723
Nekrolog
PROF. DR. MARKO KOLENC
Božo Kralj
V četrtek 21. avgusta 2008 smo se na ljubljanskih Ža-
lah poslovili od profesorja dr. Marka Kolenca, člove-
ka z veliko začetnico, velikana in soustvarjalca sodob-
ne slovenske ginekologije in porodništva, ustanovi-
telja ginekološko-porodniške službe na Koprskem,
znanstvenika in učitelja številnih rodov slovenskih gi-
nekologov ter nosilca mnogih priznanj za svoje delo.
Ko se poslavljam od mojega prvega učitelja ginekolo-
gije in porodništva, vzornika in, če smem reči celo
prijatelja, mi misli sežejo v daljno leto 1956, ko sem
bil poslan k njemu na štirimesečni staž. Tedaj sem spo-
znal prof. dr. Marka Kolenca, vzdrževal z njim stalne
stike, saj sva še pred dobrim tednom govorila po tele-
fonu.
Ob slovesu od tako pomembnega soustvarjalca slo-
venske ginekologije in porodništva si prikličemo v
spomin njegovo delo na strokovnem področju, nje-
gov pristno človeški, celo prijateljski odnos do svojih
sodelavcev, občudovanja vreden odnos do bolnic in
zagnanost za razvoj stroke ter pomembno dejstvo, da
je bil pokojni profesor Kolenc ustanovitelj hospital-
ne in zunajbolnišnične ginekološko-porodniške de-
javnosti na Koprskem.
Profesor dr. Marko Kolenc se je rodil 8. 12. 1922 v Dra-
vogradu. Po končani nižji gimnaziji v Mariboru, se je
vpisal na višjo gimnazijo v Ljubljano. Leta 1941 je bila
njihova družina izgnana s Koroške. Istega leta se je
prof. dr. Kolenc vpisal na Medicinsko fakulteto Uni-
verze v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil in-
terniran v italijanskem taborišču Gonars. Po končani
vojni se je ponovno vpisal na Medicinsko fakulteto v
Ljubljani, kjer je promoviral 1950. leta. Že kot študent
je na poziv profesorja dr. Pavla Lunačka prakticiral na
ginekološki kliniki v Ljubljani, kjer se je takoj po kon-
čani fakulteti tudi zaposlil. Leta 1955 ga je prof. dr. Lu-
naček pozval, naj za določen čas prevzame vodstvo
nastajajočega ginekološko-porodniškega oddeleka v
bolnišnici Koper. Tu je nato ostal in vodil oddelek vse
do svoje upokojitve leta 1990. Po upokojitvi je še do
leta 1999 delal na polikliničnem oddelku. Zavedati se
moramo, da do leta 1954 na Koprskem ni bilo gine-
kološko-porodniškega oddelka. Urgentno ginekolo-
ško dejavnost so občasno opravljali ljubljanski gine-
kologi. Leta 1955 je torej pokojni profesor ustanovil
ginekološko-porodniški oddelek v prostorih bivšega
samostana, oziroma hospica v Kopru. Prostore oddel-
ka je kmalu razširil ter pridobil sodelavce za hospital-
no delo in nato še sodelavce, predvsem babice, za zu-
najbolnišnično varstvo žensk. Z razširitvijo prostorov
oddelka in pridobitvijo novih sodelavcev je lahko iz-
vajal sodobno ginekologijo in porodništvo, kljub te-
mu pa si je stalno prizadeval za čimprejšnjo selitev v
nove, sodobne prostore v bolnišnici Izola.
Omenil sem že, da je bil pokojni profesor odličen
strokovni učitelj. Vzgojil in pridobil je odlične sode-
lavce – ginekologe ter vzgojil vrsto zelo dobrih ba-
bic. Kot učitelj je bil dobrohoten, nevsiljiv in potrpež-
ljiv. Bil ni le strokovni učitelj, temveč nas je s svojo
držo in odnosom do bolnic vzgajal za odgovorne,
prizadevne in kritične zdravstvene delavce. Zavedal
se je, da je razvoj ginekologije in porodništva na
Koprskem odvisen od njegovega stalnega spremlja-
nja stroke in prenašanja novosti na Primorsko. Bil je
v stalni povezavi z ginekološko kliniko v Ljubljani.
Strokovno se je usposabljal v Ljubljani, Zagrebu, Brus-
lju, Frankfurtu ter v Parizu in Stockholmu, posebno s
področja perinatalne medicine. Leta 1979 je promo-
viral na Medicinski fakulteti v Ljubljani z doktorsko
dizertacijo o fiziologiji in patologiji delovanja mater-
nice. Istega leta je bil izvoljen za docenta in 5 let
kasneje za izrednega profesorja ginekologije in po-
rodništva na Medicinski fakulteti Univerze v Ljublja-
ni. V kongresnih zbornikih, domačih in tujih strokov-
nih revijah je objavil preko 40 strokovnih in znan-
stvenih člankov. Napisal je tudi učbenik ginekologije
in porodništva za srednje zdravstvene šole. Na do-
mačih in mednarodnih kongresih je bil pogosto mo-
derator strokovnih okroglih miz.
Vse novo pridobljeno znanje je prenašal v delo gine-
kološko-porodniškega oddelka v Kopru, ki ga je tako
dvignil med vodilne ginekološko-porodniške oddel-
ke v Sloveniji, priznanega tudi v Evropi.
Pokojni profesor je bil zelo aktiven v strokovnih zdru-
ženjih: Slovenskem zdravniškem društvu, kjer je bil
20 let predsednik in nato podpredsednik podružnice
za slovensko Istro in Kras. Bil je častni član Sloven-
skega zdravniškega društva. Prav tako je bil zelo deja-
ven pri Zdravniški zbornici Slovenije ter Združenju
ginekologov in porodničarjev Slovenije, kjer je bil za-
služni član. Za svoje delo je dobil številna priznanja,
med drugim Red dela s srebrnim in Red dela z zlatim
vencem še v bivši državi in leta 2002, ob 80-letnici Sre-
brni častni znak svobode republike Slovenije.
Poudariti moram tudi profesorjeve človeške vrline,
ki so se kazale v izredni skrbi in zavzetosti za bolnice
in pozornosti do družine.
Poslovili smo se torej od velikega ginekologa in po-
rodničarja, soustvarjalca slovenskega sodobnega po-
rodništva, skrbnega očeta, odličnega zdravnika in ne-
pozabnega prijatelja in učitelja.
Zdrav Vestn 2008; 77: 723–3