ŠOLSKA TEORIJA Vizija urnika izobraževanja na daljavo: prilagoditev urnika spremenjenemu šolskemu okolju in načinu dela dr. Maja Gržina Cergolj, knjižničarka, Osnovna šola Lucija Izobraževanje na daljavo se lahko zelo hitro spremeni v breme za učitelje, učence in starše, ki ga le s težavo obvladujejo. Učitelj v šoli, ki že upravlja s tehnološko podprtim izobraževanjem, služi kot vir informacij in kot tisti, ki v skupini rešuje dileme, nejasnosti in tudi konflikte. Temu primerno je oblikovan urnik pouka v šolskem okolju. Izobraževanje na daljavo ne zajema več dinamike šole ali razreda, temveč se preseli v življenjsko in virtualno okolje, kjer je delovanje posameznika individualno in kjer se odzivi na dileme, nejasnosti in konflikte rešujejo drugače. V prispevku zato predlagamo prilagoditev urnika dinamiki izobraževanja na daljavo. Uvod veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Re- V Republiki Sloveniji so 12. marca 2020 z Odredbo o publike Slovenije, torej z 19. 10. 2020, in naj bi veljal 30 razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 dni (2020). V času druge razglasitve epidemije v letu (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) 2020 tudi nastaja ta prispevek, ko se učitelji že soo- razglasili epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 čamo z izobraževanjem na daljavo in delom v okolju (COVID-19). Zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev Zoom ali MS Teams po obstoječem urniku, torej po širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je bilo v vzgojno- urniku, ki je veljaven, ko smo v šolah po modelu A, -izobraževalnih zavodih na podlagi sklepa Vlade RS vključno z nadomeščanji učiteljev, ki so v tem času št. 18100-7/2020/2 in Odredbe o prepovedi zbiranja odsotni. ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih Že v okviru prvega izobraževanja na daljavo smo se (2020) prepovedano zbiranje ljudi v zavodih s podro- pri izvajanju pouka po klasičnem urniku znašli v sti- čja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samo- ski vsi udeleženi. Učitelji smo veliko delali na tem, da stojnih visokošolskih zavodih. To je pomenilo, da se bi se izobraževanje nadaljevalo po programu, torej vzgojno izobraževalna dejavnost v navedenem ter- po učnem načrtu, vendar nas je drugačna dinamika minu ni več izvajala fizično v vrtcih in šolah (Gržina izobraževanja na daljavo in splošno psihološko sta- Cergolj 2020, 88). nje, ki je bilo povezano s širjenjem nalezljive bolezni COVID-19, postavilo pred izziv: kako prilagoditi urnik, V poletnem času je Ministrstvo za izobraževanje, zna- če se podobna situacija ponovi? V danem trenutku, nost in šport pripravilo štiri možne modele izvajanja ko se je situacija ponovila, ponovno izvajamo pouk pouka (model A – učenci in dijaki prihajajo v šole brez kot v času prve razglasitve epidemije, torej po obsto- omejitev, model B – učenci in dijaki prihajajo v šole ječem urniku, ki je veljaven, ko smo v šolah po mode- ob upoštevanju priporočil, model C – kombinacija lu A, z razliko v tem, kot smo že omenili, da tokrat še pouka v razredu in na daljavo, model D – vsi učenci in nadomeščamo odsotne učitelje. dijaki se izobražujejo na daljavo) ter dva podmodela: model BC1 – učenci posameznega oddelka se izo- Ker nismo zasledili spremembe pri organizaciji izo- bražujejo na daljavo in BC2 – učenci posamezne šole braževanja na daljavo tudi pri drugič razglašeni epi- se izobražujejo na daljavo (Kustec in drugi 2020, 22). demiji, smo se odločili, da postavimo vizijo urnika izo- braževanja na daljavo, ki bi urnik, namenjen izvajanju Šolsko leto 2020/2021 se je začelo z modelom A, ven- po modelu A, prilagodilo spremenjenemu šolskemu dar ker se je epidemiološka slika slabšala, se je z 19. okolju in načinu dela ter upoštevalo posebnosti vir- 10. 2020 začelo z izvajanjem modela C, s kombinacijo tualnega okolja, kjer se trenutno izvaja pouk. pouka v razredu in pouka na daljavo: učenci od 1. do 5. razreda so nadaljevali izobraževanje v šoli, medtem Prilagoditev urnika spremenjenemu šolskemu ko so učenci od 6. do 9. razreda začeli z izobraževa- okolju in načinu dela njem na daljavo. Vlada je nato 18. 10. 2020 na dopisni V začetku šolskega leta 2020/2021 so nas seznanili seji na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (2006) z zgoraj navedenimi modeli izvajanja pouka in na izdala Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni šolah so poskrbeli za interna izobraževanja o rabi in COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začel uporabi informacijske tehnologije. Že po prvi fazi iz- 60 Didakta obraževanja na daljavo smo učitelji opozarjali, da je imajo učenci na voljo, poleg učitelja in učbenika, izobraževanje, ki sledi običajnemu urniku – torej ur- tudi druge vire informacij in da do njih lahko do- niku, ki je v veljavi pri izobraževanju v šoli, težko izve- stopajo sami (Zakrajšek 2016, 71–86). Pri tem je tre- dljivo, da je pri tem problem opremljenost in pred- ba opozoriti, da izbira prave, relevantne informa- vsem informacijska pismenost (učiteljev, učencev in cije pri izobraževanju na daljavo lahko predstavlja staršev oz. skrbnikov) ter da to, predvsem v nižjih ra- težavo. Učenci informacije sicer sprejemajo hitro zredih, zahteva od staršev oz. skrbnikov preveč časa. in se sočasno ukvarjajo z več nalogami (Prensky Nenazadnje izobraževanje na daljavo tudi od učitelja 2001, 1), vendar jim preti nevarnost, da se v mno- zahteva veliko mero kritičnosti pri izbiri ciljev, ki jih bo žici podatkov izgubijo. Učitelj jim mora zato po- zasledoval (npr. v enem tednu), in zavedanje, da to sredovati ciljno usmerjena in nedvoumna navo- ni in ne more biti enako zastavljeno kot v običajnem dila za delo, kjer je rešitev oz. pot do rešitve jasna. šolskem okolju, torej v razredu. Da pride do tega, pa mora tudi sam učitelj vedeti, kako priti do odgovora oz. kaj želi od učencev, saj Vpeljava informacijske tehnologije v sodobni pouk je možnost pojasnjevanja in dodatne razlage, kot nedvomno predstavlja dodano vrednost. Iz tega ra- je to običajno izvedljivo v razredu, pri izobraževa- zloga mora šola poskrbeti, da se v času tehnoloških nju na daljavo omejena. prebojev uporaba informacijske tehnologije pred- stavi kot dodaten cilj izobraževanja. Primer vpeljave Ker smo tudi sami izvajali izobraževanje na daljavo, učenja na daljavo zaradi izvajanja ukrepov za prepre- smo prišli do zamisli, da bi bilo vsem udeležencem čitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v letu 2020 vzgoje in izobraževanja, tako direktno vpletenim je pokazal, da so veščine upravljanja z informacijsko (učiteljem in učencem) kot indirektno vpletenim tehnologijo v takih primerih nujne, da lahko osnov- (staršem), lažje, če bi se v izjemnih primerih, kot nošolcem omogočimo nemoteno nadaljevanje izo- je npr. preprečitev širjenja nalezljive bolezni CO- braževanja (Gržina Cergolj 2020, 92). Izkazalo pa se VID-19, uporabila drugačna oblika urnika. je, da je v takšnih primerih potrebno prilagoditi ne samo izpeljavo programa, temveč tudi razmišljanje S tem namenom smo sestavili predlog za prila- učiteljev, ki bodo program izvajali na daljavo. gojen urnik, ki ustreza spremenjenemu šolskemu okolju in načinu dela, ohranja pa časovno kompo- V klasičnem načinu poučevanja je vloga učitelja ta, nento. Tak urnik bi predmete združeval v štiri glav- da učencem priskrbi informacije in jim informaci- ne teme: jeziki, družboslovje, naravoslovje in vzgoj- je razloži. Izobraževanje na daljavo pa pomeni, da ni predmeti, kot je prikazano v spodnji tabeli. PON TOR SRE ČET PET Vsebina Stopnja JEZIKI DRUŽBOSLOVJE NARAVO- NARAVO- VZGOJNI SLOVJE SLOVJE PRED- METI SLJ ZGO MAT BIO LUM Učni načrt predmetna ITD GEO FIZ KEM GUM 6.–9. razred TJA, NEM DIE, GOS TIT NAR ŠPO SLJ SPO MAT NAR LUM Učni načrt razredna 1.–5. razred ITD GOS GUM TJA ŠPO Tabela 1: Tematsko združevanje predmetov – npr. 6. razred 61 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Tak urnik je fleksibilen in učitelji se sami odločijo, kako bodo razporedili štiri glavne teme. Na ta način določijo, kdaj bodo z določenim razredom v stiku. Prikazano v Tabeli 1 ustreza npr. 6. razredu, medtem ko prikazano v Tabeli 2 lahko ustreza npr. za 7. razred, ko je pouk jezikov predviden v torek. PON TOR SRE ČET PET Vsebina Stopnja VZGOJNI PREDMETI JEZIKI DRUŽBO- NARAVO- NARAVO- SLOVJE SLOVJE SLOVJE LUM SLJ ZGO MAT BIO Učni načrt predmetna GUM ITD GEO FIZ KEM 6.–9. razred ŠPO TJA, NEM DIE, GOS TIT NAR LUM SLJ SPO MAT NAR Učni načrt razredna 1.–5. razred GUM ITD GOS ŠPO TJA Tabela 2: Tematsko združevanje predmetov – npr. 7. razred Podobno rotiramo pouk jezika še za 8. razred v sredo (Tabela 3) in za 9. razred v četrtek (Tabela 4). PON TOR SRE ČET PET Vsebina Stopnja NARAVO- VZGOJNI N SLOVJE PREDMETI JEZIKI DRUŽBO- ARAVO- SLOVJE SLOVJE BIO LUM SLJ ZGO MAT Učni načrt predmetna KEM GUM ITD GEO FIZ 6.–9. razred NAR ŠPO TJA, NEM DIE, GOS TIT NAR LUM SLJ SPO MAT Učni načrt razredna 1.–5. razred GUM ITD GOS ŠPO TJA Tabela 3: Tematsko združevanje predmetov – npr. 8. razred 62 Didakta PON TOR SRE ČET PET Vsebina Stopnja NARAVO- NARAVO- VZGOJNI SLOVJE SLOVJE PREDMET JEZIKI DRUŽBO- SLOVJE MAT BIO LUM SLJ ZGO Učni načrt predmetna FIZ KEM GUM ITD GEO 6.–9. razred TIT NAR ŠPO TJA, NEM DIE, GOS MAT NAR LUM SLJ SPO Učni načrt razredna 1.–5. razred GUM ITD GOS ŠPO TJA Tabela 4: Tematsko združevanje predmetov – npr. 9. razred Pri načrtovanju urnika od 1. do 5. razreda je lahko omogoča večjo osredotočenost na snov, ki je veza- urnik enoten, saj se učitelji ne menjujejo, z izjemo na na določen dan. Pri učencih in učiteljih se aktivi- učiteljev italijanščine kot drugega jezika, učiteljev rajo asociacije na določen dan in na temo, ki je za ta tujega jezika in ponekod učiteljev športne vzgoje. dan predvidena. S to vizijo urnika smo želeli vzpo- staviti večjo urejenost in manjšo razpršenost čez cel Pri takem urniku bi učenci vedeli, da so npr. v po- teden. V sicer zelo demokratično rabo in uporabo nedeljek na vrsti jeziki (npr. slovenščina – SLJ, ita- virtualnega okolja smo želeli vključiti sistematič- lijanščina kot drugi jezik – ITD, angleščina – TJA in nost in to okolje tematsko omejiti. nemščina – NEM), v torek družboslovne teme (npr. zgodovina – ZGO, geografija – GEO, državljanska vzgoja in etika – DIE, spoznavanje družbe – SPO in gospodinjstvo – GOS), v sredo in četrtek naravoslov- ne teme (npr. matematika – MAT, fizika – FIZ, tehni- ka in tehnologija – TIT, biologija – BIO, kemija – KEM in naravoslovje - NAR) in v petek vzgojni predmeti (npr. likovna umetnost – LUM, glasbena umetnost – GUM in šport – ŠPO), ki se lahko še dodatno kom- binirajo z jeziki, če se izkaže potreba po tem. Učitelji si lahko zastavijo splošen, generalni cilj (me- sečni), ki bi omogočil aktivno medpredmetno po- vezovanje tako na razredni kot na predmetni sto- pnji, npr. v oktobru se obravnava Slovenija pri vseh predmetih. Za dodatno razdeljenost pa poskrbi te- denski urnik, ki učencem omogoča, da informacije povežejo z določenim dnem v tednu in s temo, ki je predvidena za ta dan. Na ta dan se nato ustrezno pripravijo in opravijo zadolžitve, ki so vezane na do- ločeno vsebino. Ker fizično niti učenci in niti učitelji niso v šoli, je smiselnost običajnega urnika vprašljiva. Vizija fle- ksibilnega urnika, ki je zastavljen tematsko, lahko 63 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Zaključek mija. V takih trenutkih je predvsem zavedanje o Raba in uporaba orodij informacijske tehnologije pomembnosti vseživljenjskega izobraževanja tisto na področju vzgoje in izobraževanja spreminjata vodilo, ki učiteljem omogoča, da ohranijo aktiven način komuniciranja med učiteljem in učencem. in kvaliteten stik s prihajajočimi generacijami, ki Najbolj nepričakovan dokaz za to je prišel ravno v dnevno vstopajo v virtualno okolje. obdobju izobraževanja na daljavo, ki je bilo v Slove- niji vpeljano zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Takrat se je po- Viri in literatura leg komunikacije spremenil tudi način pridobivanja Gržina Cergolj, M. (2020): Informacijske tehnologije v učnem pro- cesu drugega jezika: poučevanje italijanščine kot drugega jezika gradiva in drugih informacij, spremenilo se je sode- v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem obmo- lovanje s sošolci, prijatelji, znanci. Spremenili so se čju slovenske Istre. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na https://repozitorij.upr.si/Izpis- šolanje in zastavljeni cilji, ki so se morali prilagoditi Gradiva.php?lang=slv&id=14200, 15.10.2020. novemu šolskemu okolju, ki se je preselilo na splet, Kustec, S., Logaj, V., Krek, M., Flogie, A., Truden-Dobrin, P. in Ivanuš- -Grmek, M. (2020): Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v torej v virtualno okolje, ki omogoča stik z ljudmi, ko- razmerah, povezanih s covid-19 : modeli in priporočila. Ljubljana: munikacijo, učenje in informiranost, brez nevarno- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na https://www.zrss.si/digitalnakn- sti širjenja nalezljive bolezni COVID-19. jiznica/Covid_19/2/#zoom=z , 15.10.2020. Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na ob- močju Republike Slovenije (2020). Uporaba informacijske tehnologije za učenje in Dostopno na: https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020146. poučevanje vsekakor pripomore k prihodnjemu pdf, 19.10.2020. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 spreminjanju učnega procesa. Še posebej po izku- (COVID-19) na območju Republike šnji izobraževanja na daljavo se od učitelja priča- Slovenije (2020). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ODRE2550, kuje, da po opravljenem formalnem izobraževanju 15.10.2020. ohrani pripravljenost za vseživljenjsko izobraževa- Odredba o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in nje, ki bo poleg različnih oblik formalnega in ne- samostojnih visokošolskih zavodih (2020). Dostopno na: https:// formalnega izobraževanja ter usposabljanja, ki jih www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina/2020-01-0530/odredba-o-prepovedi-zbiranja-ljudi-v-za- ponuja širše pojmovanje okolja, vključevalo tudi vodih-s-podrocja-vzgoje-in- ustrezne procese znotraj ustanove, kjer bo mogo- izobrazevanja-ter-univerzah-in-samostojnih-visokosolskih-zavo- dih/, 15.10.2020. če sodelovanje z vsemi déležniki (Gržina Cergolj Prensky, M. (2001): Digital Natives, Digital Immigrants. On the hori- 2020, 158). Zato smo se tudi odločili, da prikaže- zon, let. 9 (št. 5): str.1–6. Zakon o nalezljivih bolezni (2006). Dostopno na: https:// mo vizijo urnika prihodnosti, ki bi lahko omogočal www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01- kvalitetno izvajanje izobraževanja na daljavo v vir- 1348?sop=2006-01-1348, 19.10.2020. Zakrajšek, S. (2016): Nujne spremembe v osnovni šoli zaradi sodob- tualnem okolju v izjemnih primerih, kot je epide- nih tehnologij. Ljubljana: Biteks. 64 Didakta