SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 21, 1943
Vojak iz Lorain, O. utonil v reki
Mineral Wells, Texas. — V reki Brazos, kamor se je šel kopat, je utonil Pvt. Andrew Sosirok, doma iz Loraina, O.
; Vroči boji za Catanio; italijansko vojaštvo revoltira
proti nemškim častnikom. • _
\ hitler in mussolini sta se sestala k
posvetovanju v italiji
Pet clevelandskih vojakov je ubitih v letalski nezgodi
V pondeljek je trešil blizu Mallon, Nebraska, transportni avijon. Pet vojakov iz Cleve-landa in osem drugih je bilo ubitih v nezgodi. Poročilo o nezgodi ni bilo dano v javnost, dokler niso bili obveščeni sorodniki ponesrečencev.
Ponesrečeni Clevelandčani so: poročnik Rogers, Pfc. Ross, Pfc. Wiegand, Pvt. Beczynski in Pfc. Jurcyzk. Dalje so bili ubiti Ohijčani: Pvt. George Ralich iz Loraina, Sgt. Mager z Lima in korporal Blokom iz Ashtabule.
Ubiti ohijski vojaki so bili doma koncem tedna. V nedeljo popoldne ob treh so se odpeljali' iz Clevelanda na letalsko bazo Alliance, Nebraska. V soboto so dospeli z letalom v Cleveland in v nedeljo so z letalom odšli nazaj.
Za pomoč domovini!
Brazilija je dala kavo za naše vojake
Washington. — Predsednik Blrazilije, Vargajs, je podaril 400,000 vreč kave za ameriške vojake na bojnih frontah. Predsednik Roosevelt je povedal, da mu je prinesel tozadevno pismo dr. Pedro Salgado, minister avi-jatike v Braziliji.
DOMOVINA
AMERICAN HOME
N0. 170
Obramba Sicilije se naglo ruši
Amerikanci so se stegnili po japonski bazi preko Pacifika
Eisenhower apelira na Sicilijance, da pomagajo streti nazijski jarem
London. — General Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških bojnih sil v Sredozemlju, je izdal proklamacijo, v kateri apelira na narod v Siciliji, naj pomaga streti in uničiti nazijski jarem. Obljubil jim je svobodo vere govora in pisanja.
Eisenhower je obljubil napraviti iz Italije svoboden narod, vendar je poudarjal, da v času vojaške vlade ne bo smela biti v akciji nobena politična stranka.
Dezertiranja v nemški vojski se vedno večajo
London. (ONA) — Poljska brzojavna agentura poroča, daj je bilo od meseca januarja sem v Krakovu ustreljenih 432 nemških dezerterjev.
Obenem pa čaka še več sto dodatnih dezerterjev, ki se nahajajo v zaporih v Krakovu in Vil-ni, na sodne obravnave.
Omenjena brzojavna agentura trdi, da na vsakem vojaškem vlaku, ki pride v Krakov manjka najmanj 10 do 15 nemških vojakov. Poveljstvo narodnega odpora na Poljskem je ponovno po. zvalo prebivalstvo zasedenega ozemlja, naj z vsemi silami pomaga dezerterjem, razven onih, ki pripadajo "čistemu nemškemu plemenu."
Novi poljski premier je z Rusijo
London. — Sralnislav Miko-lajczyk, novi premier poljske vlade v izgnanstvu, je izjavil, da je iskrena želja nove poljske vlade, da se obnove odnošaji z Rusijo in da njegova vlada ne bo stala nikomur na potu, ki , bi hotel poravnati spor med Rusijo in Poljsko.
___n_
Nov grob
, Po kratki in mučni bolezni je umrla v bolnišnici sv. Aleša i Ana Obravac, rodom Hrvatica, i stara 59 let. Stanovala je na . 3799 E. 78. St. Tukaj je bivala 29 let. Tukaj zapušča soproga j Petra, sinova Andreja in Pvt. i Johna, ki se nahaja v San An-: tonio, Texas. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Ferfolia-tovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti.
Washington, 20. jul. — Mor- srednjih bombnikov je bombar-nariško poveljstvo danes jav- dirala tudi japonsko bazo na lja, da so težki ameriški bomb- otoku Kiska, ki je podaljšek niki poleteli na japonsko stran Aleutov. Avijatičarji so imeli Pacifika in bombardirali japon- lepo vrenje in napad jVbil velik sko bazo na otočju Kurile. Na- uspeh.
pad je bil uspešen.	Otočje Kurile leži prav blizu
Bombniki so leteli v forma- ruskega polotoka Kamčatke. ciji, kar znači, da jih je bilo Kakšne naprave imajo Japonci najmanj en ducat. Najbrže so na tem otočju ni znano, toda se dvignili z baze v zapadnih najbrže letalsko bazo. Aleutih, odkoder je 861 milj do Tako so zdaj zavezniki prije-
otočja Kurile.	j; Japonce od dveh strani: od
To je bilo prvič, da so Ame-	. , . nJ „ ,
J n ' .	severa m od juga. Od severa z
rikanci udarih tako bliu japon-	v. .
i j v• ■ v. , v.	napadom na otočje Kurile, od
ske domačije. Otočje lezi samo	1 J '
1,200 milj od Tokia. J "ga na Salomonih in Novi Gvi-Skupina ameriških težkih in ne j i._
Italijani pravijo, da se ne morejo podati
London. — Štefani, italijanska časnikarska agencija poroča, da je fašistično časopisje ponatisnilo vse besedilo ultimata, ki sta ga dala Roosevelt in Churchill Italiji, da naj se takoj vda in tako reši Italijo razdejanja.
Časopisje je obenem svarilo Italiane o navzočnosti nemške armade ter izjavljalo, da se Italija ne more podati. Ako bi se Italija vdala in se umaknila iz vojne, bi se pa Nemci ne podali. Ostali bi v Italiji, ki bi postala bojno polje med Nemčijo in zavezniki.
Rimski radio je javljal, da je bila Italija predolgo s Hitlerjem, da bi se mogla zdaj vrniti nazaj. Italijani se ne morejo izogniti vojni, pa naj se podajo ali se nadalje borijo. Ako se vdajo zaveznikom, jih bodo ti primorali da obrnejo orožje proti Nemcem. Ako se ne vdajo, se morajo boriti proti zaveznikom. \ enem ali drugem slučaju jim n< kaže nič dobrega.
Rusi so udarili na Nemce na 450 milj dolgi fronti
London, 21. jul.—Včeraj so začeli Rusi z veliko poletno ofenzivo na 450 milj dolgi fronti, ki se razteza od Orla pa do reke Mius pred Taganrogom. Tukaj so Rusi v bližini Rostova prekoračili reko Mius, enako tudi reko Doneč južno od Voro-šilovgrada.
Zadnje poročilo iz Moskve javlja, da Rusi niso prav nič popustili pri napadih na sektor Orlov, katerega obstreljujejo od treh strani in kamor dovaža-jo Nemci nove nove rezerve, ho-teč oteti to važno postojanko za vsako ceno. Naciji imajo tukaj strašne izgube.
Nemci sami priznavajo, da so Rusi na ofenzivi na vsej 700 milj dolgi fronti od Orla pa do Novorossiska v Kavkazu. Nemci tudi priznavajo, da so Rusi postali zelo aktivni pri Leningradu in na s k r a j n i severni fronti.
Rusi imajo zdaj obkoljen Orlov od treh strani in s težkim topniškim ognjem zdaj mehčajo to močno utrjeno nemško postojanko.
Ribbentropov sin je bil odlikovan
New York. — Berlinski radio je poročal, da je bil na ruski fronti odlikovan z železnim križcem Rudolf von Ribbentrop, sin nemškega zunanjega ministra, star 22 let. Rudolf poveljuje stotnije tankov v Hitlerjevi telesni straži.
--u-
$500,000 odškodnine za zamenjavo otroka
Los Angeles. — Mr. in Mrs. Hardwig sta naperila tožbo za $500,000 odškodnine proti South iioover bolnišnici. V tožbi navajata, da jima je bil v tej bolnišnici na 27. junija rojen sin, toda ko je prišla Mrs. Hardwig domov, je zapazila, da je prinesla deklico.
Naši
vojaki
Glas iz domovine
Mrs. Maimile Ferše-Marin, 1160 Norwood Rd. je dobila iz Ljubljane s posredovanjem Rdečega križa od sestre Anice par besed. Piše, da sta njen mož Stanko in njegova sestra Lojzka še vedno v italijanskem ujetništvu na otoku Rabu. Dalje piše, da je mrtev njen bratranec žan Zaman iz Št. Ruperta. Drugi pa da so vsi zdravi. Pismo je bilo datirano v Ljubljani 17. decembra 1942.
Požar uničil tovarno
Plamen, katerega so ojačile še številne razstrelbe, je uničil del tovarne Presure Castings, 21500 St. Clair Ave. v Euclidu. Delavci so delali v potu svojega obraza, da so rešili vlite aluminaste kose. Nagla akcija euclidske požarne brambe je preprečila, da požar ni zasegel sosedno podjetje, Hillwood Mfg. Co.
Unija je pri volji sprejeti ponudeno zvišanje
Unija uslužbencev cleveland-ske ulične žekznice je sporočila upravi železnice, da bo priporočila članom, naj sprejmejo 3 in pol centa povišanje, kot ga je svoječasno ponudil župan Lau-sche.
Slikovna predstava nocoj
Mr. Grdina sporoča, da bo nocoj šna predstava slik zelo zanimiva. Ako bo deževalo, bo predstava v Knausovi dvorani. Na vrtu bo pričela predstava ob devetih, ako bo pa v dvorani, pa že ob osmih.
Pozdravi iz w isconsina
Mrs. John Ostar, 902 E. 144, St., Cleveland, O. pozdravlja vse piijatelje in znance. Nahaja se na obisku pri svojem možu kor-poralu Johnu Oster, v Madison Wis. ž njo je tudi njena sestri Miss Olga Novak. Spotoma bo sta obiskali tudi teto v Racine Wis.
Sedma obletnica
V četrtek ob 6:30 bo darovanj v cerkvi Marije Vnebovzete ma ša za pokojnim Joseph Zabuko vec v spomin 7. obletnice njego ve smrti.
Iz 24, 25 in 26. nabornih ko- stig iz 1034 Addison Rd. Fred c misij so'bili včeraj potrjeni sle- služi pri konjenici v Camp Gor- 5 deči naši fantje k armadi: John don, Ga. Kolikor nam je znano . D Petrič Edward J. Trunk, je Fred edini slovenski častnik £ Robert F Duic Clarence J. Pin- pri ameriški konjenici, čestita- j tar Joseph Rebol, Anthony J. mo! Njegov naslov je: Lt. F. F. Sile, Chas. W. Prijatel, James Leustig, Hqrs. 3rd ^avalry Reg. M Kotnik, Steve J. Markolia, Camp Gordon, Ga.	,
Martin H. Frank Lawrence ^ »» £ ^ ^
Skok, Raymond J. ^k	Maks Traven, bivši gl. pomo-
K mornarici so bili sprejeti.	v n„ 7„0ntmt nn-
Edward C Pečjak, Charles Ma-	™i tajnik SDZ Zaenkrat, pra-
^awara ^ i ecja ,	nič hudega m da se prav
v/ aSTCpv WHHam'M Udovich" dobro počuti. Njegov naslov je: bin J. Pke, William M. Udovich, ^ ^ £ ^^ Cq_ a ut
Frank A. Pacek.	Q p t R R
Zdaj se nahajajo se doma na	^ m
začasnem dopustu, želimo jim , R h j N sin Mrs.
vso srečo in pozdrav povratek. France/Noss iz 6508 Bonna
i Te dni je bil povišan v poro- Ave. je bil doma na dopustu za - čnika I. reda Fred F. Leustig, 11 dni. Zdaj je odšel nazaj v sin Mr. in Mrs. Benno B. Leu-| Mehiko v svojo garnizijo.
Kupujte vojne znamke!
v stan zaveznikov v Afriki, 20. jul.—Ameriške čete prodajo vedno globlje v centralno in zapadno Sicilijo, kjer posta-odpor sovražnika vedno slabji; mnogo slučajev je, kjer je a'!Jansko vojaštvo revoltiralo proti nemškim poveljnikom, se ^najnovejše poročilo iz Sicilije. , a vhodni obaK je osma an-
^eska armada strla vse napade nem stanu. Ko je padla Tuni-
** tankov, ki hočejo v ob- zija, se je zrušilo Porurje
stan .?oskusih rešiti važn0 Pri" pod bombami; ko so prišli za-ai.m1SCe Catanijo. Zavezniške Vezniki na Sicilijo, nista poda-
škeg S°. Že V dosegu topni" la nobene izjave javnosti. Zad-centr l°en'ia na meSt° Enna V nj0 izJ'avo J'e dal Mussolini na-žajo t Siciliji' kjer se kri" r°dl1 5. maja, rekoč, da je Ita-ste ASe VaŽne železnice in ce" lija nesmrtna in da bo končno vale riške čete so napredo- zmagala. Od takrat je pa trdo-gent Za 10 od mesta Agri- vratno molčal. > ki so ga včeraj zavzele.
Utrd-?8 angleška armada se je ] Pred a na PremostJu treh rek Catanijo in je samo tri < -Je oddaljena e od Catanije. 1 diri , - Goer*ngov polk grena-^anl m para®utarJi so bili P°-friad'	osm* angleški ar-
a a trpeli so velike izgube, : ^Sležev niso mogli ustaviti.
^tavijda Se Je Montgomery menje pred Catanijo, ni zna-pripr sJabe moči, ampak se catan'V^a Za končni naskok na 8eveJ°' nakar se bo zapodil
f^ii 0 Proti Mesini, ki leži 50
^o. ... .....
stv0 r"16 sicilijansko prebival-dokazes na strani zaveznikov, )0 000 dejstvo, da je od 35,-pali °3nil1 ujetnikov, ki so se najmanj po-
1 O6"111 v SicilijL
, ff '6rj d anieriška armada, ka-ie o^juje general Patton,
Pal na samo še 60 mil-'
gibali	ki leži na severni
leiŠe lei^je i" ki je najvaž-na otoku. " '°st skanCi Pr°diraj° narav-'iatii °Zi Sovražno linijo. Ita-yikoro ne nudijo Amerikancem
T0) °benega odpora. ,d tv0 a se italijansko voja-e.' e naii nemškim oficirjem, "iporj ljŠe znamenje, da se ukjj* Sicilijo ruši. Italijani tov, kj 2e več nemških častni-la i^j 1 So jim hoteli preprečiti, vdali Amerikancem. #alj,0 bil italijanski gene-' ,)eljskClnari' P°veljnik 54. ne-eval ve divizije. Prej je povedal Libiji in ker se ni iz-cilij0ga ^ Mussolini poslal v i'oka)! ^avezniki imajo zdaj 2ijsu že štiri italijanske di-^oti ^Veljnike. r0(Jir . kanadskim četam, ki
^iner0 8evernood Piazza a> s t 0 j i nasproti 15. a ne Pancerska divizija, ki
ov. m°re ustaviti Kanadča--
poročevalec, 0 Pfod* artleriškimi četami, ki b je	proti Caltanisset-
'S it°l-l. PHča, kako se je ens a>ko 1Janska divizija razpr S t0t)S° Američani odprli na j%ianiški °genj in ko je za S ^ Uanje ameriška peho Hqv i Stotine italijanskih vo v6 drl° Po hribu nizdol v° drže!nogradov in njiv, vise % (ltlC r°ke kvišku v zname Se hočejo podati.
Ho • * * *
llNnial12 Berlina je dane iNsoi- ' da sta se Hitler i K ^ J|l v^eraj sestala v n< rSif ftu v severni Italij P- ap^jj bila skupaj od 7. d a v Hitlerjevem gla'
Epidemije na ruskem )zemlju, zasedenem od Romunov
Evropa. (ONA) — Epidemi čna forma paralize, tudi ona, k je znana pod imenom Lathyrism ki udari v noge, je začela razsa jati med stotinami židovskih de portirancev v Ukrajini, kateri so prisilili, da uživajo škodljivi semena. To poročilo prihaja i romunskih krogov.
Vsi židovski deportiranci S' morali pod grožnjami delati delavskih bataljonih, ki grad vojaške objekte. Odstotek smrt nih slučajev je izvanredno visot
-d-
Naciji zgrinjajo vojaštvo v južno Francijo
Bern, Švica. — Iz Geneve prihajajo poročila, da se vspljejo nove nemške rezerve v okolico Lyona v južni Franciji. Tam imajo Nemci zdaj baje že dve kompletni armadi. Očividno se Nemci pripravljajo na obrambo južne Francije proti invaziji zave. znikov.
Tudi v tretji periodi bo kvota en kvort
Columbus, O. — V tretji periodi racioniranja žganja, od 26. julija do 21. avgusta bo kvota za odjemalce v državnih prodajalnah en kvort ali ena petinka, al: dva pinta. Sčasoma bo državs dala tudi "dividende," to je, di bo vsak odjemalec lahko dobi poleg določene kvote žganja š< en pint.
Veselov pogreb bo v petek
Ker bo dospel sin Frank iz racoma, Wash., v četrtek popoldne na pogreb svojega oče-;a, bo pogreb prestavljen od če-;ftka na petek. Pogreb bo ob 3:30 iz Želetovih prostorov v jerkev Marije Vnebovzete.
Vesela vest
Mr. in Mrs. Edward Strauss iz 433 E. 112. St. sta dobila 15. julija sinčka prvorojenca v Glenville bolnišnici. Mati je hči družine Mr. in Mrs. Anton Jeršan iz 1125 E. 71. St. Vse je zdravo. Čestitke!
Zadušnica
Pogrebna maša za pokojnim mornarjem Joseph Pozelnikom, sinom Mr. in Mrs. Joseph Po-zelnik iz 15721 Waterloo Rd., bo darovana v petek ob devetih v cerkvi sv. Jeronima.
Obisk iz Penna.
V	spremstvu Mrs. Joseph Medvešek iz 21141 Goller Ave. Euclid, O., nas je obiskala Miss Angela Rink iz Homer City, Pa
Deseta ohletnica
V	četrtek ob 7:30 bo darova na v cerkvi sv. Lovrenca maš: za pokojnim Josipom češek spomin 10. obletnice njegov smrti.
Obletnica
Danes je minilo eno leto, od . kar sta se smrtno ponesrečil • Anton in Frances Mervar. Na ■ počivata v miru.
-u-
RACIONIRANJE JE BILO PREHUDO
San Jose, Cal.—Henry Schroe-der je prišel na sodnijo po raz-poroko. Pritožil se je, da ima tega racioniranja več kot dovolj. Racioniranje vlade na raznih stvareh je še nekako prenašal. Toda, ko mu je žena zaklenila brisače in mu jih dajala -samo na gotove čase, mu je bilo pa zadosti. Pravi, da ne bo vselej, kadar se hoče okopa-ti, napravil pri ženi prošnjo za svežo brisačo.
____n_
30BR0TA JE BILA ^E VEDNO SIROTA
Los Angeles.—Stanley Rudd e povedal na policiji, da je on ;a vedno končal z delom usmi-j enega Samaritana. Ko se je peljal z avtom, je vzel k seb Ivo je deklet in nekega moške ja, ki so čakali ob cesti. Cele :ako so se mu smilili, da jim j< kupil piva. V zahvalo so mi hoteli vzeti denarnico, v kater je imel $90. Ker se je pa dc bro branil, je dobil močan uda rec po glavi s steklenico, naka ga je trojica vrgla z avta in s odpeljala naprej.
•-w-
Tretja obletnica
V	četrtek ob 7:15 bo darova na v cerkvi Marije Vnebovzeti maša za pokojno Jennie Pust 1 spomin 3. obletnice njene smrti
Zadušnica
V	četrtek ob osmih bo darc vana v cerkvi sv. Vida maša z pokojno Dorothy Sober v spe min 3. obletnice njene smrti.
Pater Bernard Ambrožič j« oslal ček za $104 za župnijske omožno akcijo, kot smo že zad-njič omenili. Ime $10,000 na darovalcev so Waukegan, 111. $5 Johana Kirn Waukegan, 111 $20; po $10: Mrs Maronick, E. He lena, Mont., neime novana, Anna Be lec, Waukegan, 111 Po $5: Le< Hren, Worcester N. Y., Johana Ar t:ac(h, Willa;rd Wis., Mrs. Snedic Willard, Wis., Iva na Chacata, Enum claw, Wash., Mar; Hren, Worcester N. Y. Alice Ko drich, Detroit Mich.
Po $3: Mary Petach, Sauk Ra )ids, Minn., Marija Pavlesic \mbridge, Pa., Karolina Sta iich, Indianapolis, Ind., Feli: iupsek, La Salle, 111., Franc^ 3ren, Ottawa, 111. ^
Po $2: Mrs. Lesar, Willarc ,Vis., Mary Janzel, Pueblo, Colo fVnna Zupančič, McDomad, Pa Po $1: Agnes Korelc, Lemon [11., Angela Miller, Hollywooe Hal., Mrs. Starman, Chicago, II V uradu Ameriške Domovin so pa zopet darovali: Rev. Jul: Slapšak, kaplan pri sv. Lovrer cu je poslal ček za $30. Dena je bil nabran pri sv. Lovrenci Po $5 so darovali: Mamie Mj rin, 1160 Norwood Rd., France Požar, 1096 E. 64. St. Mes1 cvetja na grob mlademu junak Joseph Pozelniku, ki je darov življenje za svojo domovino, , daroval John Terškan iz 968 1 209. St., Euclid, O. $2.00.
Najlepša hvala vsem skup: in priporočamo še drugim, da kaj pomagali v ta sklad za bedi v stari domovini.
ftMERIŠKA
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES D3EBEVEC. Editor
6X17-St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
BESEDA IZ NARODA
naročnina:	^ e/>
Za Ameriko in Kanado na leto $8.50. Za Cleveland po poitl, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za. Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2-25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00
1	_Posamezna številka, 3c___
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 pet jear O. S. and Canada $S 50 for 8 month«. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« O. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 month«, $200 for 3 month« Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 170 Wed., July 21, 1943
Le kje bodo našli jerperge?
Nič .se ne bomo zmotili če rečemo, da je danes med osiškimi voditelji glasni problem: ne zmaga, ampak kje bodo našli varno zavetje, kadar bo prišlo do njih razsula. Najbrže si je že vsak nacinj in vsak fašist,, to se pravi vsaj glavni kolofoktorji, izbral varno in mirno nevtralno deželo, kjer upa v zapečku premišljevati čudna pota usode.
Mussolini in njegovi pandurji bodo morda zbežali v Vatikan, v Španijo, na Portugalsko ali v Švico. Hitler in njegova ganga bodo morda iskali varnega pristana na Švedskem, v Španiji, na Portugalskem, v Švici, ali na Turškem.
Po prvi svetovni vojni je kajzer Viljem zbežal na Ho-landsko, feldmaršal Erich Ludendorff na Švedsko. Zavezniki so zahtevali od Holandske, da jim izroči kajzerja. Toda Holandska se je zahtevi uprla. Smatrala je nemškega mornarha za političnega ubežnika in mu je nudila svoje varstvo.
Navada dajati zavetje ubežnikom je bila znana že primitivnim narodom in tudi stari Grki in Rimljani so se tega držali. Stari testament označuje šest mest v Palestini kot pribežališče za slučajnostne kriminalce.
Dočim so dobili zavetje v primitivnih časih navadni zločinci, ga dobijo danes politični begunci. Anglija in Amerika sta bili vedno znani, da sta varovali politične begunce. Leta 1853 je bilo skoro prišlo do vojne med nami in Avstrijo, ker je posadka neke avstrijske ladje pograbila madžarskega begunca Martina Koszta.
Vendar je napačno misliti, da ima politični begunec kako posebno pravico zahtevati od nevtralne dežele, v katero se je zatekel, kakega varstva. Taka država mu pap lahko da protekcijo, ako to sama hoče.
To pomeni, da če Hitler danes zbeži na Švedsko, bo ležeče na švedski vladi, če ga sprejme ali ne. Švedska ga bo lahko brcnila nazaj čez mejo v roke njegovih zasledovalcev, ako bo hotela.
V	Angliji, na primer, ima vlada pravico, da uka^e sovražnim tujcem zapustiti deželo, dasi se to ni izvajalo od leta 1571, za časa vlade kraljice Elizabete.
Druge dežele, ki so manj liberalne kot je Anglija, so številnokrat zavrnile politične begunce. Samo v letu 1934 so evropske dežele zavrnile več kot 2,000 beguncev. Švicarsko mesto Zurich je leta 1934 izgnalo 14 pribežnikov, med temi tako prominentno osebo kot je bil profesor Felix Halle.
Francija je aretirala leta 1934 po atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra okrog 500 političnih beguncev. Mnogo od teh, ki niso bili sicer v nobeni zvezi z atentatom, so pognali preko meje v roke nacijem.
Tudi Zedinjene države so jih mnogo deportirale. Erich Becker je bil aretiran leta 1934 v Chicagu pri neki demonstraciji proti Hitlerju in obsojen na deportacijo.
Največ teh pribežnikov je bilo izgnanih, ker so bili anarhisti ali komunisti, torej učenci nasilja. Toda tudi na-ciji in fašisti so učenci nasilja. Zato bi imele nevtralne dežele dovolj vzroka odreči totalitarnim beguncem zavetje, kakor so ga odrekle v mnogih slučajih komunistom.
Nevtralci imajo zdaj pa še drugo točko, ki jo lahko uveljavijo kot vzrok, da bodo zabranili zavetje totalitarcem. Lahko jim bodo zabrusili v obraz, da naciji in fašisti niso nikdar priznali pravice nevtralnim deželam dajati zavetje političnim beguncem. Hitler in Mussolini in njiju trabanti se bodo zdaj lahko obesili na njih lastnih principih.
Nemška Gestapo in italijanska Ovra sta imeli posebne tajne agente, ki so lovili in morili begunce, katerim se je posrečilo doseči nevtralno deželo. Malo pred vojno je nemška Gestapo vjela in umorila na Čehoslovaškem dva proti-Hit-lerjeva begunca iz Nemčije, Rudolfa Fornisa v Pragi in profesorja Teodorja Lesinga v Marienbadu. Torej ni Hitler prav nič upošteval nevtralni deželi pravice dati zavetje političnim beguncem. Dobro bi bilo, da bi ga kdo domislil na to, kadar bo bežal čez mejo in prosjačil za protekcijo kako nevtralno deželo. Zob za zob!
Famozen je bil tudi slučaj proti-nacijskega nemškega pisatelja Berchtolfa Jacoba, katerega so naciji ugrabili iz nevtralne Švice. Jacoba je izvabil agent Gestapo, dr. Hans Wesemann v Basel, ki leži v kotu med Francijo, Nemčijo in Švico. Wesemann je obljubil Jacobu ponarejen potni list.
V	Baslu je Wesemann povabil Jacoba na kosilo. Po kosilu naj bi se bila odpeljala v hišo, kjer je čakal na Jacoba potni list. Komaj je stopil sovražnik nacijev v avto, je ta zdrvel čez mejo v Nemčijo in tam so ga vrgli v ječo. Sreča njegova je bila, da je predsednik Švice protestiral in prijel dr. Wesemanna kot talca. Hitler je bil prisiljen Jacoba izpustiti po šestih mesecih zapora.
Tudi Mussolini se je mnogokrat pregrešil v tem, da ni spoštoval pravice beguncev. Leta 1928 je izvabila fašistična vohunka Margarita Durante generala Cesare Rossija iz Švice, kamor je bil zbežal, v Italijo. Izvabila ga je v avto v lepi mesečni noči in zaljubljeni general se je naenkrat znašel v Italiji. Tam so Rossija fašisti prijeli ter ga obsodili na 30 let ječe.
Zato politični begunci niso iz nevarnosti za življenje tudi še potem, kadar so enkrat v nevtralni deželi. Kot vemo,
Ob prvi obletnici
Danes, v sredo 21. julija, je poteklo eno leto, ko je prejel Mr. August Kollander brzojav žalostne novice, ki je pretresla naselbino in vse druge naselbine sirom dežele, kakor daleč so poznali blagi par, blagopokoj-na Anton in Frances Mervar. Malokatera družina je bila širše poznana kot blagopokojnika, to iz več vzrokov, en vzrok je ta, ker sta toliko let vodila mu-zikalno trgovsko obrt, kjer so bile prilike se seznaniti z ljudmi. Druga prilika pa je bila ta, da sta letno tudi potovala po deželi, nekaj v namenu trgovine, nekaj pa da sta obiskovala številne prijatelje, katerih je bilo vsepovsod radi njihove velike popularnosti in vljudnosti.
Kakor je v življenju mnogo tajnih dogodljajev, ki so našemu razumu nejasni, tako je bilo in je še nejasno, zakaj se je to moralo tako dogoditi. Na Mervarjevo družino smo vedno gledali, da je med nami najsrečnejša, na notranje pa ni bila že dalj časa, prenašali so te-žkoče, pridno delali in vodili trgovino, toda sin je bolehal, vse so storili, da bi ga ozdravili. Mnogo so potrošili zanj denarja, da so ga le za silo vzdržali iz postelje.
Nekaj mesecev predno se je dogodila nezaslišana nesreča, se je dogodila nesreča ljubljeni hčeri z avtomobilsko nezgodo, kjer je dobila občutne poškodbe. 'Koncem konca, je na vse to podlegel sin Anthony, ko ni mogel prenesti žalosti radi očetove in materine smrti.
Kelih trpljenja je bil poln za edino hčerko, ki ga je morala izpiti in vse vzeti nase, kar je tudi storila vdana v .božjo voljo, če tudi telesno šibka, toda njei) duh je bil močaji, njena vera in njega izobrazba, sta ji pomagali, da je vse to ona kakor najbolj razumen gospodar preskrbela in s pomočjo ter naklonjenostjo sorodnikov obeh teta: Mrs. Lavrič in Mrs. Bals, ki so bile sestre rajnih Mr. in Mrs. Mervar. Zelo veliko se je trudil pa Mr. August Kollander, da se je moglo vse to veliko delo izvršiti brez težjih zaprek in hujših posledic.
Ko naše življenje srečajo taki dogodki, jih ne moremo premostiti z jasnim odgovorom zakaj se vse to tako dogodi. Vprašujemo se,-z glavami in z ramami dajemo naznanje, kakor da nam je vse to uganka. V naše možgane se vsiljujejo razne misli, češ, to in to je vzrok, če bi bilo drugače. . . . Vse ostane tajno, kakor ostanejo tajne številne druge nesreče, le eno je, ki nam daje odgovor, to je namreč odgovor, ki se glasi Da se je vse to moralo tako dogoditi." Na drugem mestu tudi naučeni izreka, ki se glasi: '"Kogar Bog ljubi, ga tudi tepe." Nihče ne ve, kje koga čaka nesreča. V Sv. pismu se pa glasi: Da smrt pride kakor tat ponoči. Dalje: ne veste ne ure ne dneva. Vse to se resnično dogaja, to vidimo dnevno.
Spomnimo se na rajne, molimo za njih dušni mir. Ker pride obletnica na sredo 21. bo po-kazana slika pogrebov rajnih, da se jih spomnimo. Travica je grobove že rahlo zakrila, v nas je pa še živ spomin nanje. Bog jim daj večni mir.
Anton Grdina.
-o--
Kupujte vojne bondc!
Lepo je poleti na Hubbard Road
|nre< cnre.
No, sedaj sem pa zopet spravil moje pisarniško orodje nazaj v mojo staro pisarno, ko so nas zapustila prijazna cleve-landska dekleta, ki so se mudile pri nas na oddihu. Res je bilo fletno imeti tako veselo družbo. Mirnega pa veselega značaja so bila ta dekleta in prav nobenega napotja nam niso delala, dasi sem se vedno mimo njih sprehajal. Veselega in do-mageča sem se počutil med njimi, ker so poleg angleščine govorile tudi lepo slovensko in izgledalo je, da so celo ponosne, da razumejo tudi svoj materin — slovenski jezik. Veselo so prepevale lepe slovenske pesmice, da je bilo v resnici kar veselje poslušat in Cleveland je^es lahko ponosen na tu rojeno slovensko mladino, ki se ne sramuje pokazati, da je slovenskih staršev.
Pri slovesu sem se tam nekaj nastavljal in rinil v ospredje, da bi me bila katera cmok-nila, pa ni bilo nič. Menda jih je bilo sram, ker je bil naš park poln Clevelandčanov in ned njimi tudi njihovi starši, ki so prišli ponje. Bili so Vi-rantovi in Čampatovi iz Norwood Rd. in seveda tudi naši, da je bilo tako zbrano vse oso-bje iz tiste velike Virantove hiše pri nas. Pa to še ni vse, ampak tiste dobrote, ki mi jih je prinesel Virantov France, ki je rekel, da so stare že po več let. Saj pravim,, da pri Virantovih morajo imeti res dobro klet, kjer ostane dobra kapljica po več let. Pri nas pa imamo kleti presneto slabe, pa naj bo rednja ali zadnja, ker imamo Poskusil sem že d jati kapljico v" obe, pa se na mah pokvari ali pa posuši. Večkrat sem že mislil, da je mogoče preveč svežega zraka tukaj. Ampak "kik" je pa imel, to pa rečem.
Tudi Vertovšnikovi iz 71. ceste so bili prišli po svojo prijazno hčerko, ki je bila pri nas na počitnicah. Tudi Čarlij je postavil na mizo takega od zida, ki pa je bil najbrže Eršte-tovega izdelka. Bil pa je že tako dober, da ko sem ga izpraznil par kozarcev, sem se oblizo-val prav do ušes. Pa mi je še Carlij rekel, da naj le hitim, dokler ga je kaj. No, saj tudi sem, ni mi bilo treba dvakrat reči. Kljub temu pa ga je bilo ostalo, da sem se še naslednji dan sladkal z njim. Sedaj pa že lahko veste, da če je bilo toliko tistega "kika," da' tudi smrčanja ni manjkalo. t
Iz Carl Ave. pa je bila prišla Mrs. Kožel tudi po svojo hčerko, ki je tudi reportarca za Ameriško Domovino od fare sv. Vida. Pravijo, da poje tudi v cerkvi na koru. Rad bi jo slišal enkrat tam doli, ko ima pa tako lep glas. Z njimi je odšla pa še četrta in to je prijazna Jean Jeršan iz 71. ceste, ki je tudi prebila počitnice pri nas.
Ko so jo enkrat odkurili od nas ti prijazni Clevelandčanje, je bilo kar tiho v naši hiši in pravijo, da se je samo moje smrčanje razlegalo pozno v noč.
Po dolgem oklevanju pa so se pripeljali k nam tudi Strne-novi iz 72. ceste. Jaz sem bil že popolnoma obupal, da jih bom sploh še kedaj videl. Robert se je nekaj jezil in se mu je tudi malo feržmagalo, zakaj mu nisem pisal, kedaj bomo
je bil Leon Trotsky umorjen v Mehiki, kamor je zbežal pred svojimi sovražniki.
Hitler in Mussolini pa njiju krvniki naj se torej ne tolažijo preveč s kakim varnim zavetjem v tej ali oni nevtralni deželi. Naj zbeže tudi na konec sveta, dolga roka osvetni-kov jih bo našla in obračunala ž njimi.
spravljali mrvo pod streho, da bi bil tudi on malo pomagal. Pravi, da nima tam v Cleve-landu prav nobenega dela in da bi se bil rad navžil tistih sončnih žarkov in da bil dobil kaj sončnih opeklin. No, se pa priporočam za prihodnje leto. V istem času so se bili pripeljali pa tudi Mr. in Mrs. Velikan je iz St. Clair Ave. Z njimi je bil tudi tisti Jože Žulič, ki je upo-slen v Modicovi štacuni na 156. cesti, kjer postreže z mesom gospodinjam, ki zahajajo v tisto trgovino. Jože je prijazen fant in dekletom jako naklonjen, zato pa tudi tako rade zahajajo v Modicovo trgovino. Tako smo si kar naprej stiskali desnice. Ob odhodu se pa nismo videli in so odšli brez mene, kajti ravno v istem času sem bil šel k mojim kokoškam, da sem jih nasitil, ker sem bil pozabil nanje ves dan.
No in kako pa naj bi bil pa tudi mislil nanje, ko sem pa ves božji dan držal kozarec v roki. Če mi ga ni ponudil France, mi ga je pa Carlij in tako naprej. Torej, najlepša hvala vsem in za vse in da bi se kaj kmalu zopet videli v tako veseli in prijazni družbi.
Pa še nekaj vam moram povedati, čitatelji Ameriške Domovine in posebno pa čitate-ljem novic iz Hubbard Rd.,. da so namreč pred odhodom deklet vzeli tudi sliko ali bolje rečeno, pritisnili so nas vse skupaj, da bomo ostali "nama-lani" skupaj na vse večne čase. Jaz sem se bil postavil v sredo in dekleta pa na vsako stran. Če jim ne bom delal preveč skaze, bo že vse "O.K." Mrs. Virant, ki nas je ogledovala, ko smo se postavljali za slikanje, je rekla, da bo prav lepa slika, ker.smo se vsi postavili in jaz pa še najbolj, ker sem imel faza-novo pero za kapo, kajti fazanov je vse polno v naših krajih in pri nas jih sedaj celo vali koklja in če kdo tega ne verjame, pa naj vpraša Vertovš-nika, pa bo lahko potrdil, da je res.
Malo se bojim, da sem morda ravno jaz kaj skazil, kajti Vi-rantova Mary ali Jožetova soproga je menda malo prehitro udarila, mogoče, da sem jaz ravno tisti čas zijal okrog po dekletih. Torej, če bo slika kaj prida, bi morda ne bilo napačno, če bj jo potem pritisnili tudi v Ameriško Domovino, seveda, če bi se tista prijazna dekleta v Clevelandu zavzela in nabrala toliko denarja, kar bi bilo za stroške. Če bi hotele vedeti za račun, kar stopite k našim urednikom, pa vam bodo povedali, koliko bi stala ena primerno velika slika. Saj mislim, da ste kolekte že navajene kakor razvidim iz časopisja, saj so kolekte na dnevnem redu, pa naj bo še to za nameček.
Iz tega razvidite, da je vse polno prijaznih Clevelandčanov pri nas na oddihu in slišal sem praviti, da jih je nekaj prav tam doli pri Strojinovem Jerryju. Zakaj pa ne, saj je tudi dober in svež zrak v teh krajih, ki prav gotovo ne bo škodil nikomur. Mogoče bo kateri prišel k nam, potem bom pa že vedel kateri so bili. Samo nekaterim se ne zdi ustaviti se pri nas ali pa se jim feržmaga, da bi se tudi pri nas oglasili.
Oni dan sem bil doli pri Stro-jinovem Tonetu, ki ima gostilno pri jezeru, pa mi je povedal, da ga je v zadnjem času precej Clevelandčanov obiskalo. Zakaj pa tudi ne, saj jim Tone vselej rad postreže z dobrim pivom in prvovrstnim vinom in ob petkih pa s svežimi pečenimi ribami. Pravi, da gre kar doli k jezeru, pa potegne par rib na suho, da je potem za pečenko. Tone pravi, da .je zelo hvaležen našim ljudem za obiske in se tudi še, za naprej priporoča, ker bo vsakemu z veseljem in tudi dobro postregel.
Tudi naš Tone z Nonvooda
je imel počitnice ravno o pravem času, menda kompanija že ve kedaj je največ dela na farmah, kajti prišel je bil ravno v času za pospravljat seno. Jaz sem samo vile nosil za njim in predno sem prišel do kupa sena, ga je že Tone pobral. Držal sem se, kot da se mi fržmaga, pa se mi ni prav nič, ampak srec mi je kar veselja poskakovalo, da se meni ni bilo treba ukvarjati s senom. Prav hvaležen sem Tonetu zato.
Dela je vedno dovolj v naših krajih in vsak teden je kaj drugega na vrsti. Sedaj se pa ukvarjajo s pšenico. Poročila nekaj govore, da jo bo letos 10 milijonov bušljev manj kot lani. V resnici je pa še vse v božjih rokah, ker zadnje dni zopet kar neprestano dežuje. Tako potekajo dnevi in kar kmalu bo leto okrog. Človek bi si mislil, da še umret ne bo časa, a kakor vidim, 'eni le dobe čas tudi za to. Mnogo poznanih umrje v Clevelandu in med njimi tudi kak - sorodnik, pa nimam niti časa, da bi ga šel po-kropit. Seveda pa delo me še toliko ne zadržuje, ampak transportacije nimam ta prave. Oni dan je nekdo rekel, kaj za to če ga nisem šel kropit, saj on tudi mene ne bo prišel. Vendar pa bi se človek rad podal kam, posebno v takih slučajih, pa če ne gre, pa ne gre. Pozdrav,
Frank Leskovic.
v Alzaški, Lotringiji, v 1 semburgu in v zapadnih pok jinah Poljske. (Ta seznam^ šča tukaj navedbo slovenski ozemlja na Štajerskem, renjskem in Koroškem—op' ba JIC.) Do začetka 1943 je
10	že približno 170,000 P" kov prisilno oblečenih v ško vojaško suknjo. Zun* svet pa je začel doznavati sledice te mobilizacije, ko sovjetska uradna vojna por j la navajala vesti o dezertira Poljakov in Alzačanov.
V mesecih april in maj leta so poročali zavezniki o' tju mladih Luksemburža! Jugoslovanov in Poljako? Severni Afriki — vse to so kazi, da Nemčija čedalje dosledno izvršuje svojo P0^ ko prisilnega nabiranja rodnega moštva v službo Wehrmacht.
Vzporedno z uspehi zav* ških sil v Severni Afriki i»|n siji, so nemški komisarji z lavsko Službo čedalje bolj to pritiskali na zasedena lja. Posluževali so se sv običajnih groženj "lakot® aretacij," udarjali na I* svoje "križarske vojne bolševikom" ter celo oblj'1'
11	različne privilegije in pravice vsem onim, ki bi Pr;: li na to, da delajo za Bjfl vojsko.
Postopek je v različnih lah po potrebi prikrojen Plkbl
Novo nemško kršenje mednarodnega prava
(United, Nations Information Office)
Tujerodni prisilni delavci morajo v nemško vojaško službo
Ko so razširili dekret o prisilnem delu na mladino in di-jaštvo, so začeli Nemci uporabljati delavce iz zasedenih dežel tudi v nemški vojski.
To najnovejše kršenje mednarodnega prava—katero nemška oblast odkrito priznava je posledica hude delavske krize, obenem pa tudi namerno izvedena kampanja, ki se je začela, ko je izbruhnila vojna na vzhodu.
Ko je začel Hitler pred štirimi meseci kliqati na nabor 500,-000 nemških delavcev, da nadomesti ogromne izgube pri Stalingradu, je izvedel istočasno totalno mobilizacijo v zasedenih deželah. Komisar dela Fritz Sauckel, je bahavo izjavil, da bodo dvignili Nemci armado od 2,500,000 ljudi v zasedenih ozemljih in z njo branili svoj "novi red." Nemški administratorji in njihovi val peti so pripravili sezname vseh telesno sposobnih mož, za prisilno delo v Nemčiji. Dokaz zato, kaj so nameravali, čitamo v nemških naredbah v Belgiji in Norveški — da je treba staviti na čelo teh seznamov za deportacijo moške od 20 do 33 let.
Ko so postopoma izginjale njihove rezerve delavskih sil, so Nemci začeli kampanjo, da si preskrbe tujerodnih rezervistov za svojo vojsko. Najprej so ojačili napadalne organizacije. Najprej z izgovorom, da jih bodo uporabljali le na lokalni domači fronti; toda kmalu so začeli odhajati ti hlapčevski sodelovalci na vzhodno fronto — z grozo in presenečenjem so spoznali belgijski rek-sisti, norveški hirdmeni, francoski fašisti in danski nacionalni socialisti, da bodo morali na rusko bojišče. Od Nemcev kontrolirano domače časopisje je s posebnim povdarkom objavljalo smrtne slučaje. Vendar pa vsa ta kampanja ni dosegla mnogo — število teh prostovoljcev je ostalo majhno.
Nabori popolnoma rednega značaja za nemško vojsko se omejujejo na ozemlja, ki so bila, kakor pravijo, "incorporira-na" v rajh. Tako so. v mesecu avgustu 1942 razpisali nabore
'Ko! ve
Iti ]
ljer pr
faa **
>w
ljut
i m;
no
i ne
raje
obr
nem
Poti
ni
»mil
:aka
Hn
Prei
'rat
I t
leni Hpei aril idi 'k, i inje liš, dr Jžel je 20 bil dar
m

nim zahtavam vsakega lja. V mesecu marcu so ^1 kaj danski državljani okrožu11 katerih se je zahtevalo od da vstopijo v vojno kot "d vojaki." Istočasno pa grška vlada, da so morali' moški od 17 do 45 leta n8
eem N; obr, Z£ noj ol
banje z reflektorji in Pr" %
-sH
mnj
in
l
ma k ;
talskimi topovi na pomor zi Salamis. Na Hrvaš^p, mobilizirali mlade Hrva podlagi lažnjivih obljub' ^u povelje svojega hlapca Paveliča, jih poslali v ter jih tam vežbajo P"-, veljstvom nemških ca^A, Do meseca aprila so nabFo. Avstriji 9,000 Hrvatov, vežbali za službo v neiflS10 hermacht.
O priliki svojega "p°t0 na Francoskem meseca 3 je priznal načelnik prisi' f lavske službe, Sauckel: dar bo treba oborožiti * ze in jih poslati v boj, b° ... mi francosko vlado v obvestili." Nemška pol^l
Francoskem je bila
po1
stalnega in venomer nar^ * ir čeg pritiska. V mesecu ] so Nemci sami javili, & (Dalje na 3 strani^,
(tU1 i'
UlllUt"
e?a
H
tften
izd
-
"etn a Je; bet
»Pil žlic
il.
>verK
ar t jllllll"
Nek Nemec v Berlin*1 na banko in se tam P°s z ravnateljem glede inve Rekel mu je: "Prihranil en tisoč mark, kako bi J1, bolje investiral, kaj Pfi\
Ravnatelj mu je sv naj kupi vojne bonde rer, kot veste, vam £ar vaš denar."
"Toda Fuehrer lahko in kaj bo potem z moj in1
■> c ti Poi bo i bo Me<
4 ' K;
'V ,
V
jem.'
"Potem bo feldmarša1 ing garantiral vaš denar' ^
"Tudi Goering lahko Rad se vozi z letalom \ se zgodi kaka nesreča, ^ mojim denarjem?" j«
"Potem bo stala vsa ^ 1 stranka dobra za vašo ' j cijo," je vztrajal ravna ^ ,
"Ampak če bo naša poražena, bo tudi stranka propadla," je tr ščan.	J
Tedaj se je pa J sklonil tesno k meščanu -zašepetal na ušesa: "M^, ■ človek, za to bi bilo p" t vredno žrtvovati vaši mark, ali ne?"
Pa
'p, J*
/'»ti
K,
\
loc da
s
«0» 01
•v**; ied
K . h je ! s«
3 83
, v Li lih pot mam oven| kem, m—opi
L943 je
00 P"1
h v
Zrn* navati je, » na pori: zertira -v. I maj niki oi lburža: jljako'' ! tO SO dalje ojo P° m j a užbo
vedel brat Lojz, dočim je ' molčala in kazala jezno 'Jeni obraz. Iz njega je Jo-Pnčakoval še najmanj hu > a vendar vso bridko resni-rogled je vprl v Loj za in že da bi mu zabrusil v obraz 'Judno vprašanje: "Kaj pa lman?" pa se je še pravo-Premislil, ker bi s tem, nehote priznal nekaj, kar bi raje "tajil. Stisnil je ustnice obračal jezik med zobmi ter nem dvomil, če ga ima danes Potrebo s seboj. Toliko, da m 'zdal, ta jiezik neirodnti.
ti
Pmiti
;!kaj »lede jezika mu m sve-ničesar. Kak0 lahko bi se Prenaglili
Vat T •
, ^ojz pa pripoveduje oče-materi, da. je prav nocoj ,ml Podarti Jožku tri novce arVki ^ zan-l moledoval in se sv J Ze t°'iko dni. Ko ga je tega radovedno pogledal je še vedno stal sredi '3 mu je pa rekel očitaje: S' sedaj Pa ne bo treba, ker
ii zavf riki i" ar j i za i bolj lena «!
'lakotej^ na
K
)jne oblj«1 i e in
za
ne«
ičnih »jen
i
a so
krožnem ,lo oi cot "d* pa P .orali S 3ta na in V: >morst
apca v AvS o $ čai>
ov, iem
"poto eca tf e priili :kel;
iti P j,
, v >'■ polity
a P0'' nai'
i, da
anl)
IlIlO"
4
pr
"AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 21, 1943
Izkušnjava
Povest. Spisal Ivo Trošt.
'Koliko
si pa dal zanj?" bi
Je začel o Jernejevi mo-
dočim je vsak večer krenil, kamor je hotel. Zakaj očitno in vendar nehote priznava, da z njim nekaj ni prav? To je zares skrivna moč, ki je pastir Jernej ne pozna. Tudi Jožek je ni poznal doslej.
Lojz sede k mizi, pogleda brata in reče: "Stavim, da si ti izgubil pipec ob potoku, ko si delal piščali. Pozneje si ga šel iskat. Vredno bi bilo, da ti pre-iščem žepe. Izvedel bi, če si ga tudi našel. Poglejmo!"
Jožek je menil: sedaj-le sem jo pa izkupil. Izdan sem. Nesrečni pipec! Da te nisem pustil ob potoku ali pa — v šta-cuni in novce v omarci. Oh! Dobro vedoč, v katerem žepu tiči nesrečno orodje, se potiplje za hlačni žep brez luknje in čuti, da je tam še pipec.
Domači so videli vsako njegovo kretnjo. Oče se na glas zasmeji na klopi poleg ognjišča in se približa žgancem, mati da na tihem znamenje Lojzu, naj ne preiskuje dečku žepov, češ: saj itak vemo, kje je pipec, ki se izda sam! Jožku pa poreče, očitajoč mu trmoglavost: "Hi-hi! Prav tisti žep nima luknje, vidiš, prav tisti, ki si se prijel zanj. In tam im-aš pipec. Ni res —? O vem, vem."
Vsi trije se pogledajo sporazumno in sedejo k mizi. Jožek pa izdan zardi do ušes in še po ušesih. Stal je sredi kuhinje, upiral pogled v tla in. si ni upal dvigniti oči niti — do žgancev na mizi. Na tihem je požiral sline in čakal, da ga pokličejo k mizi, kjer je navadno druge večere samooblastno in z žlico v roki že dolgo prej čakal in nagajal. Nocoj se je bal: preblizu bi bil bratu, ki bi mu lahko potegnil pipec iz žepa.
Ali žganci, dišeči okusni žganci so vabili vedno bliže,
____ „- _______ . žganci z ocvirki so zmagovali.
nabilo'v pa zajahal bratovo Oče je molčal, tudi mati je '	°COj' ni 0 vsem tem no. molčala in pogledovala, kdo bo
sledu, nocoj je
NOVO NEMŠKO KRŠENJE MEDNARODNEGA PRAVA
1 dru ižek
Sace preskrbel pipec." j . Z0Pet ni vedel, če bi Jzez'k aH bi ga krotil šiloma zobmi, zakaj zelo všeč so d Prve bratove besede. an Pozneje bi imel pipec, en p0 p0gteni poti. Kopanj bridkosti bi prestal!
a] se še lahko zgodi pred
N;
Vseh zamotanih sitno-l tihem se je kesal, dasi da je vse preponi mogel niti premak.
0br° vedel
Zato
ttoge
r° edai	Pečali in
mnii
z mesta, da bi sedel na idi
kje .se lie zamudil.
"•e je nedavnih boljših Je bil zares še Pavli-
vaškf)v,k;
jjrvat8 ^ J - .M .M------
l jub {fk v žek' sitnaril, če bo ecerja ob tem času, ob-^ je dobrikaje motal ju- »u. •6ririem krilu, prinesel 0 »k
da je zažgki
(Nadaljevanje z 2 strani) žvali 10,000 Luksemburžanov pod orožje, ter da je v Sloveniji razpisan prisilni nabor (nabori so se začeli v Sloveniji že pred enim letom — opomba J. I. C.).
Nemci so si izmislili še drugo metodo, ki naj jih povede do istega cilja — do ojačenja nemških oboroženih šil. Todt-ova organizacija, ki se bavi poleg drugega tudi z oboroževanjem nemške vojske^ je pomnožila število svojih delavcev na 1,500,000. Nemški podatki trde, da so ti Specializirani delavski oddelki, ki so bili prej čisto nemški zdaj sestavljeni iz mešanih skupin, včasih z 90 odstotkov tujerodnih delavcev; zaposleni so pri zidanju utrdb po obalah od Grčije do Norveške in pri zalaganju nemške vojske z vsem potrebnim. Oni Francozi, katere so deportirali na prisilno delo v Nemčiji, so bili najprej v Todt-ovi organizaciji in prišli šele pozneje na rusko fronto. Trenotno kopičijo Nemci s posebno naglico ta-kozvane "izvanredne rezerve," katere pripravljajo za slučaj, da bi bile prometne zveze pretrgane.
Pred 14 dnevi so dali dijakom in mladini na izbiro, da se odločijo ali za nemško vojaško službo, ali pa za delo v nemški vojni industriji. Kakšna je zakonska podlaga te alternative, vidimo iz poročila, ki je prispelo iz Norveške pretekli teden. Nemci so poslali 100 mladih Norvežanov starih 20 let pod lažnjivo pretvezo v vojno šofersko šolo v Svelviku. Nalagali so jih, da pojdejo v norveško šolo in da bodo dobili normalno zaposlitev na Norveškem. Ko pa so prispeli na lice mesta, so naleteli na nemške- vojaške inštruktorje — oblekli so jim
nemško vojaško uniformo in jih prisilili, da pozdravljajo nemške častnike. Cilj njihovega vežbanja ni bil nič drugega, kot da se izurijo za šoferski posel na vzhodni fronti. Pred kratkim je javila norveška vlada, da je bilo deset Norvežanov, delavcev v tovarni letal v Kjil-leru, poslanih na Finsko, kjer morajo zdaj delati kot mehaniki nemške Luftwaffe.
Kaj so Nemci dosegli s temi sojimi poskusi ojačevanja pomožnih delavskih sil v svoji vojski, je vprašanje, na katero ni lahko odgovoriti. Ako štejemo vojne ujetnike, se nahaja že v Nemčiji preko 8,000,000 mož iz drugih evropskih dežel, torej povprečno tretjina vseh delavcev v nemški vojni industriji. Njihova morala in sposobnost sta pomanjkljivi, tako da je često potrebno, da jih straži j o oborožene straže. Tudi opozicija proti totalni mobilizaciji je huda povsod.
Stavke so izbruhnile v Lyo-nu in v Radomu (Poljska). V mesecu aprilu je bomba uničila v delavski borzi v Oslu 90,000 delavskih registracij. Sabotaža je preplavila vsa okupirana ozemlja. V maju so se uprli Grki, vdrli v ministerstvo dela v Atenah in zažgali vse sezname statističnega oddelka. V mese-mu juniju je v Bruxellesu zmanjkalo 1,000 imen iz delavske borze. Tudi holandski patrioti so nedavno vdrli in uničili statistični urad.
Te neprogledne vrste delavcev, s silo potisnjenih v vojno službo tudi pod stalnim oboroženim nadzorstvom nemških stražarjev ne bodo hoteli postati "krma za topove." Marsikdo bo mislil, da nabira Nemčija tu svojo "šesto kolono," ki bo morda pospešila njen konec in padec.
Toda videti je tudi z vso jasnostjo, da poskuša Nemčija vse
in napenja vse svoje sile, da si zgradi organizacijo, ki bi bila dovolj odporna, da vzdrži grozeči napad zedinjenih narodov, ki ji preti z vseh strani.
(J.I.C.)
zadnji rokovnjač
Humoreska. Spisal Janko Mlakar
Zato so se tudi Brtoncljevi izselili iz hiše.
Pozneje so šli na štajersko, menda v Maribor ali kam, in so tam začeli trgovino."
"Tako," sklene Godba, "sedaj ste pa slišali povest, kako je Griža postal rokovnjač."
"Poprej ste rekli, da smo danes pokopali z Grižo zadnjega rokovnjača," pravim mu, "sta li šoba in Coklja že umrla?"
"Oba, in sicer šoba že davno. Na Dunaju smo skupaj ponoče-vali in pili. šoba je bil pa pre-rahlega zdravja za tako življenje. Lotila se ga je jetika. Umrl je kmalu potem, ko je bil naredil prvo izkušnjo. Coklja je pa šel po dovršenih študijah v vladno službo. Bival je nazadnje v Gradcu kot vladni svetnik v pokoju, dokler se ni podal pred tremi leti v večni mir in pokoj. Oženj en je bil pa s trdo Nemko, zato so tudi njegovi otroci zagrizeni Nemci in se pišejo "So-ckel." Tako je slovenski Coklja zaplodil nemške "Sockelne" po Slovenskem.
Jaz imam vsaj to zaslugo, da z menoj izumre rod Gob-pijan-cev. Kajti moj oče je bil pijanec, jaz sem pijanec in moji otroci bi bili gotovo tudi pijanci, da, pi-, pi-janci."
Možu se je že začel zapletati jezik, ker je precej pridno izpiral grlo. Zahvalil sem se mu torej za povest in se poslovil.
Goba se je pa odmajal proti "Pihlerjevem kevdru."
(KONEC.)
Sllilt.
Sam prebridko čuti to
Jožek molil naprej pred jedjo, ker je
i2(Ja0' čuti tudi, da se s Ja sam, izdaja molče in ietnue,dl kuhinje, podoben i aj. beraču, ki prosi milo-io , prenočišča. Berač se
°eeta,
srečnejši. Seve-nima nobenega a> on jih ima pa kar mater in brata. Zo-^'j1 in"!'' "*e dvigal v srcu po-secU frem l ^ vprašanje: ali "iipij, 8e tri? Jozek je sicer r0 vj' P0&led v tla, a je le z]jc el Vse tri protivnike in ^trtemu pogumu pre-la ta1«1*1 Je najbrže preveč.
Poid Jbo' dokler se bo dal°-
'Hr 26 Zadn-ja nitka rešit-^ 'Cal na pomoč mater, da
Mečih preve^ gospodovala ' p . " V tistem nevarnem jr *P°zna materi vse, prav 2 611 bo zato manjša, če-Pa jja?a izgubljena. Toda :v6stj °Ce: laž in tatvina sta SledaUevarni spremljeval-Pole;'6 vdru£ič želel, da bi g njega pastir Jernej
erj^
ar
A
s«
miiiil
■lina posv inves' •anil
bi j| ; fr
de:
.hko 1 )jimc
iršal, sna*'' fiko
•u
oni
if
a,
pJ


ISO
vna ša
ni e tr«
if'
J
dil
rd
anU
■Mei"
ŠJH
v«'
iv
ta posel redno opravljal Jožek sam. Lojzu se pa menda ni mudilo k večerji, zato je.še prej podražil ctečka: "Jožek, tri novce stavim, da imaš ti pipec. Lahko jih zaslužiš, še nikdar lažje, če ga nimaš. Obrni žepe!"
,Na to je molčal tudi Jožek, ker mu ni kazalo drugače, in tudi žepov ni obrnil iz hlač. Smola!
IV.
Jožka premaga želja po žgancih in ocvirkih, da se približala mizi. Molče, kakor da se ni zgodilo ničesar, prime žlico. Ostali ga gledajo, a on se ne ozre v nikogar, oči so mu bile v žgancih.
"O Jožek, najmlajši! Kaj ne bomo molili pred jedjo nocoj?" ga ustavi Lojz. Deček se prestraši, da mu žlica zdrkne na mizo. Pogled upre potem samo v mizo, pokriža se pa ne, da bi molil. Zato de mati: "Angel varuh ga je zapustil. Ne mara
Jugoslavija in Grčija kot mostišča invazije
Nedeljski New York Times je v svojem uredniškem delu prinesel dolg članek svojega londonskega dopisovalca, James MacDonalda, o vrednosti italijanskega in balkanskega polotoka za zavezniško invazijo Evrope. Dopisnik je mnenja, da so vsi italijanski otoki, kakor tudi Italija sama, ter na Balkanu Jugoslavija in Grška, mehke točke, ugodne za mostišče zavezniškega napada. Članek se zaključuje z opombo: "Naši prijatelji v Jugoslaviji," kjer pravi:
"Onstran Italije leži Jugoslavija. Jugoslavija ima le ozek pas obale, na katerem bi mogle Jugoslovanom prijazne armade napraviti mostiščje. Toda planine, ki se dvigajo nad obalo, so v rokah organizirane sile neupogljivih in svobodoljubnih bojevnikov, ki bi z največjim navdušenjem na pomoč zovez-nikom.
"Kaj bi se dogodilo, ako bi se Jugoslavija odtrgala od osi-šča — o tem vprašanju je videti, da obstoja dvoje naziranj. Nekateri mislijo, da bi bil najboljši način rešiti Grčijo, napad skozi Jugoslavijo, ki bi izoliral grško ozemlje. Drugi zopet pa menijo, da bi bilo najbolje napasti Grčijo preko Do-dekaneza, odkoder se more napasti Kreto, a od tam grško celino.
"Ta taktika bi onemogočila nemškim podmornicam kreta-nje v grških vodah. Toda priznati je treba, da bi bilo skrajno težko za britanske čete v obratno smer prodirati v deželo, iz katere jim je bilo tako težko umakniti se. Grčija, okupirana od močnh sovražnih sil, je nedvomno j ako trd oreh; potrebno pa bo na ta ali drugi način ta oreh zdrobiti — ako bo to storjeno v doglednem času, predno se vojna preveč ne zavleče, je težko reči, kako bi to vplivalo na Turčijo in kaj bi ta dežela v tem slučaju storila.
(J. I. C.) —-o--v
DELO DOBIJO
rad Velika moč bi ž njim |%la ZleZla pod klop' k0 bi
H i'
H
Je
zdrobila žgance v
Zid'u l^ožila žlico na mizo J1? Pogledala sinka so
»o
tod
ob
a še vedno tudi uža-
A
da	ter mu rekla, ka-
'"o -L | v njegovem srcu ža-80: "Le tam poča_
I
V pričakovanju, da bodo zavezniki udarili iz Sredozemlja, je Musso ojačil vse postojanke na Corsici. Na sliki vidimo nove oddelke italijanskih alpincev, ki so dospeli v do-tične kraje.

Je
de{kj
za njegovo molitev. Ze ve zakaj."
"Kradel je in lagal," pristavi oče mirno, ali zelo resno.
"Ali mislite, da sem res tak —?" ugovarja Jožek, še vedno zroč na držalo svoje žlice. Pa vendar se mu olajša srce s tem, da sta oče in mati vsaj začela govoriti ž njim. Bolj na tihem dokler hočeš. Pipec I nadaljuje potem, kakor da bi si še nocoj, prej, ko' pripovedoval na pamet naučeno pesmico: "Laž je začetek tatvine."
Oče mu brž seže vmes: "In ti danes nisi vedeT tega. Začel si kar lažjo."
Presneto sem v škripcih, to je res, si priznava Jožek, ali čeprav škriplje, ntorda pa le poj-de. Morda, bova pa le z Jernejem ugnala vse. Poizkušajmo! --o-—
lSpat> kar sa mse ogla-
videli."
zacvrčala po žgan-( Zabela z ocvirki! In v Vl,cai n°tranjščini je nekaj Mi kakor opomin: daj
žves^SVojirn služabnikom, ki
' ° služij0
Materin opo-. -a zbodel v srce, a še Se n{J5 Peklo očitanje, za-Za h do zdaj premaknil ^d z niesta, kjer je bil akaJ si ne upa naprej,
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MOŽJE m FANTJE
ZA
VAŽNO VOJNO DELO
PLAČA OD URE
republic steel
ZAPOSLITVENI URAD 308 Prospect Ave.
ŽENSKE
se sprejme ZA ČIŠČENJE 'Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne.
CARNEGIE MEDICAL BLDG.
10515 Carnegie Ave.
(174)
Želijo se moški *,
za delo čez vse leto
vozniki
in , za delo na jardu pri premogu
Ne zahteva se državi j ansskega papirja, niti izkazila o rojstvu.
Zglasite se takoj
Izrežite ta oglas in ga prinesite k sprejemniku v
u. s. employment service •
1242 West 3rd St.
Ne pozabite izrezati tega oglasa in ga pokazati sprejemniku, ki vas bo poslal delat v premogovno skladišče, ki je najbližje vašemu domu.
(July 19, 21, 23)
žensk*;
moški
za
važno industrijo Splošna tovarniška dela
šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure
arcr0ds corp.
4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave.
Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop.
(172)
MALS OGLASi
Na sliki vidmo delavke pri izdelavi bombažnih mrež, kakršne uporabljajo,vojaki za zakrivanje topov,-letal in važnih vojaških postojank na bojnem polju, da jih sovražni letalci ne morejo zaslediti iz zraku. Nad 20,330 milj bombaževih niti bodo spleli v .'+5.H5 kvadratnih čevljev velike Mreže, katere potem tudi pobarvajo, da odgovarjajo okolici, kjer bodo rabljene. Slika je posneta v Marshall Field & Co. tovarni v Zion, lil.
Delo dobijo
ženske za čiščenje 4 ali 5 ur na večer
Dobra plača od ure. Zglasite se med 9 in 10 zvečei v Hanna poslopju 1422 Euclid Ave.
(171)
ženske se prejme
za splošno čiščenje in za delo v kuhinji. Dobra plača in hrana. Crosby Restaurant 10505 Carnegie Ave.
(171)
Hiša naprodaj
5 sob in kopalnica, nič garaže, nahaja se na 3121 W. 48. St. Kogar zanima, naj poklfiče WOodbine 7613.	(172)
Plačamo v gotovini
Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej.
(Fri. Mon. Wed. x)
Hiše naprodaj
5 sob za 1 družino
na 1192 E. 172. St. blizu Grove-wood, 2 spalnici zgorej, parlor, jedilnica, in moderna kuhinja spodaj, nov furnez na vroč zrak, termostat kontrola, nov avtomatičen tank za vročo vodo, v j ako dobrem stanju znotraj in zunaj; se lahko takoj vselite. — Cena $6,800; takoj $2,500.
Za 2 družini 5 sob vsako stanovanje, blizu Eaton Axle Co. in 140. St. Ta hiša se ponuja po zelo nizki ceni; sprejmemo primerno ponudbo. To je vaša prilika, da si kupite zemljišče po nizki ceni. — Cena $6,500.
Za 2 družini 5 sob vsako stanovanje, dvojna tla, trd les, fire place, china kabineti, v najboljšem stanju zunaj in znotraj, blizu Grove wood Ave. in blizu busov .trgovin in šole. — Cena $10,000.
Za 4 družine
iz opeke zidana, 5 sob vsako stanovanje, garaže, v j ako dobrem stanju, na E. 140. St. blizu bu-levarja, blizu trgovin in šole. — Cena $12,800; takoj $6,000.
Steve Rogulich
17636 Lake Shore Blvd.
IV-6430, KE-4235.
(172)
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 21, 1943
-'I
m
Til
"Glejte tega moža, glejte njegovo razgaljenost, njegovo bol in njegovo kri in sram vas bodi, da še koprnite po njegovi krvi in zahtevate maščevanj! —Pride, toda takrat, kadar bom hotel jaz, štajerski luteranski sodnik; v moji roki je maščevanje in si ne dam od vas ničesar zapovedati niti izsiliti, in če se vsi postavite na glavo in vas pride*magari stotisoč!" Ko je to govoril, se je na mah zdrznil, ker je nekdo pred vrati za-klical: "Le pustite jo noter, mora jo poslušati!" In zopet so se odprla vrata in v sodno dvorano je stopila sključena žena, ki sta jo vodila dva moža. Mal deček in mala deklica sta se je držala za jopič, pred njo pa je s klobučkom v roki stopal večji deček. In ta -žena je bila Švertnerica, mati umorjene Štefane.
Ko se je prikazala na pragu, se je začelo vse gibati po dvorani, — morilec si je z rokami za-kril obraz; Hendel je na tla upisl oči in je rekel:
"Žena, kaj hočete tukaj ?"
Ker se je žena jokala, je mesto nje odgovoril menih: "Pričati hoče za mrtvo hčer, ker ve, da so jo na tem kraju grdo in sramotno sumničili."
Ko je sodnik Hendel rekel, da tega ni več treba, ker je že dovolj dokazana Štefanina nedolžnost, je morilec opotekaje se stopal po dvorani tja proti ženi: Preden umrje, hoče na tla poklekniti pred ubogo materjo, ki jo je oropal najdražjega, kar je imela na svetu, s po-vzdignjenimi rokami bi jo rad prosil odpuščanja.
Uboga žena je videla morilca prihajati, pa je prestrašena zakričala: "Jezus, Marija!" Kakor v varstvo je razprostrla sveje roke nad malimi otroci, ker se je bala, da bi še tem ne storil kaj žalega. Morilec je obstal, kakor bi mu bila božja moč ustavila korak, padel je na tresoča se kolena in je za-sopihal: "Odpuščanje!"
Albert se je sklonil k prestrašeni ženi ter ji je mirno, toda razločno rekel:
"Nič se ne bojte, mati! Nima orožja. Prosi vas, da bi mu odpustili."
Štefanina mati je še privija-la k sebi otročiče, ki so plašno gledali na morilca, Krištof pa
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE
Dorothy Sober
ki je za vedno izdihnila svojo blago dušo dne 21. julija, 1940.
Leta tri počivaš v grobu, v kraju večnega miru: enkrat bomo se združili, prosi za nas pri Bogu.
Žalujoči ostali:
SOPROG in SORODNIKI.
Cleveland. O., 21. julija, 1943.
je stiskal malo pest. Nesrečna mati je zastokala: "Vstanite, saj tako nič ne pomaga, moje ubogo dete je mrtvo!" Vstal je, ona pa je milo ječala in je s predpasnikom zakrila svoje krvave, objokane oči, rekoč: "Zakaj si mi zabodel moje ubogo dete, kaj ti je storilo?"
Nem je stal pred njo, strt od strašne krivde. Ona pa je grenko tarnala: '"Moje dobro, ljubo dete, devet mesecev sem molila, darovala sem je naši Ljubi Gospe in sem trpela zanjo, toda kaj ta človek o tem razume. Potem pa mi je delalo toliko veselja, dobro dete je bilo kakor angel. Vedno me je ubogalo in je delalo izza otroških dni." Glas se ji je utopil v solzah.
"Oj, kako mi je pomagala moja Štefana, stregla je bolnemu očetu in meni, kadar sem ležala na otroški postelji, pomagala mi je opravljati otroke, ni poznala drugega veselja, kakor hoditi v cerkev, nikomur hi skrivala lasu, nikdar se ni po moških ozirala, ozirala se je samo na Gospoda Jezusa Kristusa na križu. To vam prise-žem, gospodje. Sicer pa on sam tudi ve!" Pokazala je na morilca, ki je z upognjeno glavo, z zadnjo rdečico oblit poslušal materine tožbe, ki so glasneje kakor srd vsega mesta vpile po kanzi in maščevanju.
"Saj jo je tudi on rad imel, hotel jo je za nevesto, potem pa je hudič šel vanj, ponoči je prišel in mi jo je zabodel. Oj, kako ji je mogel prebosti srce, tudi moje srce je prebodel, o da bi mogla s svojim otrokom v grob!"
Mala deklica je jecljala: "Mamica, tudi jaz ti bom pomagala doma." Žena je ihtela: "Meni nihče ne more pomagati."
Vnovič jo je opomnil menih Albert, glasno in razločno: "Mati, sojen bo. Prosil je odpuščanja, odpustite mu kot kristjana."
"Seveda," se je jokala žena. "Odpuščam mu, moj Bog in moj Gospod."
Štifteger je zaklical s tresočim glasom: "Kajne, žena, da ne zahtevate njegove smrti."
Vseh oči, tudi oči sodnika, ki je stran obrnjen, z glavo v rokah sedel, so se uprle na ženo.
"Kaj naj zahtevam," je rekla s slabim glasom. "Nič ne zahtevam. Nesreča se je zgodila, moj otrok je mrtev." Z žalostnimi očmi, prava podoba Žalostne Matere pod križem, se je sedaj prvič ozrla na morilca, videla je pekoče solze na njegovem bledem obrazu in rdečo kri na njegovi levi strani, in med gnus in grozo pred tem človekom se je pomešalo usmiljenje; bila je pač mati, in njeno preprosto srce je bilo dobro.
"Zaradi mojega otroka naj nikdo ne umrje," je ihteč rekla. "Sicer mi je res vse vzel, kaj naj sedaj počnem na svetu uboga reva? Pa tudi on je materin otrok, tudi njegova mati je zanj prestala bolečine. — Pojdimo, otroci," je rekla s slabim glasom, "moja Štefka ... je v krsti .. . in čaka name ... da jo mati . . . spremi na zadnjem potu."
Omagujoč se je opotekala iz dvorane, menih ji je stopil ob strani in jo je podpirajoč spremljal. Z mokrimi očmi so gledali zanjo vsi možje, ki so bili v dvorani, katoliški in luteranski.
Eden izmed luteranov je napol glasno rekel: "Uboga reva noče, da ga na smrt obsodijo."
Na mah je morilec stopil pred sodnji stol in je s tresočim se glasom rekel: "Prosim za svojo sodbo! Vem, kaj zaslužim."
Tudi njegov oče je vedtel. Srepo so izpod črnokošatih obrvi zrle njegove oči na njegovega otroka. Res, smrt zasluži. Še je plavala pred oknom krsta, vonj po vosku in cvetlicah je prihajal skozi okno. Solze uboge matere, ki jih je točila na tem mestu, so silno vpile proti nebu po pravici, glasneje kakor ljudstvo, glasneje kakor duhovnik, čeprav so njene ustnice prosile za morilca.
Vedno glasneje je okoli sodnika v dvorani vršelo govorjenje: Sedaj je že dosti obotavljanja, nič več odlašati, pri Ze-lerju se ni nič odlašalo. Sedaj je najstarejši svetovalec Tan stopil naprej in je rekel: "Gospod Hendel, ti-le katoličani nočejo zapustiti dvorane, preden ne bodo za gotovo vedeli, da morilec sprejme kazen, in tudi ne bodo prej nesli krste naprej. Gospod, prihranite si glasovanje, mi vsi smo se že dogovorili in vsi skupaj zahtevamo, naj se morilec po postavi kaznuje, ne glede na osebo in stan. Ako vi, častivredni gospod, kot oče nočete obsoditi njegove krvi, ker je vaša, vas bo kot sodnik nadomestoval Rajnhart."
Hendel je vase zaškripal od srdite boli, da so ga zapustili vsi prijatelji in je rekel: "Nočem namestnika. Moj sin je mož kakor vsak drugi."
Tedaj je narednik Štifteger na glas zavpil: "Ne, najboljši je vseh v Štajru."
Hendel bi bil rad podal roko temu katoliškemu strelcu. Pa ni smel, bil je sodnik. — Stari stotnik, ki je še stal z golim mečem ob sodnjem stolu, je zavrnil moža: "Mir tukaj!" Štifteger je kljuboval: "Resnica se sme povedati."
Gifin je stopil k Tanu in je par besedi izpregovoril ž njim. Nato je rekel sodniku: "Te može, ki so tako vdani morilcu, moram odsloviti in bom poklical vaše sodnijske rablje, sicer se bo pri sodbi nekaj zgodilo." Hendel je pritrdil: "Storite, kakor se vam prav zdi."
Gifin se je obrnil k strelcem, ki so stali okoli morilca, nekateri pa so bili pri vratih, in jim je rekel:
"Štajerski strelci, izgubil je svoj čin in je izključen iz strelskega zbora. Zato ga na potu, ki jo bo moral iti, ne boste spremljali vi, temveč ga bodo kakor druge duhodelce vodili rablji in ga stražili. Vas ni več treba tu. Štifteger, postavi svojo četo spodaj pred mestno hišo in zadržujte ljudi, da nihče več ne pride noter.' '
Tedaj so vzkliknili strelci: "To ne gre, mi ostanemo tu, sami ga bomo stražili, ne pustimo rabljev do njega." Gifin je tlesknil z mečem v tlak: "Hej! Slišite! Kje pa je pokorščinah"
"Da, gospod Gifin, ne gremq proč od njega, da veste," je kričal Štifteger. "Navaden hudodelec pa tudi ni, to ni res!"
Henrik je na lahko s svojo bledo roko potlačil dvignjeno narodnikovo pest. "Pač, sem —" in je drhteč pokazal proti oknu, pred katerim je še vedno v modrem svitu majniške-ga dne plavala v svoji krsti mrtva deklica liki znamenje svetega križa na dan sodbe.
Štifteger se je plaho prekrižal in je obmolknil. S povždig-njenim glasom je vdrugič velel Gifin: "Strelci, odstopite! Štifteger, boš li ubogal ali ne? To je že drugo povelje?" Štifteger je votlo zarenčal: "Saj grem." Prijel je Henrika za roko in jo je poljubil, nato je na mah s svojimi medvedjimi rokami objel nesrečneža'in je svojo srša-sto glavo pritisnil na njegove ranjene prsi ter je zatulil kakor zvest pes. Henrik je zadušeno zamrmral: "Rudolf, Rudolf." To je bil njegov zadnji prijatelj, tudi ta ga zapušča, mora. Vzeli so mu ga, tudi to je videla Štefka v svojem blaženem, smehljajočem se miru. In tako je moralo biti.
(Dalje prihodnjič)
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
BE 2730.
če ste bolni
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci revmi, visokem pritisku krvi ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare ev ropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
POZOR GOSPODARJI HIŠ!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali fikrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki urno že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co.
MElrose 0033	6115 LORAIN A VE.	GArfield 2434
Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZ1CH
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
anglešk0-sl0 venskega berila
"ENGLISH-SLOVEN* REAUEB"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
knjigarna joseph grdina
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
JVaznanilo in Z,ah>Oala
V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je bil prizadet naši družini bridki udarec, ko je Bog poklical k sebi in smo izgubili iz naše družine preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, dobrega očeta, sina in brata
Frederick Ubic
ki se je nahajal v vojaški službi Strica Sama in je bil v Camp Hood, Texas, tako nevarno zadet v avtomobilski nezgodi, da je podlegel poškodbam in v najlepših letih umrl nesrečne smrti dne 18. junija 1943 v starosti 29 let. Rojen je bil v Clevelandu 13. februarja 1914. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bil z vojaškimi obredi položen k preranemu večnemu počitku dne 25. junija 1943 na Calvary pokopališče.
Prisrčno se želimo zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B. J. Ppnikvar ju za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Prisrčno se zahvalimo vsem, ki so nas tolažili in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli z nami in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
Našo najiskrenejšo zahvalo želimo izreči vsem, ki so v blag epomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. John Ubic starši, Henry in Charles brata, Mr. in Mrs. Razinger, Russel Rd., Mrs. Frances Ubic in hči, Mr. in Mrs. Joe Peterim, Mr. in Mrs. Frank Ubic družina, Mr. in Mrs. Stanley Ubic, Mr. in Mrs. John Zaverl, Mr. in Mrs. John Aljan-cic, Mr. in Mrs. Peter Bohinc, Mr. in Mrs. Fraiik Zaverl, Mr. in Mrs. John Scrcan, Bridgeville, Pa., Pvt. Jack J. Tisovec, Mr. in Mrs. Anton Jancigar Sr., Mr. in Mrs. John Bergles družina, Mrs. Herbst George in Julia, Mr. in Mrs. Anton Bartol, Wickliffe, O., Mr. in Mrs. Anton Stusek, Wickliffe, O., Mr. in Mrs. Anton Kosicek družina, Geneva, O., Mr. in Mrs. Jim Herbst, Mr. in Mrs. Fred Kramer, Irene and Ray, Mr. in Mrs. Dejak družina, Mr. in Mrs. Korencan družina, Mr. in Mrs. Joe Koren, Mr. in Mrs. Anton Gliha družina, Miss Vivian Casana, Mr. in Mrs. Joe Dolinar družina, Mr. Tony Lovko, Mr. in Mrs. Joe Trebeč družina, Mr. Tony Leganshuk, Mr. in Mrs. Joe Slogar, Mr. in Mrs. Wm. Slogar, Mr. in Mrs. Joe Palcic, Mr. in Mrs. Elmer Laskowski, Mr. John Slogar, Mr. in Mrs. Joe Christopher, Mr. in Mrs. John Kelp, Mr. in Mrs. M. Krause, Mr. in Mrs. John Stefanie, Mr. in Mrs. G. Oldorff, From Officers and Comrades 302 Ordnance Battalion, Camp Hood, Texas, Fom your Buddies, Tony Valencic, Daniel Chesnik, Mr. in Mrs. Edward Chesnik, Edward Yurkovich, Jack Kerzisnik, James Moore, Mr. in Mrs. Paul Watral, Mr. in Mrs. Frank Chesnik, Mr. in Mrs. Valencic, Mr. in Mrs. Clarence Dufek, Edward Zupančič, John Schneider, A1 Repicky, John Petrincic, John Matias, Mr. in Mrs. Mathew Kernz Jr., Mr. in Mrs. Harold Dietz, Mr. in Mrs. Anton Kozan, Vince Fabian, Mr. in Mrs. Frank Rožic, Orville Willcocks, Mr. in Mrs. Ma-
thew Kernz Sr., Stanley Leganshuk, Cy Gonsorcik, Tommy, Ricardo, Lot-ko, Employees of the Foote-Burt Co., Mr. Russel Cobb, Employees of National Acme Dept. 27, Re-Nu Auto Body Repair Co., Mr. James Palumbo of the Palvin Machine and Mfg. Inc.
Prav prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj mlade duše, namreč: Miss Helen Zavrl, Mr. in Mrs. J. Al-jancic, Mrs. Frances Ubic, Mr. in Mrs. John Alich, Mr. in Mrs. John Po-nikvar, Mr. in Mrs. Leganshuk, Mrs-Anna Laurich, E. 58 St., Mr. in Mrs. A. Bartol, Mr. in Mrs. M. Kernz Sr., Mr. in Mrs. Andrej Slogar, Mr. in Mrs. Frank Homovec, Mrs. Donna Go-dic, Mr. in Mrs. F. Fabian, Mr. in Mrs-F. Rozic, Miss Agnes Marie Klemen-cic, Corporal Michael Klemencic, Pfc-Rudolph Klemencic, Mrs. Verhovnik, Mr. in Mrs. Anton Stusek, Bergles družina, Mr. in Mrs. Klemencic, Mr. Mrs. M. Koren, Mr. in Mrs. Lekse, Mr-in Mrs. F. Koren, E. 41 St., Mr. in Mrs-F. Koren, Neff Rd., Mr. in Mrs. W. Je-raj, Slogar družina - Joe - Bill - John' Josie in Hattie, Mr. in Mrs. J. Modic, Mrs. Josephine Razinger, Mr. in Mrs-L. Torker, Mrs. Zupan, Mrs. Mervar, A. F. Anzlovar, Mrs. F. Jeric, Mrs-Knafels, Mr. in Mrs. M. Nousak, Mrs-Emma Janz, Mr. Tony Zagar, Mrs-Lawrence, Mr. in Mrs. A. Skerl, Mrs-Rose Cimperman in družina, Mr. 10 Mrs. F. Zakrajsek, E. 177 St., Mrs-Amelia Sersen, Mr. in Mrs. F. Selesniki Mrs. Mary Zakrajsek.
Enako tudi prisrčna hvala vseifli ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba, >n sicer: Mr. Frank Razinger, Russell Rd., Mr. John Ubic, Mr. Stanley Ubic, Mr. Frank Ubic, Mr. John Zavrl, Mr-Stephen Majors, Mr. J. A. Schneider, Mr. Anton Bartol, Mrs. Catherine Tramsak, Mr. Anton Lovko, Mr. Matt Kernz Jr., Mr. Fred Kramer, Mr. Ed" ward Zupančič, Mr. Andrew Boris, Mr. Daniel Chesnik, Mr. Frank Rozic. Mr. Joseph Blatnik.
Posebna prisrčna zahvala vojakom iz Camp Perry, ki so nosili krsto ter ga častno spremili in položili k pre* ranemu večnemu počitku.
Našo iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Joseph Zele in S>" novi za vso prijazno postrežbo in Z* lepo urejen pogreb in ga toplo prip0" ročamo.
Žalujoči ostali:
URANKA UBIC, soproga FREDERICK UBIC, JR., sin JOHN in KATHARINA UBIC, starši HENRY in CHARLES, brata in veliko sorodnikov
Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, sin in brat, kako bridka )e bila ločitev, ko si nas moral zapustiti in oditi v vojaški stan, še bolj so žalostn* naša srca sedaj, ko pomislimo, da je bilo Tvoje zadnje slovo, ker božja volja )e bila, da Te je tako nepričakovano nanagloma že poklical k sebi. Ohranili Te bomo vedno v sladkem spominu in v bridki žalosti Ti želimo, da počivaš mirno v prezgodnjem grobu v rodni ameriški zemlji in uživaš večno veselje pri Bogu.
Cleveland, Ohio, 21. julija 1943.
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERŠE