz Maribora. Po koncertu se je razvila animirana zabava, ki je trajala do ranega jutra.
O plavalnih tekmah za prvenstvo Slovenije, ki so sc tudi vršile v okvirju »Mornariških dni», poročamo v soortni rubriki.
ana
Naše mesto vzlic vsemu napreduje; ako ga gledaš od daleč ali pa iz bližnjih vrhov, z Golovca ali s šišenskega vrha, z Rožnika ali pa z brd nad Vičem, povsod se ti beli nasproti slikovita Ljublia« ; na s svojimi lepimi cerkvami, svojim Gra dom, svojim divnim pokrajinskim okvi« j rom lahnega hribovja in nebotičnih gor. j
Vedno bolj izginjajo sledovi vojnega hrama in vrišča, vedno snežnejše in piv j jaznejše, a tudi enotnejše lice dobiva na« še mesto. Zasluga za to gre predvsem smotrenemu in marljivemu de!u stavb« nega urada, pa tudi tistemu, slovenske« mu človeku prirojenemu veselju do lič« nega in snažnega doma, ki ga povsod vi« dimo pri naših kmetskih domovih na de« želi.
Tako je vzlic denarni depresiji, vzlic težkemu stanju naše trgovine, industri« je in obrti, vzlic bremenom in slabim dohodkom ljubljanskih hišnih posestni« i kov zunanje lice nebroj hiš in hišic v me« 1 stu dobilo ravno v zadnjem času zopet i svoje svetle barve, prerojeno po delih j naših zidarskih tvrdk, naših pleskarjev in j slikarjev.
Posebno Prešernova in \Volfova ulica j prednjačita letos, pa tudi Kongresni trg. Poljanska in St. Petcrska cesta. Cela vr« sta razmeroma starih hiš se je tu na no« vo poslikalo in daje cestam in ulicam najprijaznejše lice. Ne smemo zamolča« ti velikih zaslug, ki si jih jc stekla upra« va bivše južne železnice v zvezi z do« mačimi denarnimi zavodi, ki jo podpira« jo, z epohalno zgradbo mogočnega Ljub« Ijanskega dvora. Z zgradbo te palače, ki bo v glavnem letos dovršena, je krasno reguliran velik del Kolodvorske ulice, a tudi Pražakova ulica je postala sedaj prometna linija, ki dela čast nositelju svojega imena. Kdor je poznal staro Pre« dilniško ulico in g!eda sedanjo Pražako« vo ulico, nam bo to gotovo potrdil.
Druga večja gradba, ki se bo letos do« vršila, je poslopje Okrožnega urada za bolniško zavarovanje delavcev. Čeprav se ni zgradilo v prvotnih ogromnih di« menzijah, je še vedno prav impozantna
gradba, koje razsežnost se vidi raz vo« gala Kolodvorske in Sodne ulice. S to gradbo dobi Miklošičeva cesta šele svoj sklenjeni značaj, a tudi bodoča Čopova ulica jc z njo napravila velik korak na« prej.
Tretja večja javna zgradba, Sokolski dom na Taboru, ki raste vedno krepkej« še navzgor in bo predvidoma kmalu do« spela do strešnika, pa bo vsled svojih fi« nih in umetniško brezhibnih oblik res pravi kras za okolico.
Vzporedno s tem privatnim stavbnim gibanjem gre delo in skrb mestnega stavbnega urada za zboljšanje ljubijan« skih cest in ulic in skupno z mestnim vrt« narskim uradom za olepšavo in razšir« je-nje naših parkov in drevoredov. Glav« no in najpomembnejše delo letošnje se« zijc je pač popolna preuredba Alcksan« drove ccste v prvovrstno velikomestno cesto. 2e sedaj se vidijo konture 4 m širokih pločnikov na obeh straneh in prijatelj bele Ljubljane uživa že pred« okus tc bodoče najiepšc cestc ljubijan« ske, vidi pestri, šetajoči sc ljubljanski «korzo» na asfaltiranem cestnem tlaku, izgubljajoč sc v vabeče zelene drevorede in parke našega, od tujcev visoko, od nas pa premalo ccnjenega tivolskega pc« rivoia. Na Aleksandrovi ccsti izkopani gramoz se prevaja v mladi park, na des« ni strani glavnega drevoreda, da tvori trdno podiago za nanovo otvorjena po« ta in šetališča. Ta park bo, ko sc — upa« mo, še prihodnje leto — zasadi prazni travnik med njim in žclcznico ob Koslcr« jevem drevoredu. S Trubarjevim parkom bo tvoril nepretrgano verigo zračnega in duhtečega rezervoarja od Bleivveisove ce« ste do senčnatih gozdov Šišenskega hri« ba. —
Mestni stavbni urad pa skrbi v okvirju pohlevnih sredstev, ki so mu na razpo« lago, tudi za druge cestc in ulice. Tako se je letos izvršilo tako potrebno asfal« tiranje hodnikov ob poslopju učiteljišča na Resljevi cesti in med \Volfovo ulico in Marijinem trgom, odnosno frančiškan« skim mostom, šc bolj pa je pozdraviti dejstvo, da sc je asfaltiranje pločnikov na Gosposvetski cesti nadaljevalo od evangeljske cerkve do Bleivveisovc ccste in sicer na obeh straneh. Dohod do ve« lesejma je na ta način šele dobil \ res« niči mestno lice. Upajmo, da se bo še letos izvršilo asfaltiranje dveh uličnih delov, ki jih Ljubljančani najbolj žele, ker so sedanji pločniki že docela nerab« ni, mestoma vsled globokih lukenj v njih naravnost nevarni, to je od desne strani Dunajske cestc od Figovca do Kreditne banke in pa Knaflove ulice od Šelenbur« govc u!ice do opere. Če se to letos izvrši je mestni stavbni urad v resnici izvršil mnogo koristnega in lepega dela.
Preureditev Aleksandrove ceste pa bi bila nepopolna, ako bi se sočasno na nji ne preuredila električna razsvetljava. Se« danje obločnicc so mnogo prenizke, pre« šibke in stoje vedno le na eni strani ce« ste. Pravilna razsvetljava bi morala pred videti najmanj pet obločnic od Dunaj« ske ccste do Gledališke ulice in sicer vi« seče v višini 2. nadstropja v sredi ceste. To bi dalo cesti tudi zvečer velikomest« no lice. Električna obločnica v isti višini je na vsak način tudi potrebna na kri« žišču Bleivveisovc in Gosposvetske ceste ter bi se morda lahko montirala še pred otvoritvijo velesejma. Tudi plinska raz« svetljava v Knaflovi ulici bi se lahko po« množila s tem, da sc prižgo svetiljke na obeh straneh ceste.
Glede drevoredov imamo označiti na« predek na Bleivveisovi cesti, kjer letos nasajena vrsta mladih akacij med Erjav« čevo in Rimsko ccsto krasno uspeva. Za olepšavo Erjavčeve in Gregorčičeve ce« ste, ki sta preširoki in preprazni, je zelo potrebno, da se letos v jeseni zasadi tudi tam na obeh straneh enak drevored. Mladih sadik jc dovolj v mestni dreves« niči. Ko bo Sokolski dom na Taboru do« vršen, bo treba park na južni in zapadni strani telovadišča preurediti, odnosno ga sploh še!e ustvariti. O tem in pa o našem Gradu drugič kaj več.
Angleška mornarica v naših vodah
Kakor siao že poročali je pred par dnevi dospela v naše vode angleška sredozemska mornarica. Ta poset ima čisto služben značaj in pomeni radi tega za našo državo pravi častni dogodek.
V	pondeliek pred poldnevom so se prve angL ladje pripelale v našo vojno luko, Boko Kotorsko. Našo ladje, vojaške in civilne oblasti ter ljudstvo so sprejeli Angleže z velikanskim navdušenjem. Vr. šile so se manifestacijo, kakoršnih Dalmacija v jugoslovanski prisesti še ni videla. Angleži so se po vsem kar so videli in slišali lahko prepričali, da je naš narod napram Veliki Britaniji skoz in skoz prijateljsko razpoložen in da ve ceniti Angleže, ki so med svetovno vojno kot zavezniki pomagali Srbiji in nastajajoči Jugoslaviji.
Vhod angleške mornarice v Boko Ko-torsko je bil zelo svečan in veličasten. Pred luko so je najprej pojavila letalska ladja, katero so spremljali zrakoplovi. Ob 4. popoldne se jc pripeljala cela 'lota. Pred floto so vozile naše topničarke, ki so pozdravile angleško mornarico s topovskimi streli. Po obojestranskih pozdravili so sc ladje napotile pred Tivat, kjer so sc vsidrale.
V	torek so se pričele svečanosti na čast gostom. Angleži so deloma zapustili svoje ladje ter se podali v Boko Kotorsko iu na Lov cen, kjer so si ogledali pri-rodne krasote naše domovine. V torek popoldne se je vršila, v Tivatu in Baošiču velika vojaško - pomorska zabava, v kateri jn vzbujala poeeboo pozornost veslaška regata. Izid tekmovanja je znan in jc izpadel jako častno za. naše pomorce. Njihovo zmago so tudi Angleži pozdravili z burnim ploskanjem. Ves ta čas je na obali svirala vojaška godba s Cetinja. Zvečer se je vršil sijajen banket v Tivatu.
V	sredo so si Angleži nadalje ogledovali Boko. Popoldne je bila regata jadrnic, katero pa je, žal. oviral nepričakon ciklon. Toda kljub temu so se svečanosti nadaljevale v nemotenem dobrem razpoloženju, ki je vladala na, obeh straneh. Moštvo je tekmovalo v nogometu, an-trleški častniki pa so se odpeljali na avtomobilih v okolico na izlete.
V	četrtek so se Angleži podali v Dubrovnik. Dubrovniški meščani so se že zijutraj zbrali na obali ter so ob 8. uri vzrli prve ladje, ki so manevrirale pred vhodom v luko. Vojaštvo je pričakovalo mornarico v paradni uniformi. Tega dne ie bila namreč krstna slava 13. pešpolka v Gružu. Dubrovnik je bil okrašen z narodnimi zastavami, na raznih mestih pa so stali slavoloki, na katerih so se vile poleg naših tudi britanske zastave.
Ob 2. popoldne se je podala angleška mornarica v Gruž. Najprej se je vsidrala v luki angleška jahta, katero so spremile torpedovke in minonosci. Takoj za njimi je prišel dreadnought »Iron Duke«. Sledile so mu ostale ladje. »Duka« je izstrelil 15 strelov, nakar je naša ladja »Jastreb« oddala istotoliko strelov v pozdrav. Nato se je angleška flota vsidrala in na admiralski brod se je podal jugoslovanski admiral Priča, ki je pozdravil Angleže v imenu naše mornarice. Takoj za tem je admiral angleške flote sir Os-mund de Beauvoir Brock posetil našega admirala na ladji »Vila«, pozneje pa se je izkrcal na mestu, kjer ga je pričakovala častna četa 13. polka s častniki in vojaško godbo. Čim je stopil na kopno, so "se mu predstavili naši oficirji in vojaška godba je intonirala angleško himno. Admiral ie sedel v avto, ter se odpeljal v mesto, kjer je posetil velikega župana in mestnega poglavarja. V reprezentatij-ski dvorani pomorske akademije so se medtem seJli poveljniki naših vojaških edinic, poveljnik 13. polka, komandant mesta in upravitelj vojaške bolnice, ter se poklonili došlemu admiralu.
Zvečer .-e je vršil velik banket v rek-torski palači. Angleži so se pripeljali v kočijah in avtomobilih skozi gost špalir rievilno zbranega občinstva. Banket je bil naravnost kraljevski ter je trajal do polnoči na brodih okolu Grtiža so goreli veliki ognji, ki so bili sestavljeni tako, da
se je brala beseda »Welcome« (Dobrodošli). Naslednjega une. v petek, sta velik: župar in načelnik o bi/ne vrnila poset admiralu. Angleški častmki so še ogledovali mesto. Zvečer se je vršil banket v Vojni akademiji. V soboto je »Orjuna« priredila veliko svečano zabavo na Pilah. V ne-' deljo ob 21. uri je bil sinfoničen koncert I muzike kraljeve garde, eno uro pozneje ! pa ples v Oficirskem domu. Plesa se je udeležilo nad 500 povabljencev.
V pondeljek 4. avgusta je angleška ' mornarica ostavila Gruž ter se podala proti Splitn, kjer se razdeli na več delov. Angleški admiral Broch se pelje le do Sušaka, kjer se izkrca in sede na kraljev avtomobil, s katerim oddrdra na ■ Bled v goste.
Sezona 1923-24 v veliki
'šl
Iz letošnjega poročila pariške Grand Opera posnemamo sledeče zanimivosti.
Katera glasbena dela so največkrat uprizorili? Na prvem mestu je Faust (29« JlIat). potem Rigoletto (20=krat), dalje rh2« in Samson in Dalila (19«krat). Po« tem (naštevam samo opere, ki so tudi pri nas znane) Herodiada (18«krat) in Lo« hengrm (15«krat). Dalje Čarobna piščalka (13«krat), Parita] (8«krat), Boris Godu« nov (10«krat), Aida (6«krat), Monria Van na in Valstaff (5«krat), Walkiire (4«krat) in tako dalje.
Poleg nanovo naštudiranih domačih in tujih oper, je uprizorilo to veliko gleda« lišče 9 francoskih premijer, ki jih je pu« blika vse navdušeno sprejela. Številni gosti so peli najčešče v italijanskih in VVagnerjevih operah (Butterfly, Bohemc, Tosca, Aida. Traviata, Rigolctto in Lo« hengrin ter Tannhauser). Svetovni Šalja« pin jc gostoval dvakrat v Borisu in dva« krat v Hovanščini. Velikanski uspeh je proti koncu sezone dosegla opera «Le Martyre dc Saint s Sebastien» z g. Ido ftiibinsteinovo. Za novo leto ic uprava
angažirala dva odlikovanca pariškega konservatorija. Prva predstava nove se« zone bo «Nero», ki jc že popolnoma na« študiran. Ravnatelj opere Jaques Ron« che je bi! izvoljen članom Akademije lc« pih umetnosti in je dobil znak koman« danta častne legije.
Nušičcv večer v Mariboru. Danes, v torek, prirede v gledališču pisatelj in igralec M. D. Spasič, njegova soproga Štefa in bivši član ljubljanskega gledališča Rob. Matijevič Nušičev večer, ki obeta prav lepega užitka. Igrali bodo tri komedije Branislava Nušiča in eno Spašice-vo burko. Pravico do uprizoritve treh Nušičevih enodeiank ima doslej samo Spa-sičeva družba, ki jih je naštudirala pod režijo Nušiča samega.
Zagrebško gledališče v prošli sezoni. Uprava zagrebškega gledališča je pravkar izdala statistični pregled delovanju svojih gledališč (dramskega, opernega in operetnega) v lanski sezoni. Iz poročila posnemamo, da je bilo vseh uprizoritev v glavnem gledališču na Wilsonovem trgu 361, od katerih odpade 150 predstav na dramo, 14-5 na opero, 32 na balet itd. Poleg ieh prireditev se jc vršilo več predavani
nekaj predstav za otrok?, par akademij, 11 nastopov moskovskih Hudozestvani-kov, o gostovanj Narodnega gledališča iz Beograda. 2 večera Mariborčanov in 5 večerov Labanove plesne šole iz Hamburga. Drama je uprizorila 35, balet in opereta pa 15 de!. Slovanskih komadov je bilo 91, romanskih 32. germanskih 18. Zagrebško gledališče je v prošii sezoni dvakrat sodelovalo na varaždinskem odru, 12 krat je nastopilo v Sarajevu. 8 krat v Dubrovniku in 4 krat v Beogradu. Število skupnih predstav na vseh treh odrih znaša 522; 211 produkcij odpade na dramo, 255 na opero, opereto in balet, 38 na tuja gostovanja, 18 večerov pa na ostale prireditve.
Spomenica Jovasa Hranilovifa. Letor praznuje hrvatski pesnik Jovan Hranilo vič 50 letnico svojega literarnega delovanja. Slavljenčevi prijatelji in čestilci so sklenili da se izda ob tej priložnosti tHranilovičeva spomenica*, v kateri izide 10 do 15 najlepših jubilantovih pesmi ter kopica doneskov njegovih prijateljev. Spomenica se bo izdala v Novem Sadu ter bo stala 60 Din.
Italijansko gledališče t Splitu. Iz Splita poročajo, da so Italijani kupili v Splitu svet, na katerem bodo zgradili svoje gledališče, ki bo nosilo ime <Dante>.
Gledališka šola v Zagrebu. Prošlo šolsko leto je imelo zagrebško Narodno gledrjišfe šolo za igralce, v katero se ie
priglasilo 12 učencev. Zahtevam sprejemnega izpita pa jih je zadostilo samo pet. Med letom se je to število pomnožilo še za štiri. Poleg tega se ie tekom leta vpisalo v prvi letnik 10 gojencev konservatorija. Tako je obsegal prvi letnik 20 učencev, drugi pet, tretji sedem. Od tega skupnega števila odpade nad polovico članov (19) na dame. V šoli so poduče-vali: Branimir Kulundžič Ln Josip Kosor. Izredni učitelji so bili: Anka Kernic, Hin-!;o Nučič, Boris Krivecki, Tito Strozzi in Joža Ivakič. Novo šolsko leto za igralski naraščaj začne v Zagrebu 15 septembra.
Ivan Cankar v slovašeinL Nedeljska številka slovaškega dnevnika 'Slovenska Politika> objavlja prevod Ivan Cankarjeve •*:iice «V gajir* (V hnji).
Brethovenov muzej oa Dunaju. Dunajska mestna občina je kupila hišo številka 92 v Doblinger Hauptstrasse, kjer je L. v. Beethoven zložil svojo <Eroico>. Stavba se preuredi v Beethovenov muzej.
Edvard Munvhnva sralika v Praei. Že delj časa je v praškem -tRudolfinus razstavljena grafika znanega Norvežana Edvarda Muncha. Dela so razstavljena skupaj s slikami Geor^n Grossa.
Lojze Dolinar t češkem tisku. Nedeljska priloga praškega < Češkega Slovai prinaša tri reprodukcije kiparja Lojzeta Dolinar ja. Reprodukcije nosijo naslove:< Glava starca, Portret in Tragična glava i
Sokol
JDBOEOVA SEJA JUG. SOKOLSKEGA SAVEZA.
Med tem, ko je bilo za preteklo nedeljo napovedanih nebroj sokolskih prireditev, je bila za deveto uro dopoldne sklicana odborova seja J3S. Mnogotere prireditve I so bile vzrok, da je bila odborova seja ' slabo obiskana, ker se je večina žup opra-! vičila, da ne morejo poslati svojih zastop-! nikov na sejo. Ker je bila seja zaradi po-j slednjih priprav za sokolski sabor potreb-! na, se je morala izvršiti tudi pri manjši j udeležbi.
Sejo je otvoril br. starosta E. Gangl in | imenoval za zapisnikarja br. Čobala in s. Trdinovo, za overovatelja zapisnika pa br. Vidmarja in Ryško.
Br. tajnik dr. Fux je podal kratko poročilo, v katerem je navedel obsežne priprave za sabor, udeležbo na olimpijski tekmi, dobro napredovanje žup, ustanovitev Svaza ruskih Sokolov v tujini in končno stanje župe Osijek. — Sklene se, da se udeleži zastopnik Saveza seje ruskih Sokolov, ki se vrši za časa pokrajinskega zleta v Zagrebu. Glede predloga župe Osijek o zopetni ustanovitvi treh plemenskih podsav. se sklene, da pride predlog v organizačni odsek, četudi je ilegalen, da ga zavrne ta odsek, kjer bodo zastopniki vseh žup.
Brat blagajnik Kajzelj poroča o gmotnem stanju Saveza, ki pa ni posebno ugodno, ker so bili izdatki za olimpijado jako veliki, mnogo je pa tudi še zastan-kov od žup in društev, kar posebno občuti savezna blagajna.
Br. Švajgar poroča o statistiki, ki izkazuje 522 društev in odsekov, vendar je od teh nekaj nedelavnih. Članstva šteje savez 42.821, od teh 33.989 članov in 8832 članic. Predlaga, da odbor sprejme osem novih društev, ki jih imenoma navede in da se dovoli premestitev dveh društev iz župe Celje v župo Maribor. Oba predloga sta bila sprejeta. Dalje poroča, da je v zadnjem času zopet pričelo z delom nekaj društev, ki so bila doslej nedelavna. Z ozirom na te se sklene, da so društva za čas svoje nedelavnosti dolžna izpolniti vse obveznosti, ko zopet prično z delom in da se jih ne sme smatrati kot novoustanovljena društva.
Pri tej priliki se naloži saveznemu starešinstvu, da izvede sklep zadnje odboro-ve seje, ki izključuje vsa društva iz Saveza, ako do 31. julija ne poravnajo obveznosti iz leta 1923. Izključitev sc mora izvršiti takoj po saboru.
Načelnik br. Ambrožič omenja v svo-jem poročilu, da je tehnični odbor pripravil vse poslovnike in pravilnike ter predloge v tehnični organizaciji. Skoro izdelane so tudi že vaje za medzlctno tekmo, ki se vrši v prihodnjem letu. — Daljše poročilo poda o olimpijski tekmi, kjer je br. Štukelj dosegel svetovno prvenstvo, naša vrsla pa četrto mesto. Po klasifikaciji — kakor je klasificiral tekmovalce olimpijski odbor in jih placiral 5» uspshih glede na najboljše tekmovalce na posameznih orodjih, so dosegli Čehi in Švicarji 7 in pol točk, Jugoslovani 4 točke, Francozi 3 točke, Italijani 2 točki, Amerika 1 točka, ostali brez placementa, kar pomeni za Sokolstvo vobče in tudi za nas posebej dokaj časten uspeh. Da je imelo naše Sokolstvo na razpolago potrebna denarna sredstva za daljšo trenpžo, bi prav gotovo ne bila naša vrsta na četrtem mestu. Poročilo br. načelnika je bilo s priznanjem vzeto na znanje.
V imenu organizacijskega odseka je poročal br. Bajželj, ki jo izvajal, da so vsi poslovniki in pravilniki ter resolucije sa-veznega starešinstva in predlogi žup in društev pregledno zbrani v brošuri, ki so jo prejela društva in župe. Nekatere teh poslovnikov bi moral odobriti savezni odbor, ostali pa pridejo itak pred sabor, ker je baš v tem zapopadeno gradivo, ki naj' se obravnava na saboru. Na predlog žup-nega starosta br. šemrova se poslovniki, ki ne pridejo na sabor, sprejmejo en bloc.
Pri razgovorih o saboru se pojasnijo odbornikom nekatere točke in se popravijo nekatere napake, ki so se vrinile v hrvaški tekst poslovnika za sabor.
S-ivrznemu starešinstvu se naloži, da takoj še enkrat opozori vsa župna starešinstva, da pošljejo gotovo v vsak od>ck po enegn svojih delegatov. Župe naj skli-čejo pred odhodom na sabor zastopnika društev, ki naj se medsebojno dogovora kakšno stališče zavzemajo k gotovim točkam. da ne bo na saboru vsako društvo zavzelo svoje stališče, ki bo nasprotno svoji župi ali pododboru.
Zastopniki zagrebške žnpe pojasnijo spored zleta ter tolmačijo navodila za ziet. ki jih je župa pravkar izdala in razposlala vsem društvom. Izrazijo željo, da bi se zlasti članstvo iz Slovenije v čim večjem številu udeležilo zleta v Zagreba.
= Tureif 3. "»m. vrzi-
mmm sts
FRANC BAR C3nX»r;Bvo »afcr.5.Tel 40?
OMNIA SUNT VANA...
je vzbudilo vihar navdušenja...
... so plamteče pozdravljali, bučno klicali «Živi-o» Ln «Bog živi», frenetie.no vzklikali, obsuli, stiskali roke, vihteli klobuke... ovacije so trajale skoraj pol ure in se ponavljale vsakih pet minut ...
Gloria mundi je opojna pijača. Frane se včasih njen čar tudi takšnih, ki so imeli nakaj več zmisla za humor. Ze eelo pa podlega, kdor ve, da je prišel zraven, kakor Pilatus v Čredo.
Vesenjaka to pot ne mislim. On si je rezerviral Maribor. V Ljubljano sta r>e v soboto predpoldne pripeljala gg. dr. Korošec in novopečeni dr. Ku-;
ležbo. Na dnevnem redu so zanimivi referati Slovensko poverjeništvo je postavilo na dnevni red referat: nadzorstvo m nadzorniki osnovnih in meščanskih sol. Poroča g. nadučitelj Ljudevit Potočnik iz Štor pri Celju. Udeleženci skupščine imajo razne ugodnosti, med drugim četrt in-sko voznino na železnici in na parnikih.
* Da ne bo slepomišenja! Susnik m Šarabon: <Vojska na Balkanu.* - Na sir. 233: <A sedaj (ko Bolgari niso hoteli pristati na revizijo pogodbe s Srbi, ki so jim prihiteli pod Odrir. na pomoč, ter tudi zavrnili rusko posredovanje, naščuvani od Avstrije, kateri je bila pot na vzhod vsled balkanske zveze zaprta in ki je hotela za vsako ceno Srbijo in Bolgarijo razdvojiti) izda .-Slovan* Srb svoje-
Telefon 730 KinO Ljubljanski dVOP Telefon ,
Danes 5. avgusta nastopi slovita plesalka u igralka
flL
vsčnih šikan. Po poročilu, ki ga je dobilo te dni notranje ministrstvo od obmejnih organov v Gjevgjeliji, je grška obmej-na straža na neko večjo skupino Srbov,. predstave ob ki so hoteli pobegniti z Grške v našo;
nita Berber
v ljubavni
drami
ljubice grofa Morana
nedeljah ob pol 11, 3., pol 5-, 6., pol 8 ia 9. - Ob delavnikih ob pol 6. '	pol 8. in 9. uri	____
državo, olvorila ogenj iz strojnic iu je bi-,	d doraom maša, nakar je
lo pri tej priliki 19 naših ljudi ubitm. J>a- |	^^ b]agosIovy n0vi Gasilni
ša vlada namerava vložili radi tega naj-	^ ^ orodje tcr krstii novo društveno
• y__.-r:__n«! m-clri vlflnl	i	_______r: 1 -
lovec. Na postaji, glej, sprejem. Gruča j °a ^ata Bolgara, sveže se z Grkom, spo-slavnostno razpoloženega občinstva, ki p očividno nekoga čaka. Klobuki so že
čita se vržeta ua oslabelega leva*. — Str. 234: cA ponoči od 29. na 30. junija
v rokah, vraiovi stegnjeni. Kaj neki | k^uhne nova vojska. Kdo je dal povelje čakajo? Pa evo. tu sme, tn smo! Kulo-vec snema klobuk, maha z njim, kliče
•rBog živi! Bog živi!» Smehljaje od-zdravlja čakajoča skupina prav vljudno in počaščeno, — mnogi si ne vedo razlagati, odkod ta «ovacija od zgo-rajt, —' potem jo pa naenkrat vsi ucvro mimo »sprejetih* ministrov tri vagone dalje, k srbskim planincem. Sprejem ni bil prav nič političen in je veljal povsem drugačnim interesom. Dr. Kulovec je poveznil svoje pokrivalo na glavo ter jo naglo in nekam polito ves rdeč odkuril mimo vratarja. Pri tem je nekaj nerazumljivega mrmral. Dr. Korošec se je pa dobrodušno smehljal. On ve, kako «transi t gloria mundi®, in če se novopečen minister nedolžno blamira, se tudi starejši tovariš rad zabava. Vanitas vanita-
tum, je li!	M. A. C.
*
*	Admiral Brock kraljev gosi na Bledu. Iz Dubrovnika se brzojavno poroča, da je admiral angleške vojne mornarice M. Os-mond Brock od kralja Aleksandra povabljen na Bled. Ko prispe danes angleška eskadra v Split, se odpelje na Sušak angleški admiral s torpiljerko, kjer ga čaka kraljev avtomobil, s katerim odpotuje M. Brock takoj na Bled.
*	Smrtna kosa. V mariborski bolnici je nmrl v nedeljo rezervni iregatni poročnik g. Srečko Biber, star šele 27 let Njegovo truplo prepeljejo v Ljubljano, kjer bo pogreb v sredo ob 16.30 — V soboto sta umrla v Mariboru g. Viljem Kemm, lastnik zastavljalnice v Gosposvetski ulici in finančni nadpregl-dnik v. p. gospod Sotošek, katerega je zadela na cesti kap in je bil takoj mrtev. — V Celju je umrla istega dne tudi vsled kapi ga. Marija Gcrjanc, p. d. Holzl, daleč naokrog znana dobrotnica pod častnim nazivom <gabrska mati*. Bila je krstna botra okrog 170 in birmska okrog 100 otrokom. Blag jim spomin!
*	I-validi oproščeni državnih davkov.
Središnji odbor Udruženja vojnih invalidov v Beogradu je prejel odlok, po katerem so težji invalidi oproščeni državnih davkov. Ker je to zelo važno za marsikaterega, objavljamo odlok, ki se glasi: Ministrstvo financ, generalna direkcija neposrednih davkov, br. 12.339 z dne 7. maja 1924. Udruženju vojnih invalidov v Beogradu. Udruženje naj obvesti vse svoje
za napad, se še danes ne ve. Sicer je to brezpomembno.:* Kaj bi tukaj trdil pisatelj, če bi bili Srbi dali povelje za napad? — Str. 234: ... tridnevna ljuta bitka . . . nad Kočano in Stipom, na Ovčjem polju, jim (Srbom) ni prinesla nobenega uspeha, nasprotno, srbska armada je bila na tem, da jo Bolgari zajamejo. Srbi brzojavijo v Rumunijo za pomoč . . . Savov bi bil v par dneh s Srbi opravil . . 3 Tako se piše zrodovina! Primerjaj poskuse avstrijske ob začetku svetovne vojne, kako «so opravili* s Srbijo! — Str. 235: <200 bolgarski') Sol v Makedoniji zaprtih. Resnično, resnično, Turki niso bili taki, kakor so Srbi in C-rki! Celo bolgarsko cerkev preganjajo, hočejo sploh zatreti vse, kar spominja na Bolgare . . . Slabše se godi Makedoncem kakor pod Turki . . . Edini up Bolgarije je Avstrija.* Taka je naša knjiga. In bila je v Avstriji celo prepovedana. Grozno! Ali niso bili prepovedani celo nedolžni odstavki v nedolžnih slovenskih šolskih čitankah, kakor «Drava, Sava in Soča>, slovenska zemlja, celo starinsko ljubljansko barje! Dva odlična Slovana sta spisala knjigo, ni vraga, da celo kdo najde kaj primernega v njej! Tacitovega <sine ira et studio* pa ne bo našel.
Cela vrsta sokolskih prireditev (zle-tov, javnih nastopov itd.) se je vršila v nedeljo po Sloveniji. Uspele so vse lepo, kolikor je bilo pač ob slabem vremenu mogoče. Poročila o njih smo morali danes radi pomanjkanja prostora izpustiti. Priobčimo iih tekom prihodnjih dni.
* Vodnik po Ijibljani izide te dni v samozaložbi komiteja državnih uradnikov v Ljubljani z jako bogato vsebino. Knjižica je zelo okusno izdelana v žepnem forniatu ter obsega okrog 200 strani. Ker se je Ljubljana od preobrata sem
energičnejši protest pri grški vladi
Kosovska <iili!a*. Pred nekaj dnevi |
• i zastavo. Vsled deževja se je vršilo zabi, ~ ! janjc žebljev v Gas. domu. Otroci iz
niso mogli najti Na istem kraju so na-
slednji dan
štvih sodelujejo. Tem neprijetnejc je učinkoval radi tega te dni žaljiv nastop iz Češkega došlega industrijalca šonske« ga, ki se je na cesti brez potrebe vrne« šal v prepir dveh vojaških motociklistov in avtomobilista, s katerim so po njegovi krivdi trčili. G. 5onsky je pri tem ne, sramno nahrulil naše vojake in jih zmo-< ja! s <rserbische Kerle konnen nicht fah« »CUi, Ki so; -	na Drihodnjo nedeljo, ve, ren». Vsaj on trdi. da jc rekel samo to
svojih žrtev, £££ c£ je vr;iIa ob Iepi ude!cžbi v kar pa jc ze dovolj žaljivo druga -
—------- i sc'lca P? " J ™ ___"	i Zjja trdi, da je rekel celo «serbische Hua
de». Ko pa je bil klican na odgovor, sa " "" ' hotel s
so ustavili kačaki na cesti Mitrovica-Pec j D(j.^ stanjce 60 podali par deklamacij avtomobil s poiniki in potnike seveda iz-, nozdrav;jj navzoče, predvsem župana, ropali. Samo nekemu Rusu se je posreči- j kumic0 oblastnega zastopnika. Popob lo rešiti 20.000 dinarjev, ki jih je imel j danska tomhoia se je morala zaradi de, tako dobro skrite, da jih ruti kačaki, ki so zelo soretni v preiskovanju sv
ki zopet izvršili drzen j
j prostorih novega Gas. doma. e_ Nočno lekarniško službo
ima ta
napad, o katerem smo'že kratko poroča-1 , lekarna	Mariji pomagaj, na je izgovarjal na svoje češtvo in 1
U. V avtomobilu se je vozil tudi blagaj-1 "T* J^*™	^	tem svo, surov prestop« omilit,. Suši
_ .. , . . J, 1 Glavnem trgu. Peči, ki je nosil
nih finančne uprave 2 milijona dinarjev za izplačilo mesečne
i ia
Tombola nižiih poštnih in brzo, mo. da bodo manborski Ceh. sa™ ^^ v nih uslužbencev v Celju, ki se je vr, vzeli potrebne korake, da prepre&jo in«
plače uradnikom v okrožju. Kačaki so ga ,' v nedeljo ob 3. uri popoidne, je kljub	v pSbmh
•---^^	""" m on ! slabemu vremenu privabila mnogo ljudi vijo. K^ oblasti pa naj v podoLmn
rJd Narodnim domom, slučajih strogo izvajajo zakonite pre,-
Nezgode v Mariboru. Dne 2. t. m.
vnrašali, koliko denarja nosi m on jim je povedal, da r*ii 2 milijona dinarjev.
i na Dečkov trg p
Seveda so se kačiki polastili obeli milijo- | Glavne dobitke so dobili sledeč; udele, pise. nov in tudi druge potnike so izropali in : so pri neki 100.000 dinar, potnikom rejo z m iS
kjer so si na svoj način razdelili pi Tako se živi na slavnem Kosovem pelju, kjer gospodari Ferad beg Draga, najnovejši pristaš blokaške vlade, vrhovni pre-tektor vseh krč-i^ov na Kosovem.
* Požar v Račjem. V Račjem pri Mariboru je prešli petek pri posestniku Jo
je še veliko število manjših dobitkov. Po j tomboli se je vršila v vseh gornjih pro,
kazalo, da rana ni velika in nevarna. lati
štorih dobro uspela veselica, ki je W dan pa si * ^ ^IcLTlatfjoS jala ob živahnem razpoloženju do jutra, , £g; ^^ ^TJ^lo ^. njih ur.	i . "
e— Športni dan se je vsled slabega ^ wco. * p • vremena zopet preložil na prihodnjo ne» i	iZ rfjmor^a
sipu Srnku izbruhnil požar in je hisa po- dc)jo Dopo!dne so se prodajalc po me. ! . gotolsfei kroi v tržaškem «Piccn\u-. gorela do zidovja. Požar je baje nastal,.^'	....	....
Iver je bil dimnik premalo zavarovan.
cvetlice, popc'danska tekma med j £)0pjsnjk tržaškega «Piccola» Urbanaz-, S. V. Rapidom iz Maribora in S. K. Ce- urbani je napisal v sobotni večerni izdaji Domači požarni brambi se je posrečilo, ]je pa s£ j(j mora]a zaradi otncnjene okol i lPicco]a> članek o prof. Pivku in njegovi daje_z velikim naporom ogenj omepla.^^ n<jst} te!efon5čno odpovedati.	| knjigi €Carzano». Ob tej priliki je princ-
e— Ogenj je izbruhnil v nedeljo dne nesej tudj avtorjevo sliko, posneto po 3. t. m. o!:o'i 4. ure zjutraj v špecerijski svoječasni reprodukciji v »Jutru.. Ko bi trgovini A. Močnik v Celju. Ko so odpr= ; se p:scc ie odvadil pisati «Pettau, Mar-j li trgovine, so bile police že v plamenu. I Zgorelo jc mnogo ruških vžigalic, moka ! in drugo špecerijsko blago v vrednosti ukradla pred nekaj dnevi služkinja Mar- j Qkolj gQ 00(j Din gi^da pa jc krita z za. gareta Sc^eitinger svoji gospodinji Pavli | v3r0valn,:s,0. Došlim gasiiccm sc je kina;
r\	____1.. .t...	n<.nf4/l11 7	I	..ni.	i
Strela udarila v čredo ovac. Kakor javlja cKoroški Slovenec^, je udarila strela v čredo ovac, ki je zbežala pred nevihto pod neki bor na Ojstri. Ubila je 17 ovac, ena pa je ostala nepoškodovana. Za 80.000 Din raznih dragocenosti je
Orosv v Krambachu pri Gradcu. Z raz- ^ ,u posre£i!o ogcnj Dogasiri. Sodi se, da nimi zlatimi urami, verižicami, prstani j -e nasta, 05cnj vs!ed mi§i, ki so glodale in tako dalje je zbežala nato v Jugoslavi- , „ r r.. ___	t.i — —a
jo, koder jo sedaj zasledujejo varnostni organi.
Iz Ljubljane
Jezdni odsek tel. društva »Sokol« v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se priglase pri br. Polajnarju za pokrajinski zlet v Zagrebu, do 6. t- m. — Zdravo!
u— Samo še danes in jutri je mogoče vlagati reklamacije za bližnje občinske
gladke fosforne vžigalice, ki so sc med drgnjenjem vnele. Dim se je že bil pri» če! valiti skozi parketna tla v 1. nad; stropju, kjer stanuje rodbina hišnega gospodarja Faningerja. Stanovalci bi sc bili lahko v spanju zadušili, a ie bila vsa rodbin? k sreči v vinogradu.
e— Smrtna nesreča. 29;'etni Jernej Brate, doma iz Moravč pri Litiji, je dno 31. julija skupno z brzojavnim mojstrom g. Jagodičern iz Celja popravljal brzo= javno omrežje v Arji vasi pri Celju. Med lo in jc padel
hipoma razvila in privablja slasti z vsa- j	q ^ somisljcnike s pristavkom
koletnim veles jmom ogromno število	^^ kasncj§a zahtevj pcpravk=
tujcev, je izdaja Vodnika prepotrebna.,	voli'nega imenika, 1 lz ^ VI:"	.... .n . .
Knjiga vsebuje razne zelo uporabne po- ^	J JTodn vršile že razpisane poškodovanega so prepeljal, v ,avno bob
noPravka riclom P3 1110 ic spodrsni! 1 1 '	iz 9 ro visokega droga na zemlja Težko
da tke posebno za trgovske kroge in ne bo vsled tega le tujcu, temveč v isti meri tudi domačinom dobrodošla. Priporočamo
po katerem sc bodo vršile že razpisane
občinske volitve.	„ .. I poškodbam. Pogreb sc jc vršil včeraj, v
Društvo najemnikov za Slovenijo P™
nico v Celju, kjer je 2. t. m. podlegel
u-
»	orozarja, da se vrši prihodnja javna od.- ; pondeljek popoldne
jo toplo vsakomur. Cena znaša 30 Dinza j ^^ seja juW> dne 6. avgUEta ob 20.
komad, preprodajalci dobe 20 odst. po-; pusta.
T	___
j uri v veliki dvorani Mestnega doma. Dru j a_ Letošn.il prostori industri isko=obrt»
! stvena pisarna daje članom dnevno od I M razsiave v Mariboru obsegajo dekliško
boto in nedeljo je na Kamniških plani nah močno snežilo. Preko noči so vsi vrhovi dobili lepo snežno odejo. Razsa-člme," kateri so'primanl ža"polne in- jala je tudi huda burja in nastopil oster
_.	___ i__i...«m a milili runi nri n u <1
* Sneg na naših planirah. Preteklo so- rfo 2f) ure infornlacije Sv. Petr3 ce« nn^ni;n Ja na h^ranstn nlnni-	_
valide, da vsak zase zaprosi s kolkovano p ->Snjo za osleboditev osebnih davkov pri pristojnih finančnih upravah, pri ka-t: -ih jih dolgujejo in se naj sklicujejo na čl. 74. točka «e> zakona o neposrednih davkih. Nač 'nik: Mil. Karapančič.* Za polnega invalida se la'iko smatra vsak i valid nad "0 odst. delanezmožnosti, za težkega pa od 80 odst. naprej. Vsi taki invalidi se torej lahko poslužujejo gori omenjenega odloka in vlagajo prošnje. Prošnje pa morajo biti kolkovane.
* Poziv inženjerjem. Kljub temu, da skuša država ščititi domače inženjerje napram tujcem, se je vrinilo vendar že pre-ccj neslovenskih inozemcev na mesta, katera bi lahko zavzemali domačini. V tem oziru se čujejo mnogobrojne pritožbe, ltadi tega in pa v smislu zadevnih, slde-'
mraz, katerega smo čutili tudi pri nas, Včeraj je nudil pogled na Kamniške planine pravcato zimsko sliko. Pričakovati pa je, da bodo topli solčm žarki kmalu odstranili slciove še veliko prez2odnje planinske zime. K;''-ir nam poročajo je
sta št. 12, pritlično, desno.
u_ Umri, v Ljubljani. Od nedelje so bili naznanjeni sledeči smrtni slučaji: Matija Cuderman, poštni poduradnik in hišni posestnik. 61 let. — H Jena Berg» ier, zascbnica, 70 let. — Mariia Czcrny, zasebnica. 77 let. — Marija \Vlndiscker, kramarica, 76 let. u— Skesanec. V petek, okrog 11. ure e pristopil k stražniku na B'ei*
zapade! velik sneg tudi na Triglavskem |	'cestl nek5 mladenič in se prijavil
pogorju.
* Konjiška podčastniška šola v Suaotici. V konjiško podčastniško šolo v Subotici se sprejme letos 120 mladeničev iz civil- j nega
Sprejemajo se le prosilci, ki so dovršili najmanj štiri razrede osnovne šole. Sprejemnega izpita ni. Šolski tečaj traja dve leti. Oni gojenci, ki so dovršili šolo z odličnim ali s prav dobrim uspehom, imajo pravico do izpita za častniški čin. G o; sne i z dovršenimi š<"!;nu gimuazij-
samovoljno kot tat. Pri zas'i*an"u na stražnici je izpovedal, di sc piše Franc i Toni, ie doma iz Vodic in čevljarski po*
meščansko šolo in dvorišče, poslopje iu vrt dnevnega zavetišča, vrt Dijaškega doma in Prešernovo ulico.
a— Jadranski večer, ki so ga minulo soboto priredili v Narodnem domu naš: Primorci, ie kljub deževnemu vremenu izvrstno uspel Prišlo je toliko narodnega občinstva, da so bili vsi prostori pob ni in tako je zabava potekala med godbo in petjem v neskaljenem veselju do ra» nega jutra. Veseli nas uspeh «Jadrana». ker je zadnji čas tudi siccr razvil agib no narodno de!ovan:e ob meji. žeiimo, da z isto žilavostjo še naprej zbira pod
burg in Cillb!	.
*	Nedeljska dirka športnega društvo eAdria» v Trstu je začela ob napovedani uri (ob treh popoldne) pri rumeni hiši v Barkovljah. Udeležila so se je tri društva: S. D. Adria, S. K. Postojna in 5.
K. 01ymp.	, ^	,
*	Politični tajnik goriške fašistovsus organizacije v Rimu. V nedeljo zvečer se ie odpeljal v Rim politični tajnik goriških fašistov odvetnik Caprara. Njegova pot je v zvezi z goriškimi gospodarskimi vprašanji, predvsem z vprašanjem vojne odškodnine. Hipotečni zavod je namreč zadnii čas ustavil vsako nadaljno izpla-čevanie že dovoljenih predujmov. Tako je obnovitveno delo v goriški deželi naenkrat obtičalo.
*	Proti plesnim prireditvam se pojav-lia na Goriškem vse večji odpor kar je povsem razumljivo. Po prevratu, ko so prišli Italijani v Julijsko Krajino, se je vrgla mladina v naročje vsakovrstnim nesmiselnim zabavam, ki so večinoma
: kvarno vplivale na njeno moralo. Ples je | zavzemal tiste čase naravnost ogromne ' dimenzije in je izpodkopaval vse kar je ostalo dobrega v mladih ljudeh. Sčasoma so se prireditve te vrste skrčile, toda še danes iih ni povsem konec. Ne glede ua ! to, da pride na plesih skoro vedno do ! incidentov, je treba tem prireditvam na-i povedati bojkot že radi tega, ker upro-i saščajo velik del narodnega premoženja.
svoiim r>rar;orom primorske rojake in jih prejme letos 120 mladeničev iz c.vu-, nik	„ Nadalje jc odkrito. I	bo!j pritc%.c k pozitivnemu nc
• Preb.iV!;Etr.a „m„J°fk,C; 1 S i -čno priznal, da je izmakni, dne 21. ju, I	delu' "
lija iz kovče-ja nekemu svojemu s->de» j g_Renoviranje Narodnega doma. Do,
lavcu v St. Vidu nad Ljubljano srebrno ; jim ^ avstrijske vojaške oblasti med uro in verižico ter preceišnio vsoto v j vo;no skrbno čuvale nemške dvorane v
pjt^ini. Odšel ic po izvršeni tatvini v /Ca *reb, koder p.i n<u :e denar kmalu o-> šel. Sedaj se je vrnil zopet v Ljubljano na^rj. koder hoče prestati kazen za stor» jeni greh.
u— Zgubili so sc zlati naočniki v ctui, ju z brušenim steklom, od KoTiins';cgi ulico do Ilirske ulice. Pošten na: litelj naj vrne naočnike v Ilirsko ulico 19, pri« tličje levo, proti dobri nacra-Ji
u— Pozabljen klobuk. GospoJ, ki ic pozabil v upravi ijučia* svoj klobuk, ga
______... _______----------- ----------dobi nazaj istotem.
mo, se prične letos šolsko leto na osnov-! vem trgu v Zagrebu zgraoilo primerno, u_ Za vedno izCnan iz nažc države
Dtembra.! P°5t <> poslopje ter v njem otvonla veo- , pravomočro razsodbo dežeV.cf.a so,
„ _______ ______________,___ia podružnica glavne pošte, ki bi vrsila: dK& 26.Vtr.i R-jdo'f Vodopivec iz Št.
cčiteljiščih. Glasom odredbe prejšnjega celokupno poštno službo. Spomenica ugo-, petra n„ Kraso> ki ima na vesti že nc inistrstva prosvete se bodo od pežetka «vlja, da zagrebška glavna posta ne za- . p-estopkov tatvine in goljufije.
- ------ 1 došča več potrebam današnjega razvoja	.... .....
hrvatske metropolo.
* Jugoslovansko mesto v iii^ni Ame-
pov zadnjega občnega zbora ljubljanske	skmu ali realcmmi razredi imajo pravico,
sekcije ter zadnjega inženjerskega kongre-	konkurirati za vojaško akademijo, ko
sa v Novem Sadu, poživlja Udruženje ju-	prebijejo leto dm v tej soli. InteresenU
goslovanskih inženjerjev in arhitektov,	se opozarjajo na razpis v ^iradnem «-
sekcija Ljubljana, vse one. ki imajo v tem st>»-	_	. . _ ,
oziru kake pritožbe, da jih s točnimi po- * Se eno po,'no pos.opje r Zagreba, datki in polnim imemm javijo odboru! Zagrebška trgovska m obrtniška zbonu-liubijanske s:'-cije U. J. I. L A.	! ca je ministrstvu poste in brzojava pred-
' * Priretek šolskega leta. Kakor dozna-" loSUa spomenico, naj bi se na Vvilšono-Š(
nili in meščanskih šolah 13.
* Predavanje o šolski administraciji
prihodnjega šolskega leta na vseh učiteljiščih v naši državi vršila predavanja o šolski administraciji.
* Sestanek Čehov in J. C. Lige v Rogaški Slatini. Mariborski in ljubljanski Češki klub pripravljata sestanek Čehov iz Slovenije v Rogaški Slatini. Sestanku.
Pomotoma je bi! izpuščen ;z !jub, j Ijanski-i sodnih z-porov 52--'etni kazn 'e>
Mariboru, so naselile v Narodnem do--mu celo v veliko dvorano vojaščino. Krasna parketna tla so.vojaki čistili !e z vodo, ki so je toliko polivali- da je spodnje tramovje vse strohnelo. Tudi s„ ce- 30 slavnostno poslikane stene narav, no*t c'cmoiira!i. oder ve-, okradli in sploh uničili, !:a- se je da1©. Posojilnica se je sedaj odločila. Narodni dom temeljito popraviti in so baš te dni zgradili v ve, iiki dvorani ogromne odre, da dvorano preslikajo; tudi stara tla so že iztrgali. V interes« mariborskih narodnih prire= ditev bi želeli, da ne ostane popravilo !c po ovičarsko. z'asti bi se naj še zaradi higi;ene temeljito popravilo tudi toalet, nj prostori in sp'oh vse, tako da se ljud, jc ne bodo bali več prihajati v Narodni dom zaradi prepiha, mrazu in drugih nc pri :etnosti. ki iih naravnost silijo, da oh=
m
& '<r
isce
rikl Porvenir je najjužnejše mesto južne j	^^^ restopkov bi mora! odse
Amerike. Naših jugoslovanskih rojakov i ge vcjmesc{no jcčc. Mož pa sc skri
ncc Josip Godec i t. Videnj pri Kočevju, j :ej0 nemške vese'icc v udobnejših
prostorih Gotza. Misliti bo tudi na pri
i va in ga varnostni organi ne morejo iz,
je tamkaj 70 odstotkov vsega prebival-
v	__________ s'Ta- z 0zh'0® na n^°v0 hvalevredno j švdVti^Ubežal" je' bržkone kam v inc
ki se ga udeleži med drugimi generalni delovanje je cbilen.-Ka vlada našim rojakom I zemstvo> konzul dr. Beneš iz Ljubljane, se pridru- J ®=tuo zniznla najemamo za dodeljena : žita tudi oba odbora Jugoslov.-ČeškosJ.: J1® ^J^	^ ^^ ^
Liae iz Mar'"bora in Ljubljane. Natanč-
nejši dnevni red se bo^
bo določil te dni in Grškem. Zadnje čase je pričela dobivati
Iz Ce*?a
C_ Prostovolino gasilno društvo v Ga, berju je priredilo v soboto, dne 2. t m.
-------D , „„ K„	^ vlada o l naših obmejnih oblasti poročila ob 9 uri z\-ečer, na predvečer svoje slav....... .....
pMvočar ob,.«L B» ;	. težavnem pol^ju prebivalstvi naših nosti, od a.stine VVison do Gasi'ne,a Inaieg. naroda m držav Z o e shk
merno izrabo ogromnega vestibula, ki _xdaj prav ničemur ne služi, najmanj pa reprezentanci
a— Oholi Inozemcl Maribor trpi med drugim tudi na invaziji drznih nemških inozemcev, ki nas prav radi gospodar, sko cksplcatirajo, siccr pa ne morejo ni, kdar dovolj karati svojcffa preziranja
stanek 24. t. m. Zaprošena je tudi polovična vožnja na železnici.
* Glavna skupščina U. J. U. v Dubrovniku. Kakor smo že poročali se vrši 24., 25. in 26. t. m. IV. glavna skupščina U. J. U. v Dubrovniku. Zanimanje za to
sorojnkov, ki se nahaj::jo na grškem	doma v Gaberju lepo bakljado. Pred hi,
ozemlju. Grške oblasti šikanirajo Srbe	šo kumice sc jc števimi sprevod ustavi!,
na vse mogoče načine. Posrbno ovirajo	nakar jc zaigrala godba iz Radeč in so
dvolastnike-- o priliki prehoda na naše	pevci zapeli kumici društvene zastave
ozemlie. Optante za naSo dr/;-vo zapirajo	dvoje podoknic. V nedeljo ob 5. uri
:jo. Veliko širvilo sorojikov je lso-	zjutraj sc ic vrši'., bminica sko:: G::bcr-
St rSf-^S^i rroobeauu v naš. državo, da se rešiio ic. ob »ol 10. uri ua . ic	u. uro-
pri ve-*'ni industrijskih podjetjih še danes t:,ka, kot jc bi'a pred prevratom. Kriv, da zadene popustljivost vladnih orga, nov. ki vodijo cvidsnco in nadzorstvo tujccv. Častno izjemo med inoremci tvori !c nekaj Čehov, ki k n Jejo vsikdar odečno narodno licc in tudi v naših dru-
§ nJiidische Freehheit«. Nekega dnfc
rceseca februarja, se je pojavil zjutraj na-vse zgodaj pri trgovcu Karlu L. v Mariboru, ko jt komaj trgovino odprl, agent majhne postave, židovskega pokolenja in dunajskega znaCaja, ki se jo predstavil kot zastopnik znane tovarne v Nemčiji, ki izde-jje kavne mlinčke. Z vso rgcvor-no:-tjo jn ponujal te kavne mlinčke, trgovec pa jih ni maral naročiti ker mod odjertalci niso bili priljubljeni in je bila eera previsok— Toda agent ni prišel v zadrego: predstavil se je kot zastopnik nnke dunajske izvozne tvrdke, potegrr.! iz drugega žepa druge cenike in ponudil iste mlinčke od te tvrdke po nižjih cenah nego jih dobavlja tovarna. S tako vsestranim zastopstvom pa mariborskemu trgovcu L. ni impor:iral; odklonil ;'•? tudi cenejši nakup. češ. da v redni kupčiji ni nsvada, da bi eden zastopnik 'deloval* za razne konkurenčne tvrdke. Zgovorni potnik pa se ni dal odpraviti in je odšel šele, ko je L. za poskušnjo nr:'očil alumicijeve žlice. Narofeneh žlie pa ni bilo od nikoder. Preteke! je en mesec, pretekel je še drugi, kar pride namesto žlic ra&iD zi večjo množino Denaro-*-enih kavnih mlinčkov od dunajske firm-'. Trgovec, k! je na židovskega agenta že davno pozabil, T takoj dunajski tvrdki na dopisnici sporočil, da poslanega blaga ne sprejme Ln da smatra tako po='o-panje, če trgovska tvrfka skuša vsiliti r.enaročeno blago, za »judisehe- Fieob-beit. Seveda se je dunajski žid čutil žaljenega. menda ker ni nnredil pričakovanega dobička. in Ve vloy.il tožbo radi raz-žaljenja časti zoper m.-.riborskp-ra trgovca. ta pa je bil od okrajnega sodi.-ča oproščen iz razloga, da je z izrazom »židovska predrznosti temo opravičeno kritiziral netrgovsko postopanje inozemske tvrdke. Istega mnenja je bilo mariborsko okrožno sodišče, ki je op i o stilna sodb« potrdilo.
Daruite za Sloclios faod!
/
Mednarodna konferenca zamorcev
V New Yorkn js bil te dni otvorjsn mednarodni kongres zamorcev v zaščito pravic črnega plemena po vsem svetu. V petek je bila velika parada, ki se je je udeležilo 30.000 zamorcev. V povorki je korakalo 16 godb, obstoječih samo iz črncev. Nad tisoč delegatov je prišlo na kongres iz Amerike, Zapadne Indije in ; Afrike. Ko je prišel Garvev, predsednik kongresa, ki se imenuje -Kralj Afrike«, v sejno dvorano, ga je spremljala četa vojakov z golimi sabljami. V svojem otvoritvenem govoru je dejal predsednik, da bodo zamorci ravnctako kot Indijanci kmalu izumrli, ako ne dobe nacijonalne domovine in ne bodo prisiljeni, da opu-Ste svoje koinodno ži/ljenje. Belokozcem ni smeti očitati, da nočejo delati civilizacije z zamorci. Črnci no bodo nikoli dobili enakopravnosti v deželah belih ljudi, tedaj jih celo več ne trpe, ampak sma- i trajo za nadlogo. Zamorci morajo v sa- i moobrambi stopiti ca plan in se združiti j v narod 400 milijonov duš. Črnci na; opu-ste neizpolnjivo željo, da postanejo predsedniki ali ministri v Zedinjenih državah, ali pa da dobe sedež v angleški zgornji zbornici ali celo laesto predsednika francoske republike.
Kongres je preračunan na par dni.
siccr pa Deauville ne pozna drugega za* kona.
Deauville je kraj, kier se zdi, da nihče ne računa in vsak lc na to misli, kako bi se iznebi! banko"cev, za katere ce dru gače tako peha. Špekulanti, veleposlanic ki, risarji, oderuhi iz Prekomorja, nihče ne vprašuje, odkod je denar. Denar je tu, mečejo ga med svet s polnimi rokami, saj se zopet povrne. Kamor se obrneš, povsod tc obdajajo lepe ženske v krass nih oblekah- Diademi, ki se zde neprist* ni, dragulji, ki se jih skoraj ustrašiš, in smehljanje, male komedije. Tu ni nihče ljubosumen, vse se odpusti! Prestopek in greh so tu skoraj prazne besede. Gost je se hočejo izživeti in zabavati. Morje splahne vsak dan vse!
Svetovno kopališče je svet zase. ki je vzelo vse od ostalega sveta. Svet moških in ženskih, ki so prišli do bogastva, ki imajo tu svoj dan. Ljudje, čiiih geslo je; 2ivi, ker ne veš, ali boš jutri šel
j staro Sumatohino. Umorila jo je z uaar-I ceni kladiva po glavi. Potem je Golovki-| na slekla umorjeno žrtev, s sekiro raz-| kosala truplo in ga pokopala na polju. ! Poribala je še tla v sobi in nesla plašč 1 umorjene svojemu ženinu, da ga proda. Kozlov je dobil za plašč samo dva čer-; vonca. Enega je vrnil šivilji, drugega pa ' zapil. Nekoliko dni pozneje se je našlo razsekano truplo. Ljudje so osumili umora Golovkino in ta .ie dejanje priznala. Sodili izvedenci so ugotovili, da se je popolnoma zavedala Golovkina svojega dejanja ter obsodili morilko na S let ječe. Toliko let svobode je torej treba žrtvovati za en červonec ali 40 Din.
Rudniška katastrofa v Krmelju
(Si. Janž ua Dolenjskem)
Po strahovitem nalivu js vdrla vs>da v najstarejši rov pre-mogokopa ia podsula rudarje. Doslej 10 mrtvih, 4 ranjenci
Premogovnik v Karmelju.
! blatom. Iz njegovih prs so se izvijali bo-
Svetovno kopališče Deauville
Eno najbolj znanih kopališč v Evropi je Deauville na severni francoski obali, ki ga ne posečajo samo Francozi, ams pak v velikem številu tudi inozemci, zla* sti Angleži in Američani. Deauville je postalo posebno po vojni svetovno ko* pališče prvega reda. Uprava je storila vse, da privabi goste in ni štedila z des aarjem, samo da spravi kopališče na tas ko višino, da lahko vzdrži konkurenco z Ostendom, Biaritzom, \Vightom in dru; gimi-
Vse, kar misli, da spada v družbo in ima potrebno gmotno podlago za to, hi* ti v Deauville, da se ne bi zamudili niti en dan zabave in užitka. Solnčna obala mrgoli tisočev gostov. Uprava kopališča ;e napravila pompejanske kopalne kabis ne, iz katerih stopajo kopajoči naravnost v morje in vse so oddane. Prostrana obas ia je dobesedno pokrita z ogromnimi solnčniki, pod katerimi leže gostje in se zabavajo. Amerika in Anglija se srečata v tem francoskem kopališču in gostje so prišli semkaj s trdnim namenom, da se ne smejo dolgočasiti. Novim in dvom* ! ji vi m bogatašem se zdi vse poceni, če» prav so cene naravnost bajne. Sobe po 200 do 300 frankov na dan. obedi po 500, vse je v dolarjih in funtih tako poceni. Krojačice in veliki modni ateljeji pred« vajajo svoje modele in ljudstvo kupuje, kupuje! 30 tisoč ta.de model... prosim, tu je ček. Kožuhi, dragulji, lepe ženske, vse je tu. Postavljajo se vedno nove m is ze, pri katerih se igra bakarat; zakaj Des auville je svetovna igralnica. Pred par dnevi je dobil neki Parižan v kratkem času nad etotisoč frankov. Pa je bil izs iema, zakaj pograbil jc svoj dobiček in šel Drugi pa in to so bogati kopališki gostje, ostanejo, igrajo dalje in — izs gubljajo. Ni dolgo tega, ko je ameriška igralka izgubila pol milijona. Ni je smeš ti obžalovati, ker zasluži denar ravnos tako hitro kot ga izgubi.
V Deauvillu tudi ne manjka angleškes ga prestolonaslednika. V igralnico pride ie včasih in ni tako stalen gost kot je bil njegov ded, naravnost oboževani princ \Valeški, ki je bil povsod, kjer je bilo kaj zabave. Toda bogati Američani ne Korejo tako lahko do njega in politike drži od sebe, popolnoma drugače kot i njegov ded Edvard VII. Angleški prestos | lonaslednik živi samo za svoje zabave,
Brezžična plesna godba
Svet se vrti danes v znamenju radija! Navadni brzejav in telefon spada že skoraj med staro šaro. seveda, pri na-s še ne. Najbolj je razvit brezžični brzojav v Severni Ameriki. Če ima? doma radio-apa-rat, slišiš lahko nedeljske pridige za far-merje na samotnem bre?u Miehiganskega jezera, uspavanko iz San Francisca za otročička v Alaski, polko iz Mehike za bolnika v sanatoriiu v Buenos Airesu, kandidatni govor iz Washingtona za vo-lce v Ohiu, predavanje o uporabi insulina za zdravniško družbo, napete sodne razprave za družbo odvetnikov in tako dalje, ako mnoirostranska uporaba pojasnjuje tudi veliko razširjenost brezžičnih naprav v Ameriki. V Zedinjenih državah ima vsaka osma. družina aparat doma: nad tri milijone so jih že prodali. Na leto kupijo Američani za 35 milijonov dolarjev aparatov iu njihovih delov.
Da brezžična plesalna godba ne sme manjkati, je naravno. V Karlovih Varih sprejemajo močne naprave brezžično godbo iz Londona, tako mooro. da nadomeščajo orkester. To se je zgodilo te dni na plesu mestne občine karlovarske. Popolnoma umevno je, da bodo sedaj tudi drugod uvajali za plese brezžične godbe, ker so prvič nekaj nove?a, drugič pa sila poceni. (Godba dravske divizije ali pa železničarjev tega menda ne bo preveč vesela!)
Vse v znamenju radia! Po brezžičnem brzojavu prihaja na vrsto telefon. Električni valovi ne poznajo več razdalj. Mar-coni je telefoniral brez žice iz An<r!ije v Avstralijo, preko Atlantskega ln Tihega oceana, 22.000 kolometrov daleč! Njegove besede so na drugrem koncu sveta popolnoma jasno slišali.
Radio prinaša vse. kar dobi in kar sliši. Mnogo se je že ua tem polju izpopolnilo. pa še bo treba dela, da ne bo brezžičnih motenj. Tako so na plesu v Karlovih Varih sredi godbe naenkrat slišali glas redarja iz Berlina: »Tam in tam je ravnokar nekdo napadel žensko in ji ukradel nakit!«
Za en červonec
Moskovska gubernijska sodnija je imela nedavno opraviti s sledečim slučajem.
17 let stara E. Golovkina, učenka neke šivilje, si ;e izposodila pri gospodinji červonec za svojega ženina, 19-letnega Koz-lova. (Červonec znaša po kurzu do 40 Din, a izda v Rusiji manj nego ta vsota pri nas.) Pozneje nista imela niti nevesta, niti ženin denarja, da plačata dolg. šivilja pa je nagajala. Golovkina je torej sklenila »enostavno umoriti« »neko prijateljico, prodati njeno obleko in tako poplačati dolg. Ta usoda je bila prvotno namenjena neki Loguševi. Žrtev pa je prišla slučajno prepozno in vsled tega je umor izostal. Tedaj je povabila Golovkina k sebi drugo prijateljico, 17 let
I X Železniška nesreča. Brzi vlak, ; Barcelona-Pariz se ie zaletel v soboto j ; ponoči na postaji Gourdon v tovorni vlak ker je bila kretnica napačno postavljena. Sunek je bil tako močan, da sta se dvignila zadnja dva voza tovornega vlaka in lokomotiva brzega vlaka in da je bilo več vagonov popolnoma razbitih. Mrtvih ! ni biio, le strojevodja brzega vlaka in j deset potnikov je bilo ranjenih.
X 13. mednarodni stenografski; kongres v Lausanni je dne 1. avgusta i zaključil svoje zborovanje. Prihodnji kongres bo drugo leto v Milanu. Na zborovanju so msd drugim sklenili, da ženske ne smejo biti več izključene iz stenogiaf-ske službe v parlamentu. Nadalje naj se v upravah ustanovita dve ločeni kategoriji ena za stenografe in druga za strojepisce, pri čemer naj dobe stenografi precej višje plače. Ženske ne smejo delati moškim kcnkurence s tem, da sprejemajo enako delo za nižjo plačo. Končno vabi kongres, prepričan o koristnosti stenografije v javnih upravah, vse vlade, naj izjavijo stenografijo za obvezno v vseh panogah uprave, v katerih je njena uporaba na mestu.
X Tragični konec štirinajstega zakona. V Debrecinu na Madžarskem je zapustila 561etnega delavca Štefana Na-gya njegova štirinajsta žena, ki jo je strašno pretepal. Nagy se je iz žalosti napil in se potem obesil.
X Absolutna tišina. Absolutna tišina je morda edinole na morskem dnu, kjer žive le nema bitja in kjer nič ne raste. V morskih globinah 400 metrov je popolna tema, ničesar ne raste, in tu žive bitja, ki ne oddajajo niti najmanjšega glasu.
X Epohalna iznajdba. Kakor poročajo listi, je izumil bivši vodja potresne opazovalnice v Bochumu v Poruhrju m učitelj na tamošnji montanistični šoli, dr. Mindrop, aparat, ki omogoča, da se ugo-tove v zemlji ležišča premoga, rude, soli in petroleja. Vsi dosedanji poskusi z izumom so se popolnoma obnesli. Ravnateljstvo nizozemskih državnih rudnikov hoče s pomočjo tega aparata preiskati holandske premogovnike v Hendriku in Mauriku.
X Ponesrečena jadrenica. Hambur-ška jadrenica »Neptun* je, dasi nI imela dovoljenja za visokomorsko plovbo, odpotovala iz Finske v Itzehoe. Natovori-la je toliko lesa, da je je le malo gledalo iz vode. V Vzhodnem morju je nenadoma nastal velik vihar, ki je ladjo potopil. Iz zapisnikov ladje se je ugotovilo, da je zagrešil kapetan neverjetno kaznjivo dejanje. Vse njegovo moštvo je namreč obstojalo iz štirih dečkov, od katerih je bil eden star 15 let, drugi 16 in ostala dva po 17 in pol. In to »moštvo« je t- orilo posadko ladje. Ni čuda, da se je ladja potopila.
V kotlini med St Janžem in Tržiščem i lestni klici: »Pomagajte! Pomagajte!* Na v krškem okraju leži vas Karmelj, zna- vprašanje, ali so v njegovi bližini še kaki na po svojem premogovniku, v katerem | ponesrečenci, je odgovoril, da ne ve in kopljejo rjavi premog, ki ima 4200 — j samo neprestano vpil po pomoči. A po-4500 kalorij. Premogovnik je bil pred moč je bila zaenkrat izključena. Obrato-vojno že zelo zapuščen in ga jc 1. 1917 j vodia Zupančič je šel nato še po drug; kupi! od konkurzne mase industrijalec g. i poti, ki tudi pelje do zavornika in tam Andrej Jakih Poprej je bil last družbe! istotako klical. Oglasila sta se mu brata »Triester-Johanlsthaler Gewerkschaft» s j Franc in Alojzij Pristav, ki sta bila ob.', sedežem v Trstu. Novi lastnik je premo- j živa. Sicer pa je bilo vse tiho. Smrt je govnik znatno povečal, investiral precej j opravila že svoje delo. kapitala in produkcijo dvignil od leta do ! Reševalna dela — prvi mrtveci, leta. Dočim je dajal premogovnik poprej, 2e pozno v noč se je obraiovedja Zu-komaj tri vagone na dan, izkopljejo se- j pančič, potem ko je imel vsaj delno sli-daj dnevno že 300 — 350 ton. Zaposlenih k0 0 položaju, spustil vnovič v rov. 2 je pri delu nad 300 rudarjev, dela pa se ; njjm je gi0 tudi okoli 20 pogumnih ru-ves dan in sicer v treh dninah: od 6. — j darjev. Po strahovitih naporih in v nc-14. ure, od 14. — 22. ure in od 22. — 6.; prestani nevarnosti — les, la jim je za-ure zjutraj. Premogovnik sam ima tri, pjrai p^ s0 morali sproti izsekavati — rove: najstarejšega, ki je bil odprt 1.5 so prišij ci0 prve mrtve žrtvie. Bil ie 26-1920, nazivljejo po krstnem imenu last- : jetni kopač Gane Martin, ožem.ien. Niego-nika rudnika — Andrejev rov, drugega.! vo truplo je bilo popolnoma golo. Eks-ki ie bi! otvorjen dve leti kasneje, po piozjja mu je raztrgala obleko, čevlje In
Vedite, daizgotavlia vsakovrstne kroje po meri in iz najboljšega sukna ter po nizki ceni le 1078/a
MM SCHRBE, UML3HB.
Georges Anriol:
Sreča v nesreči
Gospod Biliv Sevensoa, ki me je ezel za stenegrafa v svojo službo, dokler bo trajai kongres v Bolongni, me je sprejel v svoji delavnici.
Se preden sem sedel, mi je nalil ve-kozarec portskega vina in napil lia moje zdravje. Takoj nato pa je izjavil, da o mojih sposobnostih, o katerih je slišal že tali o cesto pripovedovati. prav nič. ne dvomi, da pa jih koče nekoliko preizkusiti, «kajti*. jc Tristavij smeje se, »francoščina, ki jc govori rojen Anglež, je tudi za naj-boPšega stenografa trd oreh.*
podajaaTmalo histriio. ki je bila *moj i2p;tx in ki sem jo zvesto steno-nogra firalt
"V Manchestru je živel nekoč mlad mož, ki mu je bilo 24 do 26 let čeden lepo zrastel in izobražen. Nekega dne je obiskal svojega očeta v nje-povi «study» ali. kakor pravite vi 1 rancozi, v delavnici, in mu je rekel:
«Papl jaz bi se rad oženil.*
»Oženiti se hočeš?* se je čudil oče.
cDa. hočem.»
' Ver v Tvel. sinko, to je pametna beseda. Saj ti ie. mHim. že dobrih petindvajset in v teh letih ž« lahko misli m'".d mož na ustanovitev lastnega rodbinskega ognjišča . . . Hm, Pa si si že izbral nevesto?*
«Papa,» je rokel mladenič, »mislim, da. Všeč mi je m is s Penguinova in baš njo bi si rad vzel za ženo.5
«Miss Penguinova? Maud? Yas?» | je deia] nejevoljno stari gospod; «to je nemogoče* »Nemogoče?* «Yes!»
«Pa zakaj je to nemogoče? Saj je dekle iz zelo dobre rodbine, bogato, izobraženo, lepo odkritosrčno in vi sami živite z njenimi roditelji v najlepši slogi, zelo pogosto zahajate k njim, sicer pa . . . saj ste sami pravkar rekli, da storim prav, če se oženila ... In kar so tiče Maude. sem vedno mislil, da boste baš s to izbiro zelo zadovoljni.*
Nikakor ne, saj pravim, da je to nemogoče!*
»Ampak zakaj, moj Bo?, zakaj?* »Ali hočeš, da ti povem?* »Da.*
»No torej, dragi sin. te deklice si ne i moreš vzeti, ker je tvoja sestra. Razumeš?*
Mladi n ož je torej izprevidel. da ne more biti nič s poroko z dekletom, ki je po očetu obenem njegova lastna sestra, in začel je iskati drugo nevesto v okolici. Po preteku enega ali ooldrugega mesca je prišel zopet v delavnico svojega očeta z veselo vestjo, da si je našel drugo dekle in da bi se rad z njo oženil.
Toda i komaj je- iaustil nieno ime. mu
je oče zopet odgovoril, da je to nemogoče, in sicer iz istega vzroka — iz istega vzroka kakor prej! »Ona je tvoja sestra.* Po teb besedah si je mladi mož mislil. da se pand norčujo in da bo najbolje izpregovoriti z mami Obiskal jo je v njenem budoaru in izjavil, da se hoče oženiti.
j Mati mu je odgovorila: »Tvoj sklep je zelo hvalevreden, kajti dovolj si i star in jaz že komaj čakam na vnučke. Katero pa si hočeš vzeti? Ali je pošteno dekle iz dostojne rodbine?*
»Gotovo mama.* je odgovori! mladi mož. »prepričan sem. da ne bog ugovarjala proti moji izvolitvi, toda ... Najprej s^m mislil na miss Pomruino-vo. toda papa mi je rekel, da je ta deklica moja sestra.*
»Papa ti*je to sam rekel?* «I)a. Pa to š^ ni vse; po daljšem j času sem našel dnin:o nevesto, miss Robinsonovo, in papa mi je rekel, da
I je tudi ta moja sestra!«
»Ali ti je papa res to rekel?* »Res. Saj vendar veš, da nikoli nc lažem.*
»V tem slučaju, liubi moj sin.* jo de-iali mati. v tem slučaju se ne brigaj za to. kar ti je papa rekel. Oženi se mirno ,s t i.-to. ki ti je bolj všeč. kajti verjemi, 'tako gotovo, kakor solnce sije — lahko bi j.ri-egla — deklici ni-:-; tvoji sestri, ker tvoj papa — ni tvoj oče.*
sln-Venčev rov (Venceslavov), najmlajšega, kl je bil odprt šele pred kratkim, pa rov Pranje, po krstnem imenu soproge g. Jakila. Katastroia se je zgodila v Andrejevem rovu, najstarejšem med vsemi. Ostala dva ležita 500 — 600 m vstran Ravnatelj in odgovorni vodja vseh treh rovov je inženjer g. Cervinka, obratovedja pa g. Zupančič, izboren poznavalec rudniškega dela. Od kurilnice vodi industrijski tir do separacije. Tam se iz-
perilo. Prsa je imel močno utisnjena. Zapušča ženo in dva otroka. Naložili so ga takoj na skodeio iu spravili iz jame. Kmalu nato so zadeli na kopača Franca Ke-še iz Koludrja. Tudi ta je bil popolnoma gol, vendar pa je še vedno kazal znake življenja. Ze čez 10 minut po rešitvi pa je izdihnil. Ima zlomljen prsni koš. Kakih 5 metrov naprej sta ležala med lesom in v blatu brata Franc in Alojzij Pristav iz Gredic pri Tržišču. Siromaka
kopani in iz rovov pripeljani premog zbi-! sta bila še oba živa in sta obupno prosila ra, pere in naklada potem za Št Janž.! poraoči. Eden izmed obeh, ki je imel eno Andrejev rov je približno 53 metrov glo- j nogo pod težkim hlodom in se ni mogel bok in je v njem več kot kilometer pro- : premakniti, je rekel, naj mu makar do-ge. Zaposlenih je v njem dnevno do 150 j tični del noge odsekajo, samo da ga čim-rudarjev. Delavci so v veliki večini do- prej spTavijo na svetlo. K sreči poškodbe
mačini iz sosednjih krajev. Njih lica so bleda, hoja težka; vidi se jim, da se preživljajo z jako napornim delom.
Strahoviti naliv.
V soboto, okoli pol šestih, se je nad okolico Mokronoga nenadoma stemnilo nebo. Kmalu se je vsul dež, sledila je ploha in pričelo je liti kakor iz škafa. Izgledalo je, kakor da bi se utrgal oblak. Grmelo in bliskalo je, da je bilo groza. V premogovniku so bili delavci takrat v vseh treh rovih na delu. Nihče ni niti slutil, da se bliža katastrofa. S hribov Štras-berga In Cirnika, kakor tudi z vseh sosednjih gričev so se vsuli mogočni nalivi v dolino. Potoček, ki prihaja od tamkaj in se izliva potem v potok Hinjo, se je v trenotku izpremenil v divji hudournik. Okoli šestih zvečer je voda že udrla v rudniško električno centralo. Zalila je vse stroje in mahoma se je ustavil ves obrat. Sesalke so prenehale funkcionirati in vsi trije rovi so bili naenkrat v temi. V Franje-rovu je bilo o priliki
obeh bratov niso težke: poleg manjših krvnih podplut na obrazu, ima mlajši poškodovano nogo, starejši pa rano na glavi in je vrh tega tudi pritisnjen čez trebuh. Oba so piepeljali takoj v kopalnico, potem pa v bolniško sobo, kjer sta dobila prvo pomoč in okrepčilo. Najbrže š.e tekom danšnjega dne ju prepeljejo v bolnišnico v Ljubljano. Vendar pa njiju stanje ni opasno. Tri do štiri metre naprej je ležalo truplo okoli 40 let starega strelnega mojstra Jerneja Ruglia. Tudi on ima polomljena prsa. Potegnili so ga izpod razvalin v nedeljo, okoli pol štirih zjutraj. Reševalna dela so bila nato ustavljena, ker do ostalih žrtev sploh ni bilo mogoče blizu. Videti je bilo oddaleč le njihove posamezne dele, ki leže raztrgani naokrog. Usoda teh je morala biti najstrašnejša. Karlič Jože in Steklasa Jernej sta se rešila na naravnost čudežen način. Voda, ki je bruhnila navzdol, ju je namreč na poti vrgla vsakega v eno stransko progo, odkoder sta se rešila potem z
neurja okoli 20 delavcev na delu. Vsi naglim begom. Razven prestanega strahu so se rešili še pravočasno, razven dveh.; se jima ni zgodilo nič hudega. Vse tri
ki sta delala v nekem višjem oddelku (Aufbruchu). Ta dva sta bila popolnoma odrezana od zraka in vode in so ju rešili šele v nedeljo, ob šestih zjutraj. Bila sta oba živa, na obrazih pa so se jima poznali sledovi strahovite noči. Tudi v rov Venče je udrla voda in zalila tamkaj zaposlene rudarje. Sesalke m motorji so prenehali delati. Vendar pa so se tudi tu rudarji — bilo jih je 40 — 42 — še v zadnjem trenutku rešili z begom Katastrofa v Andrejevem ro?u.
Od Venčetcvega in Franjinega rova je drvela voda s hribov proti Andrejevemu rovu in se zbirala v globoki jami, ki se nahaja tik pred rovom. Bilo je je gotovo okoli tisoč kubičnih metrov. Pritisk vodne mase je bil vedno srditejši. Rudarji so opazili nevarnost in pobegnili iz rova. Okoli pol devetih zvečer pa se jih je 12 zopet vn.ilo. Hoteli so zavarovati betonski zid. da ne bi voda vdrla v rudnik. Toda to se jim ni pcfsrečilo Betonski zid. ki je branil povodn.il vhod, se ie izkazal preslab in katasroia se ;e izvršila prej, kakor bi kdo pričakoval. Vsaka rešitev I je bila izključena. Ko jc vodna masa raz- !
bila oviro, je najbrže vsled silnega zrač-1 nega pritiska sledila močna eksploziji. Iz jame se je dvignil okoli 30 metrov visok mogočen obiak dima. Valovi so pomedii pred seboj vse, kar jim je bilo na potu. Vdrli so po zavorniku (Bremsberg), po-drii vse lesene opore in odnesli 10 rudarjev z blatom in lesovjem vred iz kote 224 v koto 200. Zračni prit'sk je zvil tudi vse tračnice v rovu. Prizori so morali biti obupni, siromaki prepuščeni sami sebi. Podrobnosti silne nesreče sploh še .niso znane, ker je dostop do večine žrtev še vedno nemogoč.
Prva tx>EOč
mrtvece so spravili po končanih prvi!' reševalnih delih v zbiralno sobo, kjer sc položili trupla na mrtvaški oder.
Mrtvi in ranienL
Izpod razvalin so potegnili včeraj zvečer sledeče -i mrtve rudarje:
1.	Martin Gane. kopač, doma iz Št. -Tanža, 26 let star. oženien.
2.	Franc Keše, kopač, iz Koludrja. oženjen in ima dva otroka.
3 Jernej Rugelj, strelni mojster, doma iz Gredic pri Tržiču, star 38—40 let, oženjen. ima enega otroka.
Nedvomno mrtvi in razmesarjeni pa leže pod in med razmetanim tramovjem še sledeči rudarji:
4.	Ferdinand Lukek, kopač iz Gove-dola, star 32 let. Zapušča ženo in dva otroka.
5.	Martin S t r o j i n c, kopač iz Mlada-
tiča.
6.	Franc U m e k, kopač, star oko!5 20 let. doma iz Mlndatiča. sam ee.
7.	Edvard Ojstruh, kopač, 28. let. doma iz Budne vasi, samec.
8.	Frar:c Kavšček, kopač, samec, star 20 let, doma z Jeesnic pri Št. Ru-
0. Martin Dolenšek, kopač iz Gove-•iola, oženjen, ima enega otroka.
10. Martin Kos. kopač iz Jesenic.
Nanje ni in rešeni so sledeči rudarji:, brata Fran in Alojz Pristav, ki ležita v bolniški sobi in pa Stebla-a Jernej, ter paznik Josip Karlič. Vsi imajo lahke poškodbe, obstoječe iz krvnih podplutb in zme.-ka.nin.
Rudarsko-policijska preiskava.
Prva vest o strahoviti rudniški kata* strofi v Karmelju jc prišla na Okrožni rudarski urad v Ljubljani v nedeljo zjus traj. V svrho preiskave sc je odpeljal n:v.
Vest o groznem dogodku se jc bhsko-	Lkoj rudarski nadsvetnik
ma razširi:? po okolic, m vse je drvelo ^	^
na kraj nesreče. Nadpazmk 1 rkovn.k ,e J ; P °	rudarski glavar, inž.
razburjen in prestrašen pritekel povedat >*-	^ ^
obratovodji Zupan,-£u. kaj se je antife ® '	moatanistiČDCm odJels
Nc da bi pomišljal trenutek, je odhitel	pIr .
takoj s Trkovnikom in delavcema Vrab-.icu- ^P31-cem in Drobničem no vpadniku (Auf- Žrtve nn mrtvaškem -.dni. bruch) na lice mesta. Tu se je nudil v-em ! V hiši, kjer je rudniška pisarna, leze grozen prizor. Vse je bilo raztrgano in na improviziranem mrtvaškem ouru Kc* razmetano, vse je ležalo v blatu prekin- še. Gane in Rugelj. Oo vzglavju bn= prek. Rešilna dela so bila tu popolnoma sveče, zagrnjena trup ' pokriva fe.a nemogoča. Zato so se vsi vrnili po isti , tančica. Ob vzne/ju velika košara z vev poti nazaj do rova. kjer sta se potem ci, krste posute s sam.m svežim cvet. obratovedja Zupančič in delavec Vrabec jem. Soba se je izprememla v kapelic-...
neustrašen:, preziraje smrtno nevarn s^ spustila notri, Trkovnik je šel pa po lestvah. Prišed.ši do vpadnika na koti 200 in do najnižjega dela v rovu, le začel Zupančič klicati. Oglasil pa se jc le kop :
kjer se svojci ;:• d»mcčšr.š. prihajajoči ^ vseh krajev okolice, v pobožni :nol!t i poslavljajo od nc-rečnih žrtc-.'. I:!'".: ž-» Jost in tvca jc f r v v' t vse preiu-a, Ivo: D j ne-, dopoicnc izroče v:e tri mat-.i
Franc Kršc. ki ;c bil zasut pod hlodi in ' zemlji.
nega konja (katerega mu bi odkupil le kak konjski baratavec glede na svoj dobiček) kakor pa, ako mu pride kupec na dom, kjer se neposredno dogovorita za kupno ceno. Kupcev, ki so pred vojno vedno prihajali z dobro napolnjenimi de-stva za poljedelstvo in vode. To netočnost žarnicami po konie za svoje ekvipaže ali moremo najlaže ugotoviti v Sloveniji, kjer J pa za jahanje, sedaj po vojni ni več. Zadaje žito sicer še precejšnjo količino, ali J radi tega imajo tukajšnji konji tako slabo je blago izredno lahko, tako da moremo CCI10 m ne morejo več konkurirati z ne-
/-.l _____i_________i----: rt	i t . ..:__-______elovnncl-imi int-erii
Žitai trg in novosadska borza
Letošnja žitna letina ni uspela tako, kakor so jo napovedala poročila ministr-
lia Slovenskem govoriti komaj o srednj letini.
Pretirana so bila službena poročila na dobro, a privatna na slabo stran. Privatne vesti, razširjene od špekulacije, so govorile o zelo slab: žitni letini, kar se je pa kmalu izkazalo za netočno. Cene, ki so se pred nekaj dnevi skokoma dvignile, so zadnje dni zopet znatno padle, kar je precej zanesljiv znak, da je povprečna žetev v Jugoslaviji vsaj zadovoljiva.
Poslovanje je sedaj zopet prilično normalno. Blago prihaja na tržišče zopet v normalni izmeri. Povpraševanje, ki je bilo ob priliki hausse izredno veliko, je padlo zopet na svojo običajno mero. Izključeni pa niso ponovni sunki podra-ženja kakor tudi ne nadaljnji padec cen. ker se danes še ne ve točno, kakšni so uspehi svetovne žetve. Napram vsem pesimističnim vestem je poročilo rimskega; poljedelskega zavoda zadovoljivo. Pod 300 pač pšenice letos ob nespremenjenem stan ju dinarja ne bomo vee kupovali.
Glede na zadnji preobrat cen na novo-sadski blagovni borzi in posebnih cen v tako zvanem svobodnem prometu izven borze piše zagrebški <Jutarnji List», da novosadska blagovna borza sploh ni borza v pravem smislu besede, ker se na njej ne sklepajo nikaki posli. Tam ni niti ponudb, niti povpraševanja in zato tudi ne pride do kupčijskih zaključkov. Vendar pa novosadska borza izdaja dnevno tečajnice in dnevno javlja, da je na njej bilo aa toliko in toliko vagonov blaga prometa. Vsi ti posli so sklenjeni izven borze potom koneesijoniranih agentov no-vosadske borze. Ti javljajo svoje posle, ki so jih sklenili v času od 12. ure opoldne do 11. ure naslednjega dne.
List izvaja nadalje, da potemtakem ori-r.ijclno cene novosadske borze ne morejo biti podlaga za presojanje položaja ter da zato povzročajo trgovcem, industrijcem in pekarjem škodo, ker so ti iz omenjenih tečajnic netočno informirani. Iz gornjega pa izhaja tudi, da posebnih cen v svobodnem prometu ni, ker sploh ni borznih cen. Posli se v Novem Sadu objavljajo samo v svobodnem prometu.
V	krogih žičnih trgovcev in producen-tov je znano, da se dogajajo velike po-greške na novosadski borzi, ker senzali često zatajujejo posle, ki so jih sklenili, ia često vnašajo napačno količine in cene. Sploh je podoba, da je rak-rana organizacije novosadske borze in mogoče naše cele žitne trgovine veliko število koneesijoniranih agentov, ki poslujejo v Bački. Ti koncesiionirani agenti imajo gotove privilegije in plačajo novosadski borzi določeni del provizije. Materijalni interes novosadska borze zahteva čim večje šte-
.vilo takih senzalov, kajti čim več poslov 1i sklenejo, tem večji so dohodki borze. A ti senzali — okrog 15 po številu — se rekrutirajo večinoma iz nestrokovnjakov, ki ne nosijo nikakega rizika in gledajo vedno samo na to, da sklenejo čim več poslov.
Ti senzali danes vladajo na baškem žitnem trgu. kakor izvaja list, in ako nastopi špekulacija, se more ta pripisati edino njim, ker je v njihovem interesu, da se sklene čim več špekulativnih poslov. List zaključuje, da bo cela naša žitna trgovina solidnejša in zdravejša, ako se zniža število senzalov največ na 2 do 3, saj ima tudi dunajska produkfna borza kljub svojemu velikemu prometu le dva.
Konjereja na Poleni skem
hi.
V	koliki meri je v naštetih občinah fazvita konjereja in sploh živinoreja, je razvidno iz tabele, sestavljene po rezultatu zadnjega letnega štetja:
konji goveda svinje
primerno dražjimi slavonskimi jukerji, ki pa v krvi gotovo zaostajajo za tukajšnjim materijalom.
V sosednji Hrvatski kakor tudi Štajerski se pa razvija sedaj po vejni v prvi vrsti noriški in belgijski materija!, la tako občutno na trgu prevladuje in konkurira, da lahki konji poleg njih v prav mali meri prihajajo v poštev. Ako bi si pa interesentje ob priliki premovanja konj ogledali prignani materijal, potem bi pač videli nekaj drugega, kar se na sejmih navadno ne vidi.
Prej navedeni vzroki ženejo mnoge konjerejce neprestano na misel, da bi mešali svoje konie z mrzlokrvnimi, kajti tudi njim gre mnogim liubezeu do konjereja skozi žep.
a K: voli 14 — 19 (izjemno 22), biki in krave 14 — 18, slaba živina 9 — 13. Za* radi zmanjšanega dogona so poskočile ccnc napram prošlemu tednu za 10C0 do 1500 aK pri kg.
Mariborski trg (2. julija). Ta trž* ni dan je bil zelo živahen, ker je bilo na Glavnem trgu, na Koroški cesti, na Vod* nikovem trgu in na Strossmajerjcvi ulici nad 120 vozov, ki so jih pripeljali kmet* ic s krompirjem, fižolom, kumarami, če* bulo, česnom, prašičjim mesom, sadjem itd. — Posebno krompirja je bilo mnogo na trgu in zato so padle cene na 0.75 do 1 Din za kg; istotako so bile kumare ze* Io poceni; 2 komada za 0.25 do 0.75 Din, čebula in česen po 3 do 4 Din venec, fi* žol 0.25 do 0.50 za 1 kg. To pot jc bilo mnogo jabolk in hrušk na sejmu in so se prodajali po 4 do 6 Din kg. V petek 31. julija so bile češpljc prvikrat na ma* riborskem trgu in so se prodajale po 15 Din 1 kg. Čeravno to leto v splošnem ni dobro za sadje, se vendar obeta tudi iz* voz. Dobra letina jabolk je okoli Hoč in Št. Ilja, slaba jc v ljutomerskem okraju.
Trg s kolonijainim blagom. Povprase*
na, too (skoro polovico svetovne produkcije), potom Anglija 282.61 milijona ton, Nemčija 62.23 milijona ton (v 1. 1913. 190.11 milijona ton), Francija 38.52 milijona ton, Belgija 22.92 milijona ton. Češkoslovaška 11 .HO milijona ton, Holand-?ka 5.28 milijona ton in ostalo druge države. Največji padec produkcijo beleži Nemčija, dočim je v nekaterih drugih državah celo napredek napram vojni.
Plavalne tekme za p? ves. sivo Slovenije
pridobiva in je 15 m za Kernom tretji.
Potapljanje: 1. Medved Jože (LSK), 2. Knez Saša (LSK), 3. Pegan (Pr.). Ker je voda globoka, večina tekmovalcev ni ime la opore za plavanje naravnost in jih je nekaj zašlo daleč v stran.
Staieta 4 X 50 (prsno, stransko, hrbtno, sprint) 1. LSK. 2:4S.6, 2. Primcrje, 3. Ilirija. Do zadnje predaje vodi LSK. z minimalno razliko in šele Jenko (sprint) pribori sigurno zmago.
Štafeta 4 X 100 gospodje: 1. Primcrje 6:22, 2. LSK. 3. Ilirija. Do zadnje predaje vodi LSK s 15 m naskoka, toda Vrečko pribori za udarec roke zmago Primorju.
Štafeta 4 X 100 dame: 1. Ilirija 7:31.6, 2. Primorje, 3. LSK.
dame sprint: 1. Čeme Angela (IL)
jo civuz/l iu^^f.	~	-	.
Le zaradi takih razmer na tukajšnjih j vanje po sladkorju jc bi,o prosti
sejmih se niso mogli udomačiti tuji kupci. ki pridejo danes kot resni odjemalci v poštev, in to so Italijani. Poskusili so, in kar je bilo dobrega, so pokupili ia do- nja. Svetovne sladkorne zaloge so sc pre-bro plačali. Ker pa je bilo le premalo j cejšnjc in se spričo povečane svetovne
teden precej živahno, tako da so bile ce* nc pri nas preccj čvrste, čeprav se na zunanjih trgih kaže tcndcnca nazaaov
prvenstvo Slovenije so se ^l^žnik '(PO, 3. Prekuh (II.) Cas
300 m dame prosto: L Prekuh (11.), Erbežnik (P.), 3. Premelč (PO.
Skoki seniorjev: 1. Kordelič (110 310--. točke, 2. Kavšck (II.) 257, 3. Juntes (P.) 246. .
Skoki janiorjev: 1- Poljancc (11.) 136.5, 2. Seunig UU 136, 3. Sajovic (P.) 134.5. Vaterpolo: LSK : Primorje 3 : 0. Pri-
' morje ni nastopilo. Prijateljska tekma 2
Tekme za . vršile letos že precej zgodaj, 2. in 3. avgu sta o priliki mornariških dni na Bledu. Vreme jc sicer precej nagajalo, posebno v nedeljo popoldne, kar je vplivalo posebno na skakalce, sicer pa je b:la voda totpla. Aranžma je bil prav dober. Tekme so se vršne v Toplicah ua 50 m dolgi pregi s trdimi starti. Le skoki so se vršili v Grajskem kopališču.
Tekma je bila pod vodstvom sodnikov dr. F. Zupanca in dr. Maverja ia je po- | vf Tinin- 1 • 0. — LSK : Ilirija 1 : 0. tekala ostro, toda brez incidentov. Kezul-; ^ j?ra v"si napori boijšega moštva tati sicer niso popolnoma zadovoljivi, pri-	razbiiejo ob izbornem vratarju
pisovati jih je pa vsaj deloma slabemu -	_"pr'imorje : Ilirija 2 : 0. Torej
vremenu. Jurija je sodil? popolnoma ob-rvaterpolu je zadovoljeval g. M. Vrečko. Tekem so se ude-
ne^a sistema ostali skoro nedotaknjeni. Ujenja cen sladkorju na vsen svetovnih Res je. da je bil tekom zadnjih dveh let j trgih. — Dokaj čvrste pa so povsod ee* zunanji izgled tukajšnjih konj malo slab-! nc kavi, ki kaže letos na zmanjšano sve* ši, toda to je povzročila slaba letina j tovno produkcijo. Čvrst je pn nas tudi krme. Vendar ie pa lanska letiua te ne-j italijanski riž, dalje ameriška m a s t :n dostatke odpravila in je izgled konj objolje. V Zagrebu so bile prosi te* priliki zadnjega premovanja posetniks den nastopne ccnc: s 1 a d k o r, kockasti, priietno iznenadil. Treba je pri tem upo-1 češkoslovaški 21.25, kockasti v vrečah po
konji pri kmetu ie redkokdaj i 50 kg b/n 20.5, kristalni 18.75, kandis 27;
kava, Rio, dobra 44, Rio I. 45, Central* na Amerika 45.5 — 43, Sanlos superior, čisti 47, Portorico, najfinejša, debela 75; riž S — 13 po kakovosti; olje jedi'no 25.25 — 26.25 po kakovosti; č a j, Cevlon Peccoe 75, Ningchov 65, Moning 58; p a*
števati, da
okusijo oves in da obstoji njihova hrana le v senu in detelji. Ravno iz tega je razvidno, da so tukajšnji konji zelo zadovoljivi in tudi pri slabi hrani dobro uspevajo. Mnogo posestnikov korijerejcev ima svoje gozdne parcele v Gorjancih, katerih
gozamh parcel se pa vlačijo najhujšo zimo dan. na dan drva v dolino, j in to vse s konji. In vendar se le redkokdaj sliši o kaki nesreči To je tudi dokaz. da so poleg drugega (i konji tudi splošno terensko sigurni in varni.
- - . . . . "J" ; i LSK., 2. Primorje, 3. Ilirija, jektivno, posebno pn vaterpolu je zado- j	klasifikacija izkazuje torej 70 v je val g. M. Vrečko. Tekem so se ude-	Priniorjc, 68 točk za LSK in 51 Mili trije klubi: 5. K. Primorje. Lpb- Jock »	^ ^ jc doseglo pr. Ijanski športni klub m S. K. IUr-ja. Bo,. ^^	slovanije za leto 1924 ter prejo bil silno oster in v tem oziru liajza-.	^ Lpp_ v def;njtivno posest, nimivejša športna prireditev dosedaj. Do j	LSK šest, Ilirija šest in zadnie točke ni bilo gotovo ali bo zmagal, 1 ^'n
zadnje točke ni bilo goto L. S." K. ali Primorje. Do skokov sta imela oba kluba enako število točk (68) in šele skoki, pri katerih L. S. K. ni imel nebenga tekmovalca, so prinesli Primorju 2 odločilni točki. Mladi plavaei Lj. športnega kluba - 12 po številu - so se borili silno požrtvovalno proti številCm pre- j moči Primorja in so boi držali neodločen i
Primorje pet.
Od jadranske Straže je bil razpisan pokal tudi za moško in damsko štafeto 4 X 100. Priborilo si ga jc Primorje s 16 točkami.
Nedeljski ucgoniei
Maribor: Hermes (Ljubljana) : Mari-
do zadnic točke, Idjub temu, da L. S. K. j bor 5 : 3 (2 : 1) V nedeljo je gostoval
" ' Ti j Drvič v Mariboru ljubljanski prvorazred-
sploh ne razpolaga s tekmovalkami. Ti | prvič plavaei so vs-kakor kvalitativno najboljši. • nj Hc
Hermes ter zmagal s 5 : 3. IgTa, ki se
Posebno dobro formo in lep sta kaže mla- ; Vsled razmočenega terena ni mogla raz-di 16 letni Boris Jenko, ki obeta postati I V;ti, je bila ves čas odprta. Gostje niso
Pravilnik o za*?oslovai*fis
i -jt
šnozeiEiskili delavcev
v št. 160. »Službenih NoviiK z dne 23. julija t. 1. je razglasilo ministrstvo za socijalno politiko pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev. Po pravilniku -e mora vložiti prošnja za zaposlovanje inozemskih delavcev na najbližjo inšpekcijo dela. Prošnji je priložiti izjavo delavske zbornice in borze dela o tem, ali je v njiju področju kaj domačih delavcev iste vrste nezaposlenih. Inšpekcija dela sme dovoliti zaposlovanje za najdalj tri mesece. če se zahteva zaposlovanje inozcmca za daljši čas, predloži inšpekcija dela takoj potem, ko izda svojo začasno rešitev o prošnji, spis ministrstvu za socijalno politiko za nadaljno odločitev. Prosilci, katerim ni mogoče navesti imen delavcev. katera nameravajo uvesti, naj v prošnjah navedejo samo številko in vrsto potrebnih delavcev, morajo pa potem, ko pridejo delavci v podjetja- naknadno te prijaviti pristojni inšpekciji dela.
Inozemski delavci, ki so že pri nas zaposleni, a se ni za njih še prosilo dovoljenja, ministrstva za socijalno politiko, bodo smeli ostati še nadalje na dotičnem delu samo, ako predložijo njih delodajal-ci najkasneje v 1 mesecu, ko stopi ta pravilnik v veljavo, ftedai do 23. t. m. svoje prošnje na inšpekcijo dela, ne" oziraje se na to, ali so že vložili prošnje in niso te dobili nobenega rešen ja, ali pa da proSeni sploh še niso vložili. Ministrstvo za socijalno politiko mor,'.
bile nastopne cene: sladkor, kristalni 18, kockasti 20; kava, Rio 42.5 — 45, Santos superior 47 — 48: riž 7.8 — 10.5 po kakovosti; kakao 30; čaj 60 — 75 Din po kakovosti.
Trg z mastjo in suIiome»uimi izdelki. Na trgu vlada čvrsta tendenca. Cene so prošli teden zopet znatno poskočile. V Beogradu so bile prošli teden nasiojnie cene: domača mast 32 do 34, slanina 30 do 32, suho meso 30 do 32, gnjat prekaje-na 50 do 60, salami 95 do 100 Din za kg na debelo; v Zagrebu: fabriška masi v sodih 33 do 34 (plus 2 odst. ambalaže), čista domača mast v sodih 34.5 (na drobno 35.5), sveža slanina 34, slanina debela posušena 40, papricirana 37, cesarsko ! meso 35, kranjske klobase 25, mortadels j 36, safalade in pariške klobasice 35 Din j _ za kg na debelo.
Tržaški trg. Prošli teden so bile na tržaškem trgu nastopne cene v lirah: seno 25, slama 22, oves 00. vse za q; kokoši žive 10 do 30, jajca 0.55 do O.fiS, vse za komad; sveže meso 8.4 do 13, zmrznjeno 4.2 do 6. telečje sveža 7.6 do 10.2, svinjsko sveže 10 do 16, fižol 0.70 do 1, krompir novi 0.5 do 0.7, paradižniki 0.5 do 0.75, riž 2 do 3.2, grah novi 1.80 do 2, sladkor 6 do 6.40, vse za kg; mleko 1.4 do 1.7. kis 1.2 do 1.7. vse za liter.
naš najboljši sprinter. Omeniti je tudi Ko-rda Trnkoczyja na dolgih progah in Medveda v hrbtnem plavanju. S. K. Primorje ima plavače v vseh panogah in to mu je prineslo tudi zmago. Najmarkantnejši pla-vač njegov je vsekakor Srečko Kern, ki se odlikuje v izbomera prsnem plavanju. Sprinter Vrečko sicer r;ma lepega stila, toda vsled svoje rutine in treniranosti je nedosegljiv na 100 metrskih progah. Izmed plavalk je omeniti Erbežnikovo in PremelSevo. S. K. Ilirija dominira v skokih in damskem plavanju. Skakač S. Kordelič je pokazal par brezhibnih, dovršenih skokov. Pri Kavšku se vidijo sadovi vsestranske telesne vzgoie. Izmed junijorov obeta mnogo Polianec. Med damami je omeniti posebno obe sestri Prekuhove in na kratkih progah izredno Čmetovo Angelco. Toda ksže se potreba po sistematičnem treningu crawia, tako pri gospodih kot pri damah. Obvlada ga dosedaj najbolje Jenko.
Rezultati v posameznih tekmovanjih s o točkami za prvo, 3 za drugo in 1 točko za tretje mesto. VVaterpolo in štafete šte-iejo dvojno.
50 m juniorji sprint: 1. Splihal (Ilirija) 37 sek, 2. Bleiweis Marko LSK, 3. Jenko Boris i-SK., ki je že vodil toda je zašel v stran in se moral zadovoljiti s 3. rne-stom.
50 m seniorji sprint 1. Jenko LSK 3-1 sek Vrečko (Prim.). 3. Splihal. Jenko
— Ljubljanski veliki sejem. (Od 15. do 25. t. m.). Ideja vzorčnega velesejma v Ljubljani so je p .javila približno pred j 3 Obercigner (P.), 3. Blei-vels Marko
zmaga sigurno 1 in pol m pred drugim.
100 m seniorji sprint: 1. Vrečko (Prim.) 1:26. 2. Jenko (LSK), 3. Splihal. Do 50 m vodi Jenko, nato prevzame vodstvo Vrečko in zmaga sigurno.
100 m stransko: 1. Vrečko (P.) 1:22.2,
leti. Uresničenje te idejo jo pozdravil ves trgovski in industrijski svet Slovenije. Dane* pa j« Ljubljanski sejem znan že tudi izven mej države. Letos bo izložba zlasti bogata in bo izbira za nakupo-valce velika. Za posetnike je dovoljen 50 odstotni popust v vseh razredih običaji ih potniških in brzih vlakov, izvzom-,-i S. O. in brzovlake št. S—6 na progi
Orehovisa	67	—	—
Bela cerkev	100	—	—
Mirna peč	180	—	—
Kmarjeta	214	077	1102
Št. Kupert	249	1800	1O04
št. Jernej	67,S	1621	3387
Škocijan	159	597	727
Mokronog	126	541	363
Bučka	62	457	497
Raka	262	910	849
Kostanjevica	180	943	905
Cerklje	191	5S9	383
Sv. Križ	64	831	2133
Krško	21S	10S8	1182
Skupno	2750	10.434	13.532
reširi predloženo vlogo najkasneje v 15 , Beograd — Zagreb. Na parobrodih ju»o-dn-h po prejemu. Delodajalci, ki želijo, j .«i0Vanskih parobroderskih družb se pla
Iz te tabele je razvidno, kako razsežen je konjski materijal za nase razmere v tem. razmeroma ozkem in kratkem prsu Dolenjske. Da pa rabi tolik konjski materijo! svoje oddajne trgs, js samo na sebi razumljivo. In ti trgi so sejmi v št. Jerneju. Škocijanu in na Bučki, ki pri-ftle.jo kot konjski sejmi v poštev. Vondai odide tujec iz teh sejmov nakako razočaran, misleč si, kje je oni toliko proslavljen konjski materijal. To pa zaradi tega, ker konjerejeo ne pelje na t? sejme svoj prvovrsten materijal, temveč le onega. katerega ne uporablja vee in katerega se hoče iznebiti. Dobrega konja, oziroma kobilo pa le redkokdo pripelje na Sejem in jo rajši obdrži doma. kajti nje-teu je dobro znano, da na sejmu ne bo 'dobtil onera demaria za svojeua. orvovrst-
da se dovoljenje za poslovanje podal preko prvotno od ministrstva dovoljenega roka- morajo predložiti najkasneje 1 mesec pred potekom roka. ako se jim jo dalo dovoljenja samo za 1 mesec pa 35 /Ini pred potekom meseca, svoje prošnje za podaljšanje na ministrstvo, ker sc jim drugače zaprošeno dovoljenje v nobenpm primeru ne bo dovoii'o. Ministrstvo dovoljuje zaposlovanje za določen in nedoločen čas. ki se računa od d.neva vročitve dovolila.
Priporoči se vsem delodajalcem, da se držijo teh novih predpisov, ker bi se osebam, ki ss nc ravnajo po pravilniku, ne izdalo nobeno dovoljenje na eventualno njih poznejšo prošnjo in je zalije razen tega predvidena tudi kazen po čl. 123 zakon o zaščiti delavcev.
Trž»*a poročila
Novosadska blajovna borza (4. t. m.)
i š e n i c a: baška, nova 365 — 380. R ž: baška 320. Ječmen: 325 — 330. Oves: 325. Turščica: 287.5 — 295. Moka: baza «0» 575. Skupni promet 87 vagonov, od tega 76 pšenicc, i rži. 2 jcčmcr.a, 2 ovsa in 6 turščicc. Tendcnca r.est.ino* vltna.
Dunajski ž-vindki f>m 'A. t. m.) Dr-gon 2876 glav; od tega iz Jugoshvvc 782. Kotira io za ku žive te?e v tisočih
ča. riž ji razred, uporablja pa višji. Legitimacije na podlagi katerih so te ugodnosti. se dobe povsod pri denarnih zavodih in častnih zastopnikih po 50 Din.
— Revizija koncesij za prostore ob pristaniščih Delta in Brajdica. K.->kor poročajo s Sušaka, rres*r.i magistrat ški prosil pri prometnem ministrstvu za revizijo najemnih pogodb in koncesij za državne prostore v pristaniščih Doba in Braklica. Obenem je zahtevalo, da se skliče na Sušah anketa gospodarskih krogov. k bi končno uredila vprašanje najemnih pogodb in letne najemnine za kvadratni meter. Ankete naj bi se udeležili tudi zastopniki trgovskih in obrtniških zh'.mic Beograd, Osij»k. Zagreb in Ljubljana.
Sinb!-;en;e vinskih cen v Dalmaciji.
•Po vesteh iz Dalmacije popuščajo v -zadnjem času cene tamošnjih vin. Danes se morejo dobiti mestoma' 10 cdstot. precej-dobra in zdrava vina že po 50 Din za hI. Sicer pa ?e spričo izgledov slabe vinske trgitve obe*a ponovno učvTsčenje cen.
-i. Svetovna produkcija premoga v ie-t«1923. ;r znašala po statistiki državnega premog, •v-ne-a. sveta v Berlinu 11S3.9 milijona angleških ton, to je 14.fi odft. ve? nego Ma'. 1922.. odnosno 2.9 odst. manj norro 1. 1913. Največ premoga je izkopala, v 1. 1923. Amerika.'to ie 581-47 miliio-
LSK.
j00 m hrbtno: 1. Medved Jože (LSK) 1:56, 2. Sancin (PO, 3. Zupančič O. (11.) Medved zmaga sigurno toda v slabem času.
200 m prsno: 1. Kern Srečko (P.) 3:33.2 2. Trnkoczy Kore (LSK), 3. Lukan Mitja (LSK). — Kern zmaga sigurno.
400 m prsno: 1. Kern Srečko (P.) 7:37. 2- Trnkoczy Kore (LSK). 3. Rlei-v.eis'Marko (LSK). — Kern le za udarcc roke pred Tmkoczvjcm. l tletni Ble:weis obeta mnogo.
1500 m presto: 1. Trnkoczy Korc LSK 31:20.S, 2. Kern Srečko (P.) 3. Svigelj Zdenko (LSK). Zanimivo tekmovanje. Na startu 9 tekmovalcev, na cilj došli štirje. Med tekmovanjem .ie deževalo in bril hud veter, valovi so zelo ovirali tckmovalce. kar se vidi tudi na času. Vodi v mirnem enakomernem tempu ves čas Trnkoczv in zmaga sigurno 70 m pred drugim. Kern proti koncu vidno popušča, dočim Švigclj
izpolnili stavljenih nad, kljub temu so ostavil simpatičen vtis. Sodnik g. Frank slab.
Ptuj- s. K. Ptuj : Trgovski S. K. Maribor 2 : 2. V nedeljo se je kljub dežju je bilo precej gledalcev.
Zagreb: V soboto ln nedeljo je dunajska Vienna, ki jc na drugem mestu dura iskega prvenstva gostovala v Zagrebu proti Concordiji in Gradjanskemu. Prvi dan je po lepi igri premagala Concor-dijo s 3 : L Čeprav v polju se ni moglo opaziti premoči enega ali drugega moštva, je bila zmaga Dunaičanov docela upravičena, ker so sc odlikovali predvsem z lepimi streli. Vienna goli racionalno igro. Predvsem ji gre za to, da hitro pridobiva na terenu. Dve ah tri poteze in njen napad je pred nasprotnim golom. V nedeljo pa se je našemu državnemu prvaku Gradjanskemu posrečilo. da jc po zelo ostri in kljub slabemu vremenu in terenu do konca napeti igri porazil močno dunajsko moštvo s 3 : 0 (2 • 0). Obe moštvi sta se borili od konca do kraja baš odlično. Gradjanski, ki je zopet dosegel svojo staro formo, je zmagal predvsem vsled izredne odločnosti svojega napada in izborni taktiki. Tudi Vienna je pokazala lepo igro. Vrd-juka je držal eno enajstmetrovko. V nedeljo so nastopili v predigri tudi juniorji obeh moštev. Zmagaia je Vienna s 4 : 2
(3 : 0). _ Ostale tekme so bile razven
Grafika : Atena 1 : 0 in Unitas : Sokol 2 : 1 odpovedane.
Beograd: Beograd : Novi Sad 3 : 2 (2 : 0).
Gradec: Sturm : AAC. 8 : 1 (4 : 1).
Hamburs: F. C. Nurnberg : Hambur-ger Sportvcrein 1 : 1.
Magdeburg: Magdeburg : Breslau 4 : 2.
Stuttgart: DFC. (Praga) : Stuttgarte> Cickers 5 : 0 (3 : 0).
Zvezdna dirka kolesarskega podsaveza Slovenije se VTši, kakor smo že poročali, 10. avgusta v Celje. Klubi se opozarjajo na natančni razpis tc dirke, ki so ga neposredno dobili od podsaveza. Predvsem opozarjamo na to, da se morajo točne startne liste z označbo načina tekme brezpogojno poslati do četrtka, 7. t rn. na Kolesarski podsavez Slovenije v Ljubljani v roke blagajnika g. Fr. Ggrina, Gosposvetska c. št. 14.
Kolesarski podsavez Slovenije. Seja upravnega odbora se vrši v sredo, 6. t m. Odbor.
^aslaik in izdajatelj Kunzorcij cjutras, Odgovorni uredrik F r. BrozoviP.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v L' -jaiiL
X-<338LSS>5SL O
Ljubljana 4 avci-.sta 1924.
pomočilo
Ljubljana 306 nad morieai
ji Kraj j opazovani.!	OD |
Liubljana .	7.
l.:'.ibliana .	14.
Liiibliaoa .	21.
Zaereb . .	V.
Beograd .	7.
Dunaj . .	7.
■ :'ra<*a . .	7. 7.
inomost	
Zrača tlak
759 4
758 8 759*6
758 '
Zračna temperatura
137 21 0 170
Veter
Oblačno 0—10
sev. vzh
sever
17 0 i sev. zapad
več. oblač več- jasno jasno
a. obl.
Padavine mm
64 0
30
temner. višia S. icje vzhaia ob 4 45 taha^a ob 13 25
Vče-; dejja. — Napoved za torek: Po prehod-ra j-nje deževno vreme ni nastopilo v ta- j nem izboljšaniu vrem in razjasnitvi v ko vebenieutni formi kot predzadnje. V | Avstriji oblačno. Zapa<lno vr -r.:e z dež-severnih Alpah ie bilo deloma ureccj i jem. Mrzli zauadni vetrovi.
V Ljubliani Isro-ceter nsji
D'inajsko vremensko poročilo.
Manzzim in drlavao enmslvo
Pred dobrimi šestdeset leti je bila
Italija še razkosana na mnoge državice in kneževine, ki so razen Pijemcnta je= čale pod tujim jarmom. Še predno je pričela borba za ujedinjenjc, so bile razne stranke in razni politiki in uče* lijaki proti temu, da se stvori iz vseh teh delov ena sama država. Zagovarjali so načelo federacije in zahtevali, da se obdrži staro stanje na ta način, da se vse tc državice kot samostojni ae!i zdru* žijo v zvezo republik. Biii so separatisti, s katerimi sta vodila borbo za nasprotno načelo narodnega in državnega edinstva dva največja duhova v italijanski držav*
Švico in Ameriko.
Mazzini, ki je že v prvih letih svoje mladosti, še neizkušen v učenih vedah, neodvisen od vsake služnosti zistemov in ne prenašajoč dolga preiskovanja in
stvo federativne vlada-inc je tako v nagodbi, ki veže zdruieDo države, ti i ščitijo in varujejo neodvisnost vsake posamezne s silami vseh. Združene dr* j žave iščejo torej silo in jo iščejo
ii.: moramo jv.-t
potrpežljive poizkuse, vzplamtel z vsem I v zvezi. Te zveze pa ne omejujejo žarom svojega srca za idejo edinstvene samo na to, kar jc najnujnejše, na
Italije, ki je bila že sen Dantejev in Pe* trarkov, ki se je vnel za to idejo iz na* gona, iz navdušenja, iz gorečnosti poleta in ne iz preračunjajočega prepričanja, je spričo teh glasov prevdarjajočih, hladnih politikov postal sam neodločen, začeli so ga mučiti dvomi in zdelo se jc za hip tudi njemu, da ves srednji vek s svojimi neštetimi vojnami in brate* mornimi boji prosveduje proti snu ome* njenih dveh velikanov, ki sta ga morda
uaj.^.c ____ _____j_________ v smrtni uri zatajila. Smrtna roka dok*
zgodovini —* Mazzini in Cavour, ki J trine je osmukavala drevo mladostnih
sta v tej borbi tudi zmagala.
iluzij in vcepljala skrbno in zamotano
obrambo, ampak jo izpolnjujejo in ji skušajo postaviti temelje na enoličnost notranjih zakonov, medsebojnih potreb in trgovskih koristi.
Zavračal je predsodke zgledov in robsko posnemanje tujih institucij in poizkuse, presajati na domača tla načela, ki so se obnesla v drugih deželah samo vsled posebnih razmer, iz katerih so vzrasla. O politikih, ki so hodili iskat drugam ta načela, da hi pomagali ž njimi svoji domovini, ic pisal: <*Ne prevdarijo, ali jc to načelo doiočeno za dolgo živ* Ijenje. aii skriva v sebi smrt; ali izvirajo drugih v zto-
Ti separatisti ali zastopniki federa* zgrajene sestave po najstarejših grških iz nj c gail t i, r u_£51 n v z r«* H ie so trdili da ie edinstvo Italije uto* ! in najnovejših amerikanskih vzgledih, kov prednost., ki j 1 h ima en pija Z ot sklicevlStem na zgo* J On sam je postal tudi federalist in to narod pred drugim: P	bratomorne boje, ki so se ' tudi odkrito in iskreno priznava. AU | ga m napišejo na prapor, ki ga dvignejo
dovino, na
a j t i
vodiJT^med posameznimi pokrajinami in j kmalu je premagal to dobo negotovosti, j - in množica dere za njnn
. .. ...	__1—__tn zmote, odete s p'ascera ; le a d a r začutijo nevz^jin
mesti Italije, na v stoletjih nakopičeno i skepticizma in
sovraštvo in čustvo osvete, ki ga je skupno suženjstvo navidez zabrisalo, ki pa v svobodi še strašnejše zopet oživi. Sklicevali so se na različno podnebje, na različno topografijo krajev, na raz* lične običaje in stremljenja posameznih pokrajin. Opozarjali so, da je treba pri*
Ne več mladostne utopije, jmnožice žejo po spremembah, se zbero okoli prve za*
modrosti.
ampak počasno in zrelo prepričanje, raz* majana in potem šs bolj utrjena vera so mu pokazali edinstvo kot ediui pravi in trdni temelj, na katerem jc ime* la Italija zgraditi svojo bodočnost. In za to idejo je potem žive! in se boril vse
liuniajiu.	—— J —-----,	, ,
znati različne pravice in potreba hetero* svoje življenje. Pobijajoč nazore teden* «enih elementov v državi, ki bodo sicer j listov, je dokazoval, da ima federacija zahtevali te pravice z orožjem in pre* ' svoj izvor očividno v š i b k o s 11 držav.
-• iti kriterij in poetično ] rodiie ambicije in so domače zavisti
svoje korenine, ':o ie različna akonodaja pobudila različna stremijo nj:'., niso mogle federacije pomiriti raz*
,-.;c:o vzgled iz tujine aii iz preteklosti? | pognal •zvesino dejstvo jc predmet tisočerih • zrokov, iisočerih pojavov, ki so sc sre*
čali v izvesta! dob: in v izvestnem kra* j porov in notr:n;iu bojev, ne oteti Gr« ju- ali sc bodo srečali vedno isti vzroki čije od diktature cr.cga a i drugega vla* i" isti pojavi, da sc doseže posledica, ki ; d-trja, ene ali druge republike, niti jc
pojavi, j- v-"-"— 1----------- --- .
se je obistir.ila drugod? Načela so moč* :
zaščititi pred tu; :.i navalom: ko je ta
bila borba
nejša od dejstev, ker niso odvisna od ; naval prišel iz Evrope, jc =!učajnih a'i posebnih okoliščin, ampak i raznolična in trdovratna. Bila je dolgo* od večne smiselnosti stvari. Vsak narod . trajna med Atenami in Sparto, med skriva v sebi načelo, ki prevladuje nje* j dorijskim in jonskim elementom. Tuoi <ovo zgodovino in ki ga je poklican amfiktijonska zveza ni prinesla miru. razviti ali poginiti. Izkopljite to načelo, f Grška zgodovina tc dobe je zgodovina Cc "a bodo tuji vzgledi ckrcpili.tem ; sporov, menjajočih se uzurpacij, ko so bolje. Motrite jih: a!i~ s pogledom orla | zdaj Sparta, zdaj Tebe, zdaj Atene pre* proti so!ncu, silnim.«
neodvisnim, : vladovalc v vrhovnem vodstvu. Ko sta prišla Filip in Aleksander Maccdonski, Omenja nato vzglede, ki sc navajajo je bila zveza skupnega robstva, in ko jc
in v prvi vrsti Grčijo starega veka. Raznolikost v edinstvu jc v rcsnici obe* ležie grškega sveta in edinstvo Grčije se sveti v zgodovini Evrope s silnim sija* jem, ali to edinstvo jc živelo v grškem geniju bolj nego v grških državnih ured* bah. Bilo je to edinstvo, ki se je razode* valo v verstvu, v običajih, v poslanstvu, ki ga je usoda namenila Grčiji, v splošno ukoreninjenem prepričanju, da so vsi |
rimski orel razgrni! svoja krila čez Evro* po, je tudi ahajska zveza biia proti nje* mu brezmočna. Grške federacije, kakor vse federacije proti edinstveni sili, so se razbile ob edinstvu Rima.
(Konec jutri.)
stave ki zavihra v zraku, ne tujci barbari, ni se pa očitovala v zako* meneč se za to. ali se b o j nih. ali notranjih političnih institucijah. I spremenilo na bolje
ali n a ' Grško poslanstvo, stopiti v borbo v
i*
slabše — Cas je, da se' politika reši imenu bodoče Evrope zoper genij ori* , tega trinoštva vzgledov. Čas je, da iz* j jenta, se je izpolnilo kot usodna nujr1 =t j,
vratom in so trdili, da je v Italiji samo federativna vladavina združljiva z dej* stvom obstoječih razlik, da more le ta oblika dati državi svobodo na znotraj in tilo na zunaj in so kazali pri tem na
ki jo sestavljajo. Potreba obrambe, ki ie več osamljenih držav ne najde v svo* jih lastnih silah, jih skloni k združitvi, da si pomagajo druga drugi zoper vsa* kesa sovražnika, ki bi jih napade!. Bi*
sledi XIX stoletje v lastnem drobu, v ; vsled plemenskega zakona, ne da bi bilo lastnih osnovah in lastnih potrebah po* potrebno močno in že naprej odrejeno j MKEž litiko ki se mora voditi. Italija XIX. sto* | edinstvo. Te potrebe tudi ni bilo. ker je 1 ^
v dobi
grških republik se je pokazala vrednost konfederacij proti Pcrzijcem, ko jc bilo potrebno voditi skupno borbo v zaščito nacijonalnega elementa. Ko pa so sc po*
do 20. avgusta
m oFffinin
timmaamKazmm
lltta^zaklepiTv lastnem naročju pogoje ! bila tedaj Grčija sama v Evropi- V , svojega bodočega obstoja in sile. da ga 1 frških republik se re pakaza.a vrea doseže. Glejmo torej na Italijo, ne na Ameriko ali Sparto. Ali nimamo lastnega razuma in sedanjih temeljev in dejstev,
Ali ste že poslali naročnino za »Jutro"
gtarie v«ak& r>**efU a© j
Za Poplanv&nje" 1® -teuitve- « račun s vsaka beseda . Din - Prlobčujejo se le mali oglas, *l K	^ . .n«*.* Ka vprašanja odgovarja uprav* le, t» ia vprašanju priložen« znamk,
u o.ie„»of tar manlpulacllaka prlttnjblna O Olnl
Stanovanje
Redka prilika!
Parno ž a s o venecijanko (Kreutzgattersase) s kovač-nlco, hišo s 4 stanovanji. ! novo zidano in i opeko kri-' to, povsod eleku*. razsvetlja-' va, vse v dobrem stanju ln ca zelo prometnem mestu, brez konkurence, 2 minuti od postaje Račje-Fram, sc- iščeta opremljeni sobi z zaj proda. Josip Sernko, Raftj« trkom. Cenjena ponudbe na
*	_ _	- _	. rrn i !	Ttifi-o' r\A/1 Sta TI n
1,000.000 Din kapitala
soba in prittkllne, se odda investira v dobra Industrlj-proti predplačilu. — Ponudbo aka podjetja Gospodarska pi-pod ..Stanovanje" na upravo sarna Josip Tribuč ..Jutra".	15SS0 , Ijana-Glinc-e.
Godbeni avtomat
dobro ohranjen, se proda. — Naslov pove uprava ,,Jutra"
1584 «
2 uradnici
št. 33 pri Mariboru. 15594 j upravo
Jutra' pod ..Stalno' 15874
Enonsdstropna hiša
V več "o trgovino 1 Ne zamudite prilike
vstopiti V svrho epo- ogledati st ravno došla nal-
V^zk^v. i^r^^ ss ptgSerS
- ..... Oskrba v hiši" na uprave Jos. Selovra-Čuden, Ljuboa-
153SC na, Mestni trg 13. — Cenik _______. na razpolago.	J5613
Dve sobi
Industrijsko podjetje 1 ^
1 žeie^ne stroko, i S e e pfr- ž=li SK^iBatr^^^fektno stenuUplstinjo, zmot- polni
Ivac Seliškar
strokovni urar, LJubljana.
Tržaška c--Bta g.	15657 koj. Ponudbe pod „T. V._
. tia upravo ..Jutra 1554o
„J utra
Cilre poučuje
fospod. Prvovrstni uspehi! lioai tiidi na doto. Učna ura 6 Din. Pcnudbe Da upravo „Jutra ' pod šifro „Poult".
15650
; Pridno ic pošteno dekle
i se i£-6e za ir.anj&o restavra-| cijo, ki bi bno pozimi sama , ; natakarica in obenem opravljala vsa hišna dela. Plača po dogovoru. — Ponudbe je poslati pod ,,Sezona 1025" na upravo „Jutra". 15805

lastrukelje
fz vB-:b srednješolskih re?l
j Kot učenca v trgovino
j z intšanlm blag-om, zdravega. 14 let starega, motnega.
Uradnik
vešč knjigovodstva in korespondence v slov., srbohrv. in nemškem jeziku, išče in e s t a. Gre tudi na deželo.
po?or, mizarji!
Prodacu stoječ bencin-mofor fi k. s., tračno žago e 7 žagami, vse v dobrem stanju.
pib predmetov, daje visoko-	(n urnega obnašanja. . tudi k-ibicimnja,
J,nlec.— N:;slnv pm-p imrava	ljudsko in ka- ; meniti službo; gre tudi za
- .	.	—.1.----- ,. !„--> mmnllldinn
J,olec. — Naslov pove upra
„-Jutra".	15S3-1 151 razred obrtne «.li dr
i šole, dobrega v računstvu
Naslov pove uprava ..Jutra" , za cono 17.000 Dtn Naslov v Mariboru pod ..Marljiv", pove uprava ..Jutra . 1d600 15687 -------
------ 12 novi okenski preprogi
Žagar	! vezani (Fensterschutz), se
venecljanar. trezen in	po- prorlasta. Naslov pove upr.
šten, s 61etno prakso,	vešč ..Jutra'.
želi	pre----
15S37
prejemalca lesa, eventueino j
boljših staršev, kol F. V., Gradac Krajicl.
(dobe)
Deklica
flestena, šole prosta, se takoj pprejme k z akoncema brez otrok. Naslov povs uprava „Ju'.ra".	losOO
Praktikanta
predvsem telovadca, i 5 8 e I večji denarni zavod. Pouud- i be s sposobnoEtnlmi doka?,I i pod šifro „3333" na upravo
vzazne žogo v caiem. Hi-sprejme ta- flektira samo na stalno in Beli i primerno službo. Več pove i vsaki dan od 12.—14. ure i (lahko tudi pismeno) JožeS ! Tušek, bufet Tivoli, Ljab-! ljana.	157G6
Kopalna banja
in viseča svitiljka, se proda Ulica na grad 5. 15883
15832
Pisarniška meč
zanesljiva knjigovodklnja,
..Jutra".
I
„ . , . . , Postrežkinja
Sienograsa m strojepisca I ^ 6 _s. in od po, 12. do
sprejmem takoj. Plača po pol 2. ure, Išfem. Naslov v dogovoru. Ponudbe naj se upravi ..Jutra".	15899
pošljejo na odvetniško pisar- i _____________
qo drja. Milana Goriška, oa ;
vetmka pri Sv. Lenartu. Organizator ;n akvisitcr 15792 ^lv.jjPtIske stroke, dohl sta!-j no služDO pri dobro vpeljani
15328 dobrimi spričevali. išče službe. Cenjene ponudbe pod ,Ju do Z" na upravo „Jutra".	15493
Zalogo sukna
prodam po znižani c«ni
\sled nabaie nekaterih strojev. Zamenjam tudi sukno ^a ovčjo volno. Josip Tri-plat, tovarna sukna, Moste-Zirovnica.	15S15
Deklico
v 15 letu, se želi dati dobri šivilji v učenje. Cenj. ponudbe s pogoji bo prosi na upravo ,,Jutra" pod šifro ,,šivilja 10".
Parlzar z diro
sc poceni proda. Več se Izve v Krakovski ulici štev. 13.
15895
Turbina za žago
pripravna tudi za drugi po-3.5856	8e Pr°da- — t-- Torkar,
s vrtom in zemljiščem ee po I
j.-tko usodni ceni takoj pro- , parter ali I. nadstr., ne-
------ — ~ * '-"»lja'.-!, ; opremljeni, v oentru Ljub-
15102 j jjanf. pe ičče ra takoj. — Ponudbe na upravo „J*'tra" pod ..Solldncst".	15S57
da. Poirve se v LjubUani_, Opekarska cesta 10.
Hiši z gostilno
prenočevanje tujcev tn vpeljano trgovino, na prometnem kraju blizu kolodvora tn Ljubljane, v Tečjem trgu, bu usodno preda. Stanovanje in drugo takoj na razpolago. Naslov pove uprava „Jutra" pod ..Ugodna prilika 15825''
Posestvo
v bližini Škofje Loko, se proda aU odda v najem. — j d1jjii, razredov, se Bprejme-
Klopca
Oglasi se na upravo .Jutra' ■ pod ..Sigurnost 12". 15873 j
Pes čuvaj
I sc proda na Rimski cesti 17 • (pr: konjskem mesarju).
158S-
jM-V^I 1 ..
Sobo
s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo v sreclni mesta (X. nadstr.) reoprem-ljeno, l£i-c s 1. septembrom gospod. Ponndbe pod značko „Svetla soba" na upr. Jutra 15860
Dijakinje
Javna prost dražba
se vrši dno 6. avgusta t. !. ob «. uri predpoldne v Ljubljani. Zvonarska ulica »!. i. Prodajalo se oo 15 razlu . it motorjev (motoclkljev) novih in že rabljenih. \ eč dvo-koics in motorčkov za uion-, .. tirati na dvokolesa, 16 šlval-a upr. ..Jutra pod šifro oill otr0jev za šivilje, kr>j-Diskrecija".	1SSS2 Jat.c ^ čevljarje, 3 p!rah:i
stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili. 2 stružnici železo, pripravne za manjšo mehanike, 2 elektrl"na torj-i Itd.	15244
Priženil bi se
trgovsko naobražen gospod tridesetih let, na veeletnem vodilnem mestu. Diskrccija je častna zadeva. Cenjene ponudbe s polnim naslovom na upr,
Pojasnila daie Splošno kreditno društvo, Ljubljana, j Aleksandrova cesta. 15840 i
jo v dobro družino na Rimski ceeti 10/11.
Na hrano
irskŠ ! dobro ohranjen, se kup). — : 1SM3 ! Ponudbe z navedbo cene *n se sprejmete 2 gospodin, i
Enonadstr. lepo hiše j N« stanovanje in hrano	^
z vrtom pripravno za trgo- prejme takoj aH poz-i-,e vino ali gostilno, prodam gospod. Naslov p-jvo uprava
"...	n_____,, . I tnt.a '	loS.O
radi premestitve, pod ..Ljubljanska na upravo ,, Jutra".
Ponudbe j . Jutra", okolica"---
15812 I
Izvežfeano moč
j jugoslovanski zavarovalnici, i ' Ponudbe s popisom doseda- i r galanterijski stroki, Išče njega službovanja ped šifro j tvrdka Fr. M. S c b m i d t.. ..Organizator" na upravo 15758 ..Jutra".	40S0-a
Deklice	Kuharico
ra donaSanje pijače, aprsj- dobro in marljivo, ki bi a.e takoj restavracija hotela opravljala tudi iea hišna btrukelj.	15743 dela, vestno in pošteno, v
----------' starosti 20—35 let, išče od-
— ... ,	... I vetntkova rodbina v manj-
rriSlValKa gornj. deiOV : šem mestu na Spodnjem Sia jerskem
Samostojna gospa
vešča vseh pisarniških del, išče za čimpreje primernega mesta. Ponudbe pod značko ..Ekristenca" na upr. Jutra.
15909
fe sprejme takoj. V ooštev	. ...
pride sanio prvovrstna, sa-	Btarejse resno dekle ozirom
mostojna moč. - Plača po	Sospodifrna, vešča šivanja in
dogovoru. Naslov pove upr	ro"nlh M <er v nadl0rstv,J ...Jutra", 15731
tj-ph otročlčev. v starosti 2 do 5 let. Naslov pod šifro _	I _jiar|j|Ta !n poštena" pri
ČevParski pomočnik 'Ul>rav) -Jutra"- 15813
Invalid
tzučen sonar, zmožen mizarstva za hišne potrebščine tn ključavničarstva, ima crod-— Istotam se išče je in dolgoletna spričevala, iš6o službe v kskl veletrgovini ; gre tudi na deželo. — Naalov pove uprava ..Jutra" 15863
pefta Zreče, Štajersko.
Suhe gobe, brinievo olje
in fižol kupuje po oajvlB-jib cenab ter prosi za po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr.
Sire, Kranj.	1117
Srebrne krone
Prazno sobo
s posebnim vhodom, se.odda takoj boljši gospodični oa Valvazor.tevem trsu št.7 /II. levo (2—t).	15898
Stanovanje iščem
v novi ali stari hiši s S sobami ln kuhinjo za 1. september. — Plačam dobro. — Naslov pove uprava ..Jutra" 15811
Lepo opremljeno sobico
s posebnim vhodom, eveat. tudi s hrano, oddam. — Naslov pove uprava ..Jutra" 15843
Na Bledu
se sprejme stanovanje iz 2—3 sob. za stalno ali Ocz zimo. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Bled". 15910
Opremljeno sobo
Išče za stalno gospod- — ponudbe na upravo „Jutra" pod »Opremljena". 15911
Sobo
s separatnim vhodom v sredini mesta Ljubljane, se išče za takoj. Naslov pove uprava „Jutra". 15866
T -'.no sobo
z uporabo kubinje, v mestu, -išfe mirna stranka. — Piača dobro m tudi drugače gre v vseh ozlrlb na roko. Ponudbe jjt pod ..Soba 1111" na upravo „Jutra".	14S05
mz~ Trgoveera in intiustrijcesn -V3 |
priporočamo
Msn in ggPBBlia o prisilni poraBžiaži ižsun konfcefza |
T--." ■■	■ l.l	^
ki sta ušla v brošuri, katera velja s poštnino vred |
850 Din in Be iiiroča pri
Tiskovnž zadrugi v
Prešernova nlisa štev. 64.	H
Sobo
In staro zlato, se kupuje po visoki ceni. — Jos. Selovtn-Cuden, Ljubljana, Mosuii trg _____________j št. 13.	15605
Išče mirna gospodična, ki i ; je ves dan odsotna, everit. gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe ra upravo ,,-Tutra" pod ..rradnlcsi 20". 15845
Trgovski sotrudnik
ta vsakovrstno delo — se sprejme takoj. Tvan Jazbec, Fladeče prt Zidanem mostu. Preskrba v hiši. 15728
Sobo
lšC*e mlad zakonski par brez
I	____T-IT" ot-rok (opremljeno ali praz-
' no). Ponudbe do 15. t. m.
' Železna omara za knjige n!_ ut'r-. -Jutra" pod s.fro
' a * ..Prazna .
Mm,hv&lsi
Najlepše se zabvatjujeai vsem onim, ki so spremili mojega soproga k večnemu počitku. Zahvaljuiem sb za prekrasno cvetje ter „Iirvutski utediouicr" za kriscu venec. Srčna li.ala vsem pevcem in železniški godbi.
Sveto maše zadušnice se bodo uarov-ale v Frančiškanski cerkvi.

Slugo
na prvo mestni, sprejme takoj podružnica velebanke v
Ljubljani. Reflektira se ea-
Proviz^iski notnik 1mo ca izvežbacn mof- kl
luvLd.ia«.. pJtiuK	|n)a verižno prakso pri ka-
»e sprejme poleg že vpelja-	iicm večjem podjetju ter 1e
Bih prodaj, za kape, na-	popolnoma izuriena v svoi-
nrbtnike, blače itd. - Več	5tvu prvega sluge. Ponudbe
pove L. Rebolj v Kranju.	a spričevali na upr. ..Jutra"
15710	Pod ..Sluga 33". 15737
Trgovski pomočnik
SU prodajalka, se sprejme J™ ^rva moč v trgovino z "J^šanlm blagom na dežeil. ptana in stanovanje v hiši. 'a|,a po dogovoru. Ponudbe »e pošljejo
Jutra
pod
na uprav o ; „Prva moč". ■ 15699 :
2'atarski vajenec
« takoj sprejme. Lud. Cer-* ■ -*lub!jana> \Volfova ul. 3 15679
Gospodinje in kuharico
starejšp ln 2aneB|jjT0 mo6
i i™sospo u dobre hiše) KaKr.r tud mh.ri,.,. i. _____
sk
M--. ^ ^ uPr-
Učenka
zdrava ln mnčna, nc pod 16 let, se spreime v večjo ma-nufakturno trgovino na deželi. Ponudbe pod ..Vestna 14" na upravo ,,Jutra".
15S52
Mesarskega pomočnika
Iščem za takoj. Naslov pove uprava ,,Jutra".	153S5
vešč knjigovodstva, z lepo
pisavo, išče mesta kot kon-	se kupi. Ponudbe z natano-
torlst ali skladiščnik. Na-	nim popisom na tovarno
stopi takoj. Cenj. ponudbe	Antor. Šinkovec, d. d., Gro-
na upravo ..Jutra" pod šifro	suplje.	15822
.Marljiv 3999".	1381:
Osebni avtomobil
še malo rabljen, se kupi. — Ponudbe z navedbo tipa, leta gradnje, porabe bencina iu dosedanje porabe, na tovarno Anton Šinkovec, d. d.. Grosuplje.	1CS16
15861
Umirovljeni orožnik
(narednik) brez otrok, 1>1*e službe radi stanovanja kakor hišnik, vratar ali sllčno. Plača postranska stvar. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Zanesljiv".	15829
5© "Jo)
Kontoristinla
mlajša. 3 prr.kso, Išče slujt-bo. Gre najraje na deželo. 15520 Cenjene ponudbe na upravo
___! ..Jutra" pod ..Dežela 22".
15684
Kmeisko dekle
boljše ln pošteno, išče mesta pri vzorni Inteligentni onttelti. Pnnudbe pod značko ..Boljše dekle" na unravo ..Jutra".	15S51
z mrežo, zložljive, ro aiiO
Din Ima v zalogi Rudoi: i F J»
Smrekov suh les
kupim večjo množino. — Ponudbe z navedbo ccne na naslov : Zupančič Franc, mizarstvo, Gltnce-Vič štev. 20 pri Ljubljani.	15S46
Bukovih sodov
od cementa, sp kitpt vsako množino. Ponudbe z množino in ceno na upr. ,,Jutra" pod ..Sodi".	15381
Sobica
s prostim vhr-dom. se takoj odda gospodu aH goppodičnj. Naslov pove uprava ,,Jutra"
15810
Stanovanje s hrano
išče gospodična pri boljši rodbini. Naslov na upravo ..Jutra" pod šifro ..Boliša".
13823
Opremljeno sobo
snažno, po možnosti ztl^ktr. razsvetljavo Id posebnim vhodom, ifičo uradnica. — Pcpudl-« na unravo ..Jtttra" pod ..Snažnost". 15836
RadovaD, trg 7.
tapetnlk,
Krekov 15780 j
Pletiln! stroi e/,-n
z mizo tn s tj k a 1 o (Spul-
maschlne), ceno naprodaj. Plača se lahko v dveh obrokih. Vprašati jo na Martinovi ccsti 8.	157*1
Tr-nadstropno hišo
novo, moderno zidano, z 9 stanovanji v Mariboru, sredina atesta, ugodno prodam. Ponudbe na tmravo ..Jutra" pod šifro ..Hiša .Maribor".
starejša moč. četudi upoko-	.
Jena učiteljica, se sprejme	Mladenič
k trem fantom 5, 7 ln 9 let	prost vojaščine žali službe
starim. Pouk: nemščina,	v večji restavraciji ali v j
francoščina ter glasovir. — j kakem dragem podtetju. — i	,._ „..„,, „
Nastop takoj ali 15. avgusta	Izučen je mesarske obrti ter znamke ..Kflr". nt-jvečji tis- «ro _odd,^Uenu od železnice,
19£4. Pismene ponudbe z za-	vešč slov., srbohrv. in nem- kovni promet. 60 X 30
Tlefdrt! c*' h r. n d nresse
■ Leoo pnzdno posestvo
okrog 100 oralov veliko, ono
Stanovanje
sobo ln kuhinjo, iSčem. — Plačam lahkn tudi 1—2 leti nanrej. Ponudbe ra unravo ..Jutra" pod šifro" ..Dnhrn plačam'.	15847
Dijak
sp sprejme na stanovanje r vso oskrbo, rrotl posojilu 10.000 Din. Strreo nadzorstvo — uporaba klavir'«. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Včlteljica 42". 13S09
Trgovino
srednje veliko, kakršnekoli stroke, kupim v mestu ali na deželi. Ponudbe z natančnimi podatki na unravo ..Jutra" pod šifro ..Cnivc-rsum".
15796
Pekam o
iPč-cm v najem ali zamenjani v ljubljanski okolici. Naslt,v pove upr. ..Jutra". 15789
Skladišče
v bližini glavnega kolodvora. Iščem ra liikoj v najem. — Ponudbe pod šifro ..Suho skladišče" ra upr. .,Jutra*'.
Trgovina
Mej ljubijeni sia v S
z neSanim b!a?om industrijskem trrru odda v n a
ve^iem i Gorenj-
— ! PfflS
r.ke. e.; o/ida v na ■ čir;. — r. ;^, Ponudil pod ..Trgovina'^ nn tgat upravo ,,Jutra".	I«'807 , fi^
H m
Kdor mi odda
oziroma preskrbi firoBtilno v natrm v LJubljani, mu on-sodim prrtl primernim n'o-rpstlm 30.000 do 50.000 n- . Ponudbe na upravo ...Ti1' ' pc-1 ..F-omet ti". J.""'".
I
cm,
htevo plače je poslati na Skega jezika. Sprejme tudi prodam radi selitve Zelo	obrneio na unr
upravo ..Jutra" pod ..Ia- kao drugo sllčno mesto. - pripravna za grafike-umet-
Dravski dolini, samo igla-čisti les, se proda. Intcre-
Sfanovgnre
1 sebi s kuhinjo, se i š C e v nie.uta (poljanski a!i Sent-petcrskl olcraj). — Plača w rdstopnlna, posredoval ni na ali najemnina za več časa naprej. Ponudbe pod značko ..Mirna stranka brca otrok"
j »V 9 J t * t? C t* r^ -
Posojilo 200.0C0 Din
i5»3« ugledna trgovska tvrdka za eno leto preti dobremu ^bres tovun ju. Ponudbe pod ..Merkur 1025" nn upr. ..Jutra".
I i
m
unravo ..JUtra poa ,.\.£>- tvciu ui uju nutuu uicblu. — ■ » • "	=>• -..........Xl___, #^^ r-«-^«« virro ntrnnka brra ot**oK rouuuut
0Sna"«S0jitcljrca".?u7 j ponudbe J^arljiv" na , nlke^-^Naslov pove uprava	^o	I m S»t» Jat«"? llTSl ™ ^
Kdo mi posodi
50.000 Tiin na prvo mesto zemljiškega posestva z gostilno ln 20 odst. ,vv.-.-stmi. | Ponudbe pod Posolllo 4115' i ,o „Jutra". 136C0i
rezervni poročiiik fregata
je včeraj ob 7. uri zjutraj v manbor- ■ • f ski bolnici po kratki mučni bolezni v 28. letu starosti mimo preminul. feJ Truplo blagega pokojnika se pre- f^-j pelje v Ljubljano, k,er se vrši pogreb ^ v sredo dne 6. avgusta oh pol 5. uri popoldne iz glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu.	f£§
Prosi se tih^a soialja. Ljubljana, dne -1. avgusta 1924.
Franja Bifcsr roj. Gusl v imenu
tvojih otroi
in ostalega sorodstva.
='^7pJTRTn> "ST. "T53

Ueridicus sB^es^ss^gs^ss^ss^ss^ffiB^ss^ss^i^i
i II stu
Toda Hudič ie renčal in grčal se strašneje, odeja je lezla | se s hudičem! - Opozarjam vas, da morate imeti škofovsko loaa nuaic je rencai m yui	.	osebno pooblastilo, da smete nastopiti proti hudiču! Naznanim
pod posteljo m tudi cerkvemk je pobegnil.	.. ^ *	mu konsistorijU) ako se predrznete brez
Naenkrat je ugasnila s\eea.	! * ' . 3 .
! Iznod D0sialie se ie zasvetlikalo dvoje peklensko žarečih dovoljenja krotili hudiča.. .>
I oči bol^ik^ pretresiiloL krikniU se zgrudil na posteljo in J In še je vpil župnik v temo, a Svetim ga m poslusal m ! nato - je pobegnil tudi kaplan Torkar iu bežal, bežal... : se ni vrnil.	^
Roman po ustnih, pisanih in tiskanih tfrih «»«. je ^ttSZ	j. Na vasi je ležala temna noč, "da ni videl kaplan Svetlin niti
mo^vefL^ " BS t JSS ^ ^" * * * DiSen" | P€"rte b^obla^; mrzel veter je pihal in majal košate
' Kier je Bo. VamvenLne more biti tudi hudiča!, se jc| vrhove dreves, po vseh bisah so spali ljudje m le v daljav,
iezil Sveti n <Ali re veruješ, da je v hostji pravi, resnični, živi | je zavijal pes jezno m tuzno
«	Svetlin se ie spotikal nad debelim kamenjem po cesti, včasih
Bos?*	'	.....
<Bog in sveti križ božji b je zavzdihnil župnik in se začel Urno križati, Malka je prebledela in se stisnila k župniku, kaplan Svetlin pa fe vzkliknil:
<Saj se ti blede! Kaj vendar govoriš? V hudiča ne veruje noben pameten človek več!»
«Tako govore brezverci, jaz pa sem hudiča videl in slisalb
ee je branil Torkar.
S tresočo roko je zvrnil čašo vina vase in začel pripovedovati,
kaj je doživeL
Ko je stopil s sv. popotnico v hišo, kjer je ležal bojjn Gruden, je bilo že popolnoma tema. Edino okno v kamri je zakrival zastor, na mizi pa je brlela lojevka, Kakih deset ljudi je klečalo v sobi pred kamro in glasno molilo. Ko ga je Gruden zagledal, je planil z blazine in gledal divje kakor blaznik; razmršeni lasje so mu napol pokrivali kosmati obraz in začel je vpiti na ves glas:
«Ali si že tu? Pomagajte! Spodite ga ven! Saj ni res, ca sem prestavil gozdni mejnik! Bog mi je priča, da sc ga nisem dotaknil! Lažeš in tudi rajni župnik je lagal! O, pomagajte mi vendar! Mar ne vidite hudiča? Izpod postelje zija name in
me hoče vzeti!»	. ,.
Tako je vpil Gruden in Torkar ni mogel niti misliti, da bi
bolnika izpovedal in obhajal.
<Joj, joj! Zdaj vleče že cdejo z mene! Na pomoč! Na pomoč !> ie tulil bolnik, skočil kvišku in se stiskal k steni.
In kaplan Torkar je videl, da vlečejo nevidne roke resnično odejo s postelje. Obenem je slišal strašno izpod postelje, j grčanje in kruljenje, pihanje in godrnjanje.
{Pomagajte, gospod!> je kričal kmet in se tresel. sSaj sle j duhovnik! Preženite hudiča, ako ste res božji služabnik!:* I Torkar se je tresel prav tako kakor bolnik — ljudje v t sosedni sobi pa so začeli vreščati, jokati in bežati iz hiše.
Tedaj je pograbil Torkar škropilnik, ki ga je držal v drgeta-joči roki cerkvenih, in začel škropiti pod posteljo, po postelji j
in po bolniku:
<Beži, satan! V imenu sv. Trojice in Jezusa Kristusa, beži- i
satan!>
.•Sov
leveči a verujem
ampak verujem tudi, kar sem videl in; je zaškrtalo v vejevju, preko poti je švignila črna žival ali je
. . ,	v	__* «,: io A TiiJm cVrnTioctnn nt i m
Im^Z jemlje "hudfč vlekel tega j "l^a^aplaM nT bilo" straha Vedel je/da škrtajo veje ker li.g Sdm 1	1	- • ■ • • -	zdaj1 jih maje plš in drgne vejo ob vejo, da je črna žival zaljubljen
v , .	i •	v i_. . _X?__Ki X„lr nI ■ r-A, o Iri lfttli 4"»"l
odgovoril Torkar ir. ga pogledal ogorčeno
i prhnila po zraku nad njim skrivnostna ptica.
i brezverca iu sovražnika sv. cerkve,v je dejal župni | naj vidijo ljudie. kakšna kazen zadene liberalca in socijalista. Bog je z nami! Z bo?io voljo odnaša hudič grešnika pri živem
! telesu v večni ogenj.>
<.Oprostite, gosp'd župnik, Bog sam jc dejal: Jaz nočem ! smrti "grešnikovelJ- je ugovarjal Svetlin, j . Ako se spreobrne!> je zarezal župnik. Gruden pa se ni spreobrnil. Hujskal je proti meni, smešil moje pridige, pisaril v brezverske liste, in njegova krivda je v prvi vrsti, da nisem bil jaz izvoljen za poslanca nego liberalec! Zato ni prav nič čudno, da je zdaj Bog prepustil Grudna — ljudem v svarilen vzgled — živemu peklenščku. Čudna so božja pota...» <Gospod župnik, vaš Bog je torej maščevalen slrankar?
tuu»p U /.ui/i^jv, , v-	.1« ----K ----- — —
Bog je politik?- se je čudil Svetlin. cNe, ne! M-.j Bog je , njuni celo same sebe
o d r-	. _	ti_____i.________T^rtl-^v in otnnol
j	- -	--o -	c	•	®
maček in da je pošastna ptica le koristni čuk ali sova, ki lovita miši.
V duhove, ki bi se sprehajali ponoči po svetu, ni verjel; ob vsaki nočni uri je že hodil po samotah, celo ob pokopališču. A nikdar ni videl, niti ni slišal nikoli ne duhov, ne mrlicev, ne okostnjakov, ki bi se vlačili okoli in strašili.
Vedel je, da so vse take prikazni le izmišljotine strahopetnih tepcev ali slabe vesti, storije, ki se jih je polastila ljudska fantazija in jih zavila v bolj ali manj pesniško odejo.
Verjel pa ni nit. v hudiča, niti v pekel, nego je v srcu pomiloval one svoje stanovske tovariše, ki so strašili in begali s hudičem in peklom neomikane vernike ter nekateri med
neskončno usmiljen in dober, moj Bog ne pozna ne liberalcev, ne klerikalcev, ne sccijalistov, ne komunistov. Moj Bog je večna plemenitost, živa dobrota, ki ljubi kakor oče vse svoje otroke enako... Gruden je bolan — halucinacije ima — grozne fantazije — blodne sanje. Zdravnika mu je treba... jaz pa vam takoj dokažem, da ni hudiča pri njem.>
Tn ne da bi se pokrižal, je Svetlin pograbil svoj klobuk iu
stekel iz župnišča.
-Kam greste, nesrečnik?> je klical župnik za njim. «Stojte! Stojte. Svetlin!?
- Tudi on je brezverec!> je dejal Torkar, njegove sive oči pa so plapolale kakor blaznežu.
<Nečuveno! Nesramno!* je tožila Malka in letala po sobi. Župnik pa je planil k oknu. ga odprl in klical za Svellinom na temno cesto:
Tako je stopal Svetlin urno in pogumno proti koncu Zalesja. Tam je bolni Gruden imel svojo hišo, čedna gospodarska poslopja in velik sadni vrt.
2e od daleč je zagledal temne gruče ljudi, ki so šepetaje stale v primerni oddaljenosti pred hišo.
Nekaj *en?k je klečalo blizu hišnega praga in glasno molilo rožni venec. Te so bile najbolj srčne. V hišo pa si ni upal nihče več, saj se je v nji boril nesrečnež Gruden s samim peklenščkom.
<Dober večer!> je pozdravil kaplan. Ali vas ni sram, da ne pomagale bolniku? Cernu tukaj postajate in prodajate zijala? _ Mar sle vi res možje, ki nosijo hlače?> _
Svetlin je stopil na prag, Dihče si ni upal ž njim. a že sc se obesile nanj ženske in ga rotile:
«Nikar, gospod! Hudi duh jemlje Grudna! Bežite! Jud'
Trboveljski gj?e?K©§ in d?va
dobavlja
Dražba ILIRIJA. Ljubijan*, kralja Psfra trg 8,
Telefon 220.	Plačilo ttiil sa obroka.
Otvoritven© nazn ni!o.
Dovoljujem si sporočiti cenjenemu občinstvu, da sem prevzel
v Mariboru as. Aleksandrovi cest? 18
ImUITOh
Lattermannov drevored

pride s svojimi prvovrstnimi atrakcijami umetnike?, j j ciresirsnih konj itd.
0 tsrt dne l aiiists s Ljubljane. |
Fr«a predsiava v sredo ob 9. nri zvečer. V nedeljo five predstavi, ob 4. in 9. uri. — Predstave se vrse
ob vsakem vremer.u. 4055/a	Ravnateljstvo.
^jersko vmarno
preuredil lokale in jih opremil popolrotna na novo. Vinarna ima krasen in prahu prost restavracijski vrt. Točijo se najboljša domača vina. Dobra meščanska kuhiaja.
4075/a
Za obilen obisk se priporočata
A. iu F. Emes-šse, restavraterja. KONCERT: Vsak praznik in nedeljo dopoldne in popoldne.
.se vrši v soboto dne 3. avgusta 1924
ob 9. uri na jahnlnici državne žrebčarne na 1 Selu uri Ljubljani. — Zdražitelj ima plačati. ,i poleg kupnine 2% takso. 2% prispevek za: ubožni sklad in stroške objave v časopisih. ^ !
<066/, Bržasna žrebžarna na Sslu pri LJablioni.
Mi
sepet ordinira.
VIL Beeki
ie ¥ ¥8Č!S
raju Preimirjiifl
tešee vinske trgovine, s primarno veliko kletjo,' želi stopiti v stik z veletrgovino vina, dalma- j ||| tinske in banatske vrste, proti proviziji ali na komisijonalni račun {Conto Commissione). Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ..Vino i323".
«7o/a
medluno^odnl velesolom IZllCS, lli
14. septembra 1924
Povoljaa kupoviia prilika za sve struke
Najobilolji izbor!
ii 2 kuhinjski in žepni f-
noži. jedilno orodje,	|
|	pipci, škarje, žepna	gj
•: |	ogledala, ustniki za	f
I! |	cigarete, pipe-inor-
< j |	narice, merila (po-	V;
3ezkor;kurenčue '	šeti), „Ilirija", nJa-	®
ciientl : '-3	dran" čistilo, lešči-	9
' -	lo, mast in apretura
Veliki uspjeh Bečkog proljetnog | % ^ velesajma 1924
-iiniimnr,niinniiiiiiiiitffiiiii!iliiiu!i!!in:iniiiHuiinii;Miiiiiii
Čast mi je javiti p. n. občinstva, <la mi je mini-; Birstvo narodnega, zdravja podelilo koncesijo za obrato- i vanje Etarnznane lok.ime gospe vdove pokojnega magistra Vinka Froohazke. — Lekarno som nanovo preuredil, izpopolnil 1:1 založil z najnovejšimi tu- i:i inozemskimi specijalnimi zdravili in so p. u. cenjenemu občinstvu in dosedanjim strankam najtopleje priporočam.
Magister Leon Bahcvsc
lekarna „prl zlatem orlu" Ljufeljarsa, Jisr&leev trg št, 2
(pri čevljarskem laostn). 4078/a
iiM^ft^^Bj^^^fI' smmranm;iBiimHiiiraiulmuj mm
It®!!! Cd iudcU
vomog djelovanja
ra Ijepotu i bujnost kose ie Dralle'ova
100.90® kupaca
Velika glazbena ! kazališna proslava grada Beča
Razjašnjenja:
V/1ENER MESSE, WIEN VII
kao i putem počasnog zastupstva
u Ljubljani: AUSTR. KONZULAT,Turjaški trg 4 JOSEF Zii)AR	i839a
usnje, oijs za ši-	ft
i | valne stroje, črnilo	p
S in gnmi - arabikum	| \§. nade
umi
•belo pri tvrdki 3
IM iolis l
| L.]ub!|ans | j f; 3v. Jakoba Irg 9. t
■ jj^	.............ilini ifiniil
Ifžisllrii
;/.a priročno uporabo j priredil 51. Kostanjeve«-' i Cena 10 Din s poštni-
Naasnanja rsa slavnemu občinstvu, da sem otvoril v Kolodvorski ulici št. 27
na dvorišču novourejeno
za to* io ntmiM čepice.
ji tta. Solidne cene.
Točna postrežba. Za cenjena naročila se najtopleje priporočim in z odličnim spoštovanjem
Aiojzij Laroplč. krznar.
fceležim 4038^
Manufakturna trgovina
lepi h Pilili!
" j >>	#
Fetra cesta in Lingarjjeva uli-r-a j
v LJUBLJANI.
Žc nekaj mesecev rabim v svojem gospodinjstvu (na hrani imam veš'gospodov) Veš izdelek <JUHAN -. Vsakdanja raba istega me ic trdno prepričala o njegovi izbornostl 'Masti prav mi služi v naslcomcm primeru" Marsikateri dan hočem dati na mizo poleg dobre ju.ic na-esto "ov-dine pečen!;?. Ker moram pri današnji dregmh zelo varčno posfjtati. napravim to tako, da skuham pnimi dan vec luhe. hn uel pustim za drugi dan, ko pečem pečenko. S pridat kom ■■<UtlA.\A* napravir: izvrstno juho. katero dam na mizo poleg pečenke m taKo imamo izvrstno Juho (brez govedine) pa pečenko.	.
Tudi drugače rabim JUHAN» vsak dan in moram reci. (la je izvrsten.
Z vclcspoštovaniem
Marija M-k
Ljubljana, Vidovdanska cesta.
___J_______9 P-Z.Z0.1
ki posluje v novopreurejsnih prostorih
Mestni trg št. B v Ljubljani testni trg št. 6
Hran lne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po
ter Uh izplač-cja takoj brez odpovedi Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
Posojila daje le proti popolui varnosti proti vknjižbi na h'še in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.	1115/3

Išce sa ius^TTF-sfctesi
'ismiMLOSitisal^iKa. predrisa
vljudno naznanja, da se je dne 1. avgusta j
preselila na S?. Patra cesto 26 ^
T*"?'
Ing. R. ROESSER, Ljubljana, Gledališka ul. 4-155 K
S iCS,
nasproti hotela Tratiika. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje ter
(Anreisser) ter	i S "	"'j0'1?^? 1
lostalen ekrosster | LOKOIHOOlll j a OlIlOjSrrflČfliR! i U¥lQaid
?a železne konstrukcije. Ponudbe na Splošno stavbeno dražbo, Tezno j g R Wo|{ ^ G j	pfni & Kay
J	i ir—:i----------40Wa , K
pri Mariboru.
priporoča ša za nanrei.

; I
Msgieburg-Biicl.ao
Wien
I	-	*■
F. flerifcetK & Co. A. £. t* I	Wien