) Novi grobovi NAŠIM PEVCEM Proslava "Primorskega dneva," ki se bo vršila 9. avgusta v Euclidu, Ohio, se naglo bliža. Številni pevci od raznih zborov so me obvestili, da se bodo radi udeležili te proslave in nastopili v skupnem moškem zboru. Zapeli bi "Jadransko morje," Ljubezen in pomlad" in morda še katero. Potrebna pa bo vsaj ena vaja. Zato vas prijazno vabim, da pridete v nedeljo 26. julija ob 3. popoldne v spodnjo dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da pesmi poskusimo. Seve, čim več nas bo, tem veli-častnejši bo nastop. S pevskim pozdravom, IVAN ZORMAN. Ti že vedo! Ameriški avijatičarji, ki se udeležujejo bojev v Egiptu, so vrgli za nemško linijo skrivnosten zavitek. Nemci so zavitek ogledovali, pa si ga niso upali odpreti, boječ se kakih ukan. Končno je pa le radovednost zmagala, nad previdnostjo. Previdno odpro Nemci zavitek in glej — iz zavitka se zablešči dvanajst steklenic ameriškega piva. -Zraven je bilo drobno pisemce, naslovljeno na general Rommela, ki se je glasila: "Morda ste kaj žejni, gospod general!" Nemci trdijo, da so dospeli že do doljnega Dona, kjer prodirajo proti Rostovu. Rusi so vrgli Nemce nazaj pri Voronežu. Južna! ruska fronta v nevarnosti. MARŠAL TIMOŠENKO SE NI DOTAKNIL SE SVOJIH REZERV Ameriški bombniki napadajo osiške dobavne zveze po vsej Libiji Kairo.—Ameriški general Bre-reton je prevzel poveljstvo nad ameriško zračno silo v Egiptu. Včeraj poročajo, da so ameriški bombniki z velikim uspehom bombardirali Tobruk in druga osiška pristanišča v severni Afriki. Med angleškimi in osiškimi četami se še vedno vrše boji zahodno od Alameina. Nobena stran ne more pokazati kakih posebnih uspehov. Poroča se tudi, da je dobil general Rommel mnogo italijanskih letal iz Sicilije, ker jih sam ni imel dovolj. General Brereton, ki je prej poveljeval ameriški zračni sili v Burmi in Indiji pravi, da so v Egiptu posebno pripravni za boj ameriški, štirimotorni bombniki, ker lahko napadajo v velike daljave. MLADA ŽENA TOŽI ZA RAZPOROKO Zanesville, O. — Mrs. Ship-man, stara 16 let, toži svojega 74 leta starega moža za ražporo-ko. Pravi, da mož z njo grdo ravna. Poročila sta se lanskega avgusta in sicer v neki zamorski cerkvi, ker jih drugje niso hoteli poročiti. Pobiranje asesmenta Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7:15 pobirala asesment v stari šoli sv. Vida. Druga obletnica V torek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica v spomin druge obletnice smrti Dorothy Sober. Novakov pogreb Pogreb za Antonom Novak bo jutri zjutraj ob devetih iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. V Pennsylvanijo Danes so se odpeljali za par dni v Sheffield, Pa. Ciril Kun-stel, Valentin Plešec in Anton Baraga. Mnogo zabave! Roosevelt uradno napove vojno 3 državam Washington. — Kongres je še 5. junija odglasoval, naj Zed. države napovedo vojno Madžarski, Romuniji in Bolgariji. Pred-sednik Roosevelt je s posebno proklamacijo napovedal vojno tem trem državam zadnjo soboto. Posledica te napovedi vojne je ta, da se smatra podanike teh držav kot sovražne tujce, ki so v slučaju sumnje podvrženi aretaciji vsi moški od 14 leta naprej. Velika povodenj v Penna. Ridgway, Pa., 19. jul. — Najmanj osem oseb je izgubilo življenje v poplavi, ki je danes zadela severno Pennsylvanijo. Voda je napravila mnogo škode v mestih in vaseh. Razdrla je mostove, rušila hiše in trgovska poslopja. Tudi mnogim tovarnam je povodenj napravila izdatno škodo. Rdeči križ in druge relifne or-ganizacije so prihitele na pomoč, da bodo skrbele za one, ki so ostali brez strehe. V Oleanu, N. Y., ki je blizu pennsylvanske meje je narasla voda pognala več kot en tisoč oseb iz hiš. NABOJI SO BILI GOTOVI DOBRI Taborišče Callan, Cal. — Paul Cumins je bil poklican k vojakom. V civilu je bil preddelavec v municijski tovarni Remington v Denver ju, kjer je vsak zavoj nabojev pregledal in pritisnil nanj O. K. Ko je prišel Paul prvič na vojaško strelišče, je dobil zavoj nabojev, na katerem je bil njegov žig O. K. da so zaboji dobri. Truki za razvažanje piva, ne bodo dobili koles Washington. — Urad za kontrolo cen je izdal novo odredbo, glasom katere truki, ki razvaža-jo pivo, mehke pijače in druge "predmete, ki niso potrebne za vojni napor," ne bodo dobili p0 28. juliju novih ali popravljenih koles. Prizadeti bodo tudi vsi truki, ki vozijo alkoholne pijače, tobak, candy, rože, kožuhovino, muzikalne inštrumente in druge luksuzne stvari. Poroka kralja Petra mora čakati do konca te vojne London.—Poroka med jugoslovanskim kraljem Petrom in grško princezo Aleksandro je bila zopet odložena. Ne zanika se sicer, da bi ne bila razglašena njiju zaroka, toda grška vlada v pregnanstvu je odločno za to, da ,se s poroko počaka do konca vojne. Tako jugoslovanska kot grška vlada sta mnenja, da se ta poroka ne izvrši, dokler sta deželi v sužnosti. ---o-__ Obravnava proti štirim vohunom je zdaj končana Washington. — Vlada je v soboto končala z dokazi proti štirim izmed osmih nemških vohunov, proti katerim se vrši obravnava pred vojaško sodnijo. Vlada bo tčeia. zdaj dokkzovati krivdo ostalim štirim saboter-jem. To pomeni, da bo obravnava trajala dlje, kot se je sprva mislilo. Vlada je predložila slike eksplozivnih tvarin in raznih drugih predmetov, ki so jih saboter-ji prinesli s seboj v Ameriko, da bi ž njimi ovirali ameriško vojno industrijo. Pred sodnijo so: Edward John Kerling, Herbert Haupt, Hermann Neubauer, Werner Thiel, George John Dasch, Ernest Peter Burger, Meinrich Harm Heinck in Richard Quirin. Zadnji štirje so se izkrcali na obrežju pri New Yorku, prvi štirje v Floridi. ----o—- Nemci se smejo kopati brez kopalne obleke Berlin, 19- jul. — Berlinski radio je danes naznanjal, da bo odslej policija dovolila kopalcem obeh spolov, da se smejo skupno kopati brez kopalne obleke. Toda pri tem se morajo obnašati tako, da ne bodo žalili čuta javne dostojnosti. ----o-- Senator Burton napoveduje konec vojne Washington. —. Senator Harold H. Burton napoveduje ko--nec vojne in zmago zaveznikov v letu 1943 ali Pa 1944. Mr. Burton je izjavil, da bo premoč v zraku zagotovila zmago Združenim narodom, obenem pa tudi garantirala stalen mir po tej vojni. ZA NAPAD NA TOKIO NI DARILA Akron, 0. — Unija kino-gle-daliških operatorjev je poslala generalu Doolittle $250 takoj potem, ko je s svojim eškadronom bombardiral Tokio. Toda ček je prišel nazaj od tajnika češ, da postava prepoveduje federalnim uslužbencem vzeti darilo za kako dejanje, ki izvrše v službi. Unija je potem za ta denar kupila vojne bonde. TRGOVSKA MORNARICA PONUJA 100,000 MORNARJEM VISOKO PLAČO bila rusko linijo. To je prvič, da se omenja Douglas bombnike, delane v Bostonu, na ruski fronti. Kdo jih vodi, ni povedano, toda najbrže ruski avijatičarji. Na rusko fronto so dospeli najbrže preko Perzijskega zaliva. Nemška armada prodira vzhodno in južno od Millerova, ogrožujoč Rostov ob ustju reke Don. Druga kolona pa sili proti Stalingradu ob Moskvi. Nemški radi jo je včeraj zatrjeval, da so nemške kolone že dosegle spodnji Don, vzhodno od Rostova in da se vale proti jugu. Toda iz Moskve se tega ne potrjuje. Poročevalci iz Moskve pa zatrjujejo, da prihajajo s fronte zelo slabe vesti. Medtem ko nemško vojaštvo prodira preko bogatih žitnih polj v bazenu reke Doneča, pa je ruska armada ob severnem Donu z vso silo udarila rta oslabljene nemške in madjarske čete, ki si že dva tedna prizadevajo okupirati Voronež. Rusi trdijo, da imajo v tem okrožju iniciativo, da so iztrgali Nemcem iz rok pet naselij ter da so vrgli sovražnika nazaj čez Don, prizadevajoč mu ogromne izgube. Očividno je, da je nemško poveljstvo vzelo od tukaj nekaj svojih čet in jih poslalo na južno fronto. S tem, da ima v ppsesti večino železnic v tem sektorju, nemški poveljnik von Bock lažje premiče svoje čete iz enega kraja v drugega, kot pa maršal Ti-mošenko. Poročila zatrjujejo, da nemška zračna sila ruši mesta in vasi ter tako pripravlja pot tankom. V istem času je pa tudi očividno, da se umičejo armade počasi in v redu. Tudi se nikjer še ne vidi, da bi maršal Timo-šenko vrgel svoje rezerve v boj, ali da bi premaknil čete iz enega sektorja v drugega. Obratno je pa von Bock pognal že vse rezerve v boj, hoteč doseči Kavkaz še pred zimo ter tako presekati dobavno zvezo Rusiji preko Perzijskega zaliva. -o-- Juhne konzerve se bodo podražile Washington.—Administrator cen, Leo Henderson, je vzel iz liste splošnih maksimalnih cen juhne konzerve in bo postavil nove, višje cene. Cene bodo določene za izdelovalca, za trgovca na debelo in za trgovca na drobno. Temu je največ vzrok pomanjkanje kositra. Cleveland ski urad United States Maritime Service naznanja potom svojega načelnika Ge-rarda W. Gross-a, da potrebuje dežela za stotine novih ladij novo moštvo in sicer se potrebuje najmanj 100,000 mož za treniranje. Trgovska mornarica sprejema moške med 18 in 30 leti starosti za svoje "brodovje zmage." To je brodovje, ki bo dovažalo potrebščine našim bojnim četam preko morja. Kdor se vpiše v trgovsko mornarico, je avtomatično oproščen vojaščine, dokler se trenira in dokler je v službi trgovske mornarice. Ne zahteva se pa gotove dobe za službo. Novinci dobivajo začetno plačo $50 na mesec in vso obleko, hrano, stanovaiye za časa treninge, ki traja tri mesece. Ko pa dovrši učno dobo, dobi plačo, kot je trgovska mornarica še ni plačevala v zgodoviiji, pravi načelnik Gross. Plača sedaj je $200 na mesec, vrhu bonusa za razne prekomorske vožnje. Nove ladje so opremljene s topovi in protizračnimi topovi, da posadka lahko strelja na podmor nice ali letala. Vpišete se lahko v uradu, ki je v 4. nadstropju Rogers poslopja, 1720 Euclid Ave., Cleveland, O. Prosilec je preiskan in gre lahko še tisti dan v vežbalno šolo. Zadušnica V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Frankom Berkopec v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zadružna seja Nocoj ob 7:30 bo seja direkto-rija Zadruge, jutri »večer ob osmih bo pa seja ženskega odseka. Obe seji bosta v uradu Zadruge. Vsi mestni uslužbenci morajo pomagati obrambi Clevelandski župan Frank Lausche je ukazal, da morajo prisostvovati natečajem za civilno obrambo vsi fizično sposobni mestni uslužbenci. Župan je rekel, da ne mara na mestni plačilni listi nikogar, ki se ne zaveda svoje dolžnosti da vojnega napora. g! AMERIŠKAltf DOMOVINA ............»a ■.rZEKSESr* ■_AMERICAN HOME CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, JULY 20, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. George Kuhar soboto zjutraj kmalu po G. J® Preminil George Kuhar, v«c z grocerijo in mesnico, na« širom naselbine. Njego- rSovsko podjetje se nahaja St. Clair Ave. Njego- Senca pa na 18315 Rose- ' kjer so ga našli mrt- v Postelji mecl šesto in os-uro. a1?"1 George Kuhar se je w\Pripravlja1' da se Sobot g0vskeSa Podjeten, a' na kateri dan je h je bila po nje-Pan . nem namenu zadkih 'IJeg0Vega trgovanja. Pro(]a'-ar tednov je napravil flagai* vse8"a grocerijske-'•apre|i,!ameraval Je trgovi-fopro P°ndeljek 20. juli-K !938Mary je »mrla 1. Nni < • 1886 V ro'ien 23, mar" >k far je bil iz vasi Kjei. £ Zdole Pri Vidmu lPfSkem- V Ameriko je fw?09- Tak°.i Ponje-jel t "°du v Ameriko se je <['°cerijj kega P°sla- Prv'° J*Cnik l)ri bratu Johnu kot obrtP°tem je začel tr" s W. se 2 dvema rojako- N'Ckar ie leta 1914 f° Je v J na astno roko->«ča 8j 1 do dneva smrti. "Pisan na Johna' kateri je *žtinhV armad° k°t "Air Mfia brC!r Mary- Pole£ teh fe: John in Joe in •f a Anna Godlar ter |Nstr0 J*' v stari domovini m trr ezijo Kink. Kot lit Pri ,, ec je bil ustanovi- °TnSkih frnančnih He' 0Venske banke in Jk vežPvs0jilnice. Bil je itneij kjer so stano-®jetn dP?d n j sovini oskr-ga in zaneslji-Pr&a> kateri je bil je8oVo * n jlm Pomaga-X8aiK Upl° bo ^žalo v , 5" <*8ta p°Secliff Rd- in v0fi\ greb se bo vr-, a Antn! !?m Pogubnega obnt90n Grdina in Sinovi kev s " Jz hiše žalosti /k je ža v Euclidu, ^ ri bo /-uzuia spadala. Poli) 0 v T ?ok°Pališče Kal-N oh, UZlnsko ^obnico. TUi«nSJen P°djetnemu £ldnemu možu blag l^po obTVlm sorodnikom >£> katgj,- Priliki sožalje. llf?* za želite udeležiti W?0v»n0 l pred Kuharje-A^t p ** 3846 St. Clair K , mo uro- Tam Tv^ bi g? avtomobili 'X- u8i v p0greba udele- ^Cc naha^te v Se lah iT pogrebnega a loST glasite isto-62. St. Tako se vsi odpeljete z avtomobili na Kuharjev dom. Marija Kogoj Danes, jčetrt čez polnoč je preminila Marija Kogoj, soproga Primož Kogoja, kulturnega delavca in pevovodje, stanujoč na 6518 Edna Ave., kjer ima družina Kogoj svoj dom zadnjih 24 let. Rajna je bolehala zadnjih par let. Njeno dekliško ime je bilo Žvegel. Doma je bila iz Jesenic na Gorenjskem, kjer zapušča še dva brata in dve sestri. V Ameriko i je dospela v septembru, 1904. | Poleg soproga Primoža zapušča dva sina in štiri hčere: Joseph, Mary, August, Frances, I Anna, poročena Kennedy in I Mildred. Bila je stara mati Ja-; nick in Caroline. Pripadala je društvu Clairwoods, št. 40 SDZ. Rajna je bila skrbna mati in vedno vesele narave, ljubiteljica svojih otrok, ki so se pospeli do višje izobrazbe. Previdena za umirajoče, je mirno zaspala v navzočnosti njenih dragih. Truplo bo ležalo v kapeli Anton Grdina in Sinovi. Pogreb se bo vršil v četrtek y cerkev sv. Vida; čas še ni določen. Pokopana bo na pokopališče Kalva-rijo. Naj ji bo ohranjen blag spomin, družini in sorodnikom iskreno sožalje. George Jasko V soboto popoldne ob poi eni je preminil po tritedenski bolezni George Jasko, star 37 let, zet Glavičeve družine, ki imajo svoj dom na 6210 Shade Ave. Rajni je bil rojen v Mayer, Pa. Delal je v tovarni Graphite Bronze, in je bil forman. Zapušča soprogo Mary, očeta Johna, in šest bratov: John, Joe, Steven, Michael, Anthony in Franka, ter sestro Anna-, poročena Boots. Bil je član društva sv. Andreja, Slovaške katoliškega jednote. Truplo rajnega bo ležalo v kapeli Anton Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. Pogreb se vrši v cerkev sv. Vida, ob 9. uri v sredo. Pokopan bo v družinsko grobnico na Kalvariji. Naj bo ranjemu ohranjen blag spomin. Vsem prizadetim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Jakob Opara Po dolgi bolezni je preminil v Warrensville sanitariju v nedeljo zjutraj rojak Jakob Opara v starosti 61 let. Doma je bil iz vasi Ortviže, fare Brezovica, odkoder je prišel sem pred 30 leti. Pokojni je bil samski, stanoval je pri Stankotu Rusijan na 13517 Harvard Ave. V starem kraju zapušča sestro, v Kaliforniji pa bratranca Johna Zeleznika. Kdo ga bo pokopal, še ni znano. -o—-- Poljaki so obhajali 532 letnico zmage V nedeljo so praznovale vse poljske katoliške cerkve v Cleve-landu spomin na 532 letnico zmage nad Nemci. Na 15. julija 1410 se je nami-eč vršila velika bitka pri Gruenwaldu, v kateri so Poljaki, Litvinci, Rutenci, Čehi in Moravi potolkli vojsko nemškega vitežkega reda. Barberton je zopet zmagal Pri včerajšnji strelski tekmi lovskih klubov je zmagal Bar-bertonski lovski klub, ki je na"-Pravil 197 točk, drugi je bil Rainbow Hunting klub z 163 tonami in tretji Euclid Rifle klub z 160 točkami. Ameriški bombniki v akciji ob Donu Bombniki, delani v Ameriki, takozvani Douglas izdelka, so stopili v akcijo na strani ruske bojne sile v obrambi bogatega bazena ob reki Donu. Tam napada milijonska nemška armada, ki se poslužuje vsakojakega orožja iz svojih arzenalov, da bi zdro- materiala. Glede možne druge fronte se poroča, da se pripravljajo angleški in ameriški eksperti, da premotrijo možnosti splošnega napada na zahodno Evropo, tako po zraku, vodi in po suhem. Mnogo odličnih Angležev svari zaveznike, naj ne odlašajo z drugo fronto. S tem odlašanjem se daje samo Nemcem prilika, da porazijo nasprotnike drugega za drugim. Vojaški eksperti pa trdijo, da mora poleg teh ameriških čet, ki so že dospele v Anglijo, priti še "izdatno število" dodatnih čet, predno se more misliti na invazijo Evrope v taki .moči. da bi moral Hitler radi tega vzeti neka j čet z ruske fronte. London.—Angleži so bili po-svarjeni, da jih čakajo najbolj temni dnevi te vojne radi nemške ofenzive v Rusiji. Obenem se pa zatrjuje iz skrajno zanesljivih virov, da zavezniki ne bodo odprli druge fronte prihodnjih par mesecev, razen če pride izdatna pomoč iz Amerike. Kljub temu, da poveljniki svare pred invanzijo v Evropo, pa je pritisk od naroda vedno večji, da zavezniki odpro brez odloga drugo fronto v zahodni Evropi. Vojaško poveljstvo pravi, da bosta potrebovali Anglija in Amerika najmanj 500,-000 najbolj izvežbanih in dobro opremljenih vojakov za i.nvazi-jo Evrope, poleg številnih pomožnih čet in vsega potrebnega Angleži čakajo še več pomoči iz Amerike za drugo fronto r r •117 St Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVBC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. »83 No. 168 Mon., July 20, 1942 Izza kulis v Washingtonu (Za Ameriško Domovino poroča kongrcsnlk Stephen M. Young) Barbara Hutton, ki se je nedavno poročila s popularnim filmskim igralcem Cary Grantom, je podedovala petdeset milijonov dolarjev. To je bil denar potnih srag. Dekleta so morala delati v "5 in 10c' prodajalnah dolge ure. Te prodajalne so lastovali Woolworth interesi, od katerih je Barbara Hutton podedovala te milijone. Dekleta, uslužbena v 5'in )0c trgovinah so bila plačana daleč pod minimalno pravičnostjo. Barbara si je najprej kupila gerogijskega princa Aleksija Mdivani. Ko sta se ločila, si je princ preskrbel lep kos iz bogastva svoje žene, $350,000 na leto. Barbara si je potem kupila drugega plemenitaša, grofa Haugwitz-Reventlpwa. Pozneje sta se zedinila za razporo-ko potem, ko si je tudi ta grof zasigural lep kos bogastva svoje žene. Milijoni dolarjev, ki jih je podedovala Barbara Hutton, ali pa Doris Duke in drugi, ki niso za ta denar mignili niti s prstom, so bili nagrabljeni iz solza, potnih srag in garanja slabo plačanih delavcev. V tej deželi bi morali imeti bolj enakomerno razdelitev bogastva. Kongres bi lahko storil veliko s tem, da bi nalo žil večje davke na te milijonske dediščine. Naša vlada bi morala vzeti od 95 do 98% v davkih od teh silnih bogastev. Vlada bi morala dobiti svoj delež od denarja, ki gre od roda do roda, ne da bi dedič faktično kdaj zaslužil s svojim delom en sam dolar tega bogastva. To so bogastva, ki so se dozdaj izognila raznim davkom. « * * Ameriški farmerji so zaslužili v letu 1941 lepo vsoto 11 bilijonov, 800 milijonov dolarjev. V letu 1941 so farmarji naše dežele zaslužili več kot v vsej naši zgodovini, razen v letu 1920. Dohodek farmarjev v letu 1941 se lahko razdeli sledeče: 4 in tri četrt bilijona dolarjev od pridelkov, 6 in pol bilijona od živinoreje in pol bilijona so dobili od vlade. Farmarske družine delajo bolj trdo, kot vsak drug sloj v tej deželi in zaslužijo nekaj prosperitete. Brez dvoma bo do letos dohodki za farmarja še veičji kot lansko leto in vlada si bo prihranila nekaj denarja. * * ♦ Amerikanci bi morali poveljevati zavezniškim bojnim silam v tej vojni. V bitki za Javo, je poveljeval nizozemski admiral. Izgubil je svoje bojne ladje in svoje življenje. Ameriška kri žarka Houston in nekaj drugih ladij je bilo uničenih. To naj bi bil nauk, da naj bodo ameriške bojne ladje in ameriški vojaki pod ameriškim poveljstvom. V Libiji so imeli Angleži 100,000 vojakov. General Rommel je imel pod svojim poveljstvom 50,000 Nemcev in 40,-C00 Italijanov. Angleži so imeli premoč v zraku, v tankih, v topništvu in v krajših dobavnih zvezah. Pogoji na boj nem polju so bili njim v prid. In vendar je Rommel zajel polovico njih bojne sile in zapodil ostalo polovico 320 milj daleč v enajstih dneh. Nemci so zajeli mnogo ameriških topov in dobili v pest mnogo v Ameriki izdelane municije. To je zopet en argument, da kadar bodo zavezniki odprli novo fronto proti Hit lerju, ne bi smel noben angleški general poveljevati amert škim četam. Angleški vojak je dober, toda človek se nehote vpraša, če ima zaupanje v svoje generale. Angleški častniki so kasta zase. V ameriški armadi se navaden vojak lahko povzpe do poveljnika. Naša generala Marshall in Brett nista bila izšolana v kadetnici. Začela sta svojo vojaško kariero prav spodaj. Takemu vodstvu Amerikanci lahko zaupajo. ♦ • • Na nesrečo niso v naši deželi samo oni vohuni, ki so zdaj pred vojaško sodnijo v Washingtonu. To je onih osem, ki so jih izkrcale ameriške podmornice na našem brežju. Gtovo jih je še več, ki so na delu v tej deželi, katere vneto zasleduje naša tajna policija. Da so na delu nemški vohuni, kaže naslednji slučaj. Ko je nemška podmornica torpedirala in pogreznila neko ameriško tovorno ladjo, naloženo z bogatim tovorom, je zavpil poveljnik nemške podmornice ameriškim mornarjem v rešilnem čolnu: "Kaj ste pa delali, da ste bili štiri ure prepozno tukaj?" Ali smo lojalni, kot so lojalni naši vojaki? Milijone vojakov, naših ameriških vojakov, je danes pod orožjem. Drugi miljoni bodo še poklicani. Radi se odzivajo in gredo na pomoč Stricu Samu za nas, da nam bodo s svojim življenjem ohranili svobodo, da nam bodo varovali našo zemljo, naše premoženje. V daljnih deželah se bore naši fantje. Na frontah, o katerih nismo še nikdar slišali. Niso bili poslani tje, da bi se borili s sovražnikom za kontrolo daljnih puščav in obrežij, ampak so šli-v boj za eno samo nagrado — za svobodo in varnost Zed. držav. Tam se bore, da bomo mi tukaj lahko še naprej živeli v demokraciji, v svobodni deželi. Naši fantje bodo odločili na bojnih poljanah: ali bomo mi doma še naprej lahko imenovali to, kar imamo, svojo last, ali nam jo bo vzel Japonec BESEDA IZ NARODA I L.L.«.j-i.J.i.4,XXAj.x.i.Lj.xJ.J..i.J.J.J.x t-i. t r t » » .i..«..i..L.i.j--t■«-■«■ t. i. » I I. r i l «11 «T TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTOTTTf^gT Piknik collinwoodske fare Drugega avgusta bo velik piknik na cerkvenih prostorih Marije Vnebovzete za dobro cerkve. Ob tej priliki bodo razdeljene tudi lepe nagrade in sicer za tisoč dolarjev jih bo. Vse nagrade pa bodo v vojnih bondih. Tako bo prva nagrada vojni bond za $500, druga za $100, naslednja dva po $50, dvanajst nagrad po $25 vsak. Kakor že prej omenjeno, vse nagrade so v vojnih bondih. Vsak faran ali faranka naj si preskrbi knjižico s tiketi. če tudi nefaran, se ti gotovo izplača, če že ne radi drugega, radi velikih nagrad. Ne pozabite tega dneva. Vsak v Collinwoodu ali okolici naj pride po dobrote, katere delimo v Collinwoodu zelo darežljivo. Bo tudi dobra in domača zabava, dober prigrizek, stara prijateljstva se obnove, daljava tudi ni velika. Lahko prideš do naše ceste. Gotovo se ne boš kesal, če se udeležiš tega piknika, da se malo razvedriš od duhomornega dela in od velikih skrbi te strašne vojne. Cerkveni prostor je izbran iz patriotičnega ozira, da se prihrani na avtomobilskih obročih, kakor nam priporoča naš predsednik Roosevelt. Ako še niste dobili knjižice,-dobite to knjižico v župnišču, šaterih imamo še nekaj na raz-polagp. Glavno in bistveno je, da vsak faran naše fare prav gotovo vzame knjigo, jo kupi sam, ali pa vsaj razproda. Držite visoko zastavo fare Marije Vnebovzete, da ohranimo dober glas naše župnije in da prej ko mogoče znižamo svoj dolg kakor mogoče globdko,.in se tako rešimo hudega bremena. S tem bomo dali veliko vzpodbudo tudi drugim župnijam k veliki požrtvovalnosti, če bomo sami požrtvovalni in darežljivi. Glavni odbor. -o- Baragov dan v Lemontu Kakor je bil nebeško lep prvi Baragov dan 20. septembra, 1935 v Clevelandu, ko je bil odkrit spomenik škofu Frideriku Baragi po škofu Gregorij Rož-manu, ki je v ta namen dospel kjer se romarji srečujejo 'jz vseh krajev in naselbin ter prav po domače razgovore. Kakor vse zgleda, bo odsedaj ta lemontski kraj še bolj zaže-ljen in priljubljen, ko čujemo, kaj se dogaja z našimi svetišči doma. Menda je bila tako božja volja, da je bil lemontski hrib ustanovljen že poprej in po apostolu škofu Jegliču blagoslovljen, da nadomestuje tukaj v Ameriki vsem znane in priljubljene gorenjske Brezje. Sedaj se nam zdi, da je bilo vse to kot priprava za to, kar je sedaj prišlo. Lemontski hribček, bo nam v teh dneh žalosti, nad našo staro domovino, tukaj v veliko uteho bolj z veseljem ga bomo vpoštevali, kakor do sedaj. Končno bo nam edino za spomin na domovino Lemont ostal zavetišče, shajališče in zatočišče. O vsem tem bo treba še pisati, je mnogo, kar bi se dalo še doseči, če nas ne bo zajela vojna vihra kakor brate doma. Tega pa nas Bog varuj. Malo sem zašel s tira v poročilu od nedelje, 12. julija. Človek se zamisli v ideale, katere nudi Lemont nam Slovencem, da bi, ker ne morejo naši bratje in sestre, vsaj mi tukaj mesto njih za svoje naslednike tukaj vpeljali in uredili nekaj, kar so zgubili naši doma. Blagoslovitev Baragove ga spomenika je bila pomembna. Prvič za to, ker je dospel tje škof iz marquetske škofije, v kateri je deloval škof Baraga. Drugič pa za to, ker je dospel sem za to, da bi z svojo navzočnostjo in svojimi besedami nas navdušili za Baragovo beatifikacijo, da bi začeli v splošnem za to sodelovati in s sodelovanjem tudi zahtevati. V ta namen smo slišali tri govore. Prvo Dr. Ciril p. Širceljna, učenjaka in navdušenega zagovornika za Baragovo beatifikacijo. Dalje Rev. Kazimir Za-krajšeka, ki je bil praznoval to nedeljo 40-letnico posvečenja v mašnika in ki je kot ustanovitelj Brezij v Lemontu lahko govoril o Baragi in njegovih delih, kajti tudi on je preisku-sil misijonske dobrote v delokrogu Gospodovem. iz Ljubljane, prav podoben je bil dan v Lemontu v nedeljo, 12. julija, ko so dospeli škof Rt. Rev. Francis J. Magner iz Marquette, Mich., iz iste škofije, v kateri je pastiroval do svoje smrti svetniški škof Baraga. Zares je bil to znamenit ter pomenljiv dan! Le žal, da se ni za ta dan zvedelo že nekaj časa poprej, da bi se to naznanilo sosednjim faram, katere so pa že imele dolgo poprej naznanjene svoje domače programe. Lemontski hribček je videl že veliko visokih cerkvenih dostojanstvenikov, že mnogo škofov je posetilo ta po velikem slovenskem ljudskem dobrotniku knezoškofu dr. Bonaventura Jegliču; posvečenem kraju. Od tedaj naprej prihajajo škofje k blagoslovjenju, sedaj te, sedaj zopet druge verske ustanove. Srečen si Lemontski hribček, ko prihajajo k tebi knezi miru in blagoslavljajo vernemu ljudstvu božje ustanove, Končno smo pa slišali bo-drilne besede in lepa navodila od škofa Magner j a, o katerem so se tako pohvalno izražali vsi navzoči, ki se je izkazal tako vljudno domačega, meni se je zdel popolnoma enak, kakor da smo se razgovarjali s škofom Bonaventura Jegličem. V vseh ozirih se je njemu podobno prijaznega izkazoval. Velika čast za lemontski hribček in en korak bližje cilja za Baragovo beatifikacijo. Kdor je škofa razumel v njihovi veliki naklonjenosti in izrazih, ta lahko sklepa, da bo pot do cilja gotova, če bo le narod storil svojo dolžnost. Mi se moramo zavedati, kdo je bil on (Baraga) in kaj je vse storil i& namen bogoslužja in za širjenje božjega kraljestva med ubogimi indijanskimi narodi. Kadar bomo to spoznali, potem bomo želeli njega imeti za svojega priprošnjika. To želeti je naša verska dolžnost, za to moramo prositi in s prošnjo tako rekoč zahtevati. ali Hitler? Za to svoje plemenito delo, za kri, ki jo bodo prelili na tujih frontah, so upravičeni do naše lojalnosti. To svojo lojalnost napram našim fantom bomo pokazali s tem, da pomagamo deželi pri vojnem naporu in predvsem — kupujemo vojne bonde in znamke. Brez denarja ne bo municije, ne bo letal, ne bo tankov, ne bo ladij, ne bo hrane in obleke za naše fante. Pomislimo na to in bodimo lojalni svoji domovini, pa storimo vse, kar domovina od nas zahteva. Vsak cent, ki nam je na razpolago, posodimo Stricu Samu z nakupom vojnih bondov. Tu bi veljale besede: "Prosite in se vam bo dalo." Kakor sem se potem razgo-varjal z Mr. Joseph Gregori-chem in gospodom profesorjem Širceljnom, ki sta oba trdila, da se ameriško katoliško časopisje veliko bolj bavi za beatifikacijo Barage, nego se naše časopisje. Baraga je mnogo bolj poznan ameriškim katoliškim krogom kot nam, z drugo besedo, drugi znajo to stvar bolj ceniti in imajo to za večjo vrednost, kakor je za to nam, ki smo njegovi sorojaki. Mi se tako malo zavedamo, kako priliko imamo, da si izprosimo pri Bogu svetnika za svojega patrona. Dokazov je vse polno o njegovem svetniškem življenju. Kar je potreba je to, da bi zahtevali za to, ker je doprinesel toliko dejanj, katera zanj pričajo. Kdo Jbi hotel ugovarjati? Ce se od Boga nagradi že kozarec vode podarjene v dobrem namenu, kaj naj pa pčtern sodimo o njem, ki je pustil vse dobrote tega sveta in hitel pomagati najbednej-šim, da jih je osrečeval! Koliko je bilo o njem že opisano pa še vedno prihajajo nova dokazila in poročila ter osebna pričevanja od oseb, ki vedo pripovedovati, da so njihovi starši njim to in to imeli opraviti in vsak trdi, da je svetniško živel. Ko bi se mi bolj poglobili v misli na Barago, posebno še v potrebah, nadlogah, v stiskah In boleznih, bi se tako pričela kmalu razvijati in kazati božja dela. Vse je odvisno od nas ljudi, v prvi vrsti od nas katoličanov njegovega pokoljenja. Več o njen pisanja in govorjenja, nasvet škofa je tudi ta, da se ta ideja širi tudi med druge narode. Naš ponos naj bo! Saj se znjim lahko ponosimo, ko je toliko storil za uboge Indijance za njih duševno in telesno dobro. Po mišljenju škofa samega je on po svojih delih prekašal vse druge misijonarje in je s svojimi rokami krstil 25,000 Indijancev. Ako začnemo resno premišljevati o vsem tem, kar smo že o njem brali po izbirkah, katere so očetje frančiškani, posebno dr. Hugo Bren, o njem pisali in razlagali, je to toliko, da je več kot dovolj za v dosego njegove beatifikacije. Krasne zbirke je napisal la-jik Mr. Joseph Gregorich v Chicagu in je v ta namen že mnogo prepotoval, da je našel dokumente v pokrajinah, kjer je živel in deloval kot škof in misijonar Baraga. Radi tega, ker nekateri toliko delajo, moramo pa mi lajiki in vsi ostali katoličani začeti tudi s prošnjami in pokazati moramo, da nam je za stvar. V Clevelandu bomo priredili na odru na javnem mestu v parku dne 16. avgusta znamenito predstavo v vlogi iškofa Barage. V ta namen so že odbrani na delu. Predstava bo usmerjena iz tega, kar se ve o njegovem življenju in delovanju. V to bodo povzete vsaj nekatere glavne točke ali poteze, ki so znane za dejanska dobra dela, ki jih je izvrševal kot dobrotnik indijanskaga rodu. Za to delo izpeljati so najeti profesijonalni voditelji in bo to nekaj izvanrednega. Obenem bo istočasno na odru tudi drugo dejanje, namreč predstavitev jugoslovanskega borca, generala Draža Mihajloviča, ki slovi po širni Ameriki in ostalem svetu kot upanje, da bo pripomogel z njegovim odporom k zmagi zaveznikov. Končno dejanje bo pa "Vaš sin," kateri bo imel ime Pupina, Tesla ali kdorkoli je že. Jugoslovani imamo veliko zaslužnih mož. Za tako predstavo, katerih bo več zaporedoma, se je za- j vzela Liga kulturnih vrtov. Za , prvi tak nastop so si izbrali j Slovence, oziroma Jugoslovane, j kateri imamo skupno znan "Ju- j goslovanski kulturni vrt." Tu bo zopet nekaj za razširjenje Baragovega imena. Anton Grdina. Ujetniki v "Studencu ljubezni" Italijansko vrhovno poveljstvo je par dni pred božičem dovolilo večji skupini inozemskih novinarjev, da si ogledajo taborišče vojnih ujetnikov. Dasi je Italija že preko pol leta v vojni, vendar doslej nima mnogo vojnih ujetnikov. To je na eni strani gotovo znatna ugodnost, saj odpada državi s tem dolžnost hraniti in oblačiti tuje množice ter vezati znatne lastne sile za stražo ujetnikov. Operacije italijanske vojske so bile doslej takega značaja, da italijanske čete nikjer niso zajele večjega števila tujih vojakov. V francoskih Alpah je bilo po prvih spopadih izvidnic sklenjeno premirje, na afriškem bojišču tako v Somaliji, kakor v Libiji in Egiptu pa so se britanske sile v prejšnjih mesecih umaknile načrtoma, tako da so Italijani zajeli le neznatno število britanskih vojakov. Vsega skupaj je v ujetniškem taborišču le kakih 300 mož, deloma Francozov, deloma Angležev. Za to peščico je italijanska vojaška uprava uredila taborišče pri Sulmoni, rojstnem mestu rimskega pesnika Ovidija. Vas, ki je določena za prebivališče ujetnikom, se še danes imenuje z imenom, ki ji ga je nadel omenjeni pesnik: Fonte dell'Amore, kar pomeni po naše "Studenec ljubezni." Ime tedaj ni nič kaj v skladu z dejanskimi razmerami, kajti ujetniki imajo gotovo samo eno željo, da bi čim prej zapustili "Studenec ljubezni" in odšli domov. Zlasti Francoze silno mori domotožje, kajti njihov položaj je po sklenitvi premirja vsekakor nekoliko drugačen od položaja angleških ujetnikov. Zato se med Francozi vsak dan čujejo napovedi glede sklenitve dokončnega miru in glede odhoda domov. Angleži te negotove nade nimajo, zato pa so jim prihranjena tudi razna razočaranja. Življenjske razmere male skupine vojnih ujetnikov so ugodne, kar je spričo neznatnega števila popolnoma razumljivo. Vojaki bivajo v skupnih poslopjih, častniki pa imajo glasom ženevske konvencije pravico do posebnih stanovanj. Tudi preskrba stanovanj za častnike ni bila nikakršen problem, saj je v taborišču samo en francoski častnik in 39 angleških, ki so po pretežni večini letalci. Poročevalci pravijo, da imajo angleški letalci poseben sport v tem, da se ne brijejo in nosijo zato skoro vsi dolge kapucinske brade. To je pri Angležih tem zanimiveje, ker je znano, kako vestno sicer skrbe zato, da so vsak dan gladko obriti. Pošta z Anglijo deluje brezhibno. Iz vseh krajev britanskega imperija prihajajo pošiljke za ujetnike, dočim iz Francije, zasedene in nezasedene, ni prišel še niti en sam sveženjček. To je tudi razlog, zakaj so Francozi tako poparjeni in jih tare tako silno domotožje. Gibanje na prostem je nekako omejeno in taborišče doslej nima športnega igrališča. Angleži pa so radi na prostem in bi se vedno gibali. Taboriščna uprava zato prireja daljše izlete v bližnje oljkove gaje. Ujetnikom niso dovoljeni francoski in angleški časopisi, pač pa imajo lahko švicarske in ameriške, ker je vsekakor lepa širo-kogrudnost taboriščne uprave. V ostalem pa teče življenje enolično, komaj da ga prekine kak dogodek, kakor je bil oni, ko so nevadno privedli britan-J skega zračnega podmaršala Boyda in ga nastanili v bližnji vfli. Življenje vojnega ujetni-' ka vkljub vsem olajšavam pač ni lahko. Vojno ujetnM največja nesreča, ki laM1, dene človeka . . . ' -o- J V Španiji so lansko M gradili predor pod Pireneji" dolg 5150 metrov. ____f j FCgWICTOft; I Ji BUt SWMJI unitJu w/m 'statsž, i V M (jm ANPlli 1 Ivan Babnik, ki je zd^iF vojak Strica Sama, je r0*, veljnik. To je pokazal i V zal oni dan, ko so ga € sposobnega za armado. saj je prvo regrutabriht«1® pravil z odliko že v jug0,1*' ski armadi, kar mu bo t^ ^ prav prišlo. Ko so se zbrali oni l' slovenski fantje pri 24.''^ komisiji, da jih pošljejo1^' čno zdravniško preiskav'^' lo treba nekoga, ki bo kroviteljstvo nad fanti * ^ do vojaške zdravniške Pa je komisija izbral11^ Babnika za komandant^' ne, če je pa stal tam Iva"! ^ ča, trebuh notri, prsa '' tip slovenskega vojaka- i "Ti vzemi te fante i»|L mesto," so mu rekli i'1 ''Vr, "pa da veš, naravnost ti fa ovinkov!" Iv i "Yes, Sir!" se je odMj Eden izmed fantov je Pf slišno pripomnil: "A^p bo pa že peljal naravn0'! ovinkov, če kaj vem." | Pa so zajahali pouli^jf na preiskavo v mesto. TB r io so izstopili. Ivan ■us^fJ pogumno četo, s strog"1?! zapove: "Attention!" T jih po vrsti, potem "Squad, march!" PeljeJ po Ontario cesti, on n^f tje za njim, kakor se ^ vojakom ali rekrutom JP Ljudje so kar zijali, f deli te naše korenjak r ti po pločniku, da so se.r tresle, škoda, da "T If bande. Pa niso še marširal' f naš novi poveljnik n^L vpije z močnim glasovi halt!" Fantje se ustjlj ukopani. Ivan jih pi'e31] vidi, da so vsi, ukaže'F march, direction — tlS!I> rija!" In hrabra artf^1V v Vrt skih fantov se zbaše I gostilno. (Jaz bi komandiral, samo da L mnil — laufšrit). Kaj so delali v gosti'1'! j. opravljal, mislimo šPL da niso šli vprašat, k0'! J'v Prav dobro so se imel1 bi bili še zdaj tam, da jt^ eden izmed potrjeni^ ,o komandiran v to naš° »j zavpil fantom: "Hit1"0' ^ komisija vas čaka!" .jfo Kar je res je pa * j t nik Ivan v takem sluc$ n zna šale in ko jih je ei i . pomnilo, da ima ,, ; dan na razpolago in ^1 ji čaka, je Ivan zavpit I Squad march!" In od*1 In kmalu vsi potrjeni. |ln Jaz pravim tako,^ generalni štab te na$e. p 't držati pri isti stotnij1 ^ di bodo šli, naj bi šli j veljnik naj bi jim ^V nik. Pa bi ne bilo trj 13 ga, kot da bi jim ^ ga Japonca ali N®1*1^ ^ jana, pa bi bila vojna 1 nutah končana. kar predstava v avditoriju SND. 28,—Plesna veselica Junior lige SDZ v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 6,—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem dru-štVenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 20.-—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans,, prireditev v avditoriju SND. 31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU KOLEDAR 1942 JULIJ 1942 IluDiBtott ©IMBCDM EpujilM 19; 20j 21122 23 24 25 l26l27"28l29ir30r3lT DRUŠTVENIH PRIREDITEV Otok miru sredi viharjev ^azjahal je, prijel konja za " (et| in stopil pred njima po di N. Začudena sta šla west- ne pa za njim, nista vedela, ka- iima je. Tako samozavestno We na mah nastopal, da si mu dož upala ugovarjati. ' gričem sta se pasla dva te ?Ja> res mrhi sta bili, mršavi ^ paeti, bolj koza ko konj. An- ali pv konj je šel za svojim go- In |fdarjem krotko ko pes in ko I £ ttu prišla westmana pre- var *u> je jezno zarezgetal in bil ' tSebe> 1 »Strupena mrha —!" je de- jHumply Bill. "Zelo nevlju- leč od V ne'. Pač pa dobro ve, da va ir sismo v sorodu, pa je raj- Fr; |ae«krat sam. Tudi z vaji- T® konjema si ne bo dober." ] 3, pameten je —? Mu ni ras nf 1 —• Menda ste ga odved- jr1, izpred pluga — ?" pa T —! Pristen kurdijski T®6 je, če dovolite!"- i JlPurdijski trebeč — ?" je zi- lo\ "l^stman. "Kaj pa je ti- gl( v ^ ^ *„ > — zrebec iz Kurdista- ka % " S€( K?, Kje pa je tista ^ fSed Perzijo in Turčijo." nj Je Pa ste ga kupili?" ša Kurdistanu seveda." je 'JDam Ste bili?" Ur vfJa- In ga vzel s seboj." iVa Angleško v ka 1CZ A"gleškega pa v Ameri- ve % . tCdk°r vidite." jH|estmana Sta molčala in se ri' ^Pogledovala. Lord je gg- '' o rS0tnarno> kot da govo" SV 11 jSei ki ga J'e kd0 kupil n£ a WU in vzel domov s klet- tCf vi v Q h^je sta se čudila. 111 aS oJ1 ** ležala odeja in llai st , je en° »mje stegno. Udo^ vi b«4Zal lord, vzel nož, si A kot ? k°S in ga djal V Vi ha 7 Je Pečenka priprav- st 'flfar njega- p . >Ul Sta. Končno je si riifsdi K za Prav ste mi všeč, N 'ik se bo na preriji Z! .Ct^iair 1 j«i sta •6 obotavljam! Vče- k i»f4o 2a Va ustrelila tole pe- to bom mene> danes ali jutri d n. 'TakaPa za vaju." z li 51 Pa r ' VčeraJ od" p ^e'jNo 0 veste?" h se|Ta'iP na mesu se pozna." r (iftte In jutri nama 1 lr ustrelili pečenko? ilif seder6' da bomo •iutri še r ,ae'l si , 7 Vsi triJe in kot da »Ul/0bri prijatelji?" stffcaj une bomo sedeli, pa 1 Jutri in še že:lušn„ ' Je Pravil lord ray- ti^ako n Tidno jfJuz ■ • Kdo pravi?" Caatlepool. ^fe^fSet d0larj6V " ** hZa hfbet in potegnil k Pred sehp ll^stit J* zamahnil z roko. col4° davili"nk°VCe! RajŠine ijl Well ' in Pa prisedita! Ra-•hl^la*' kak0 mislim." ! di^RlJ Spet ju jepresun- -o rApn pa dejal: lU ii:stonn Sem P° Arkansasu ti vodP'! v Mulvani. Iskal • U1 na ,J** PO Preriji In da-'Ue> ^ e? v VPa lenega ni-6 J? ^ nix Z, bil všeč. Sa-^ • nHj g blago Rekli so 1 "iJe mu na prerij°- tam se^ ?raVe Prerijske lov- )d |n tule Sel-. mi, y/^ našel vaju. Všeč 1 IV,' Ali ®resta z menoj iSe.THm ^cisco?" ^J11 vestT!" je naredil mali- sK, ll,je v Sa"l?Užn°. kak0 da" koti16' k°t da bi ne bi-je „al1 leto dni, — vse- "Hm, da —! Se vam pa tudi sanja, kaj vse se vam utegne pripetiti spotoma —?" "Pripetiti —? Spotoma —? __ Well, upam, da bom marsikaj -doživel." "Nikar si nič preveč ne želi- 2 te doživljajev! r0> Vedite, da bi potovali mesec Sti ali dva, kakor pač bo spotoma. £ In da je pot nevarna —. . ca In zato ne moreva potovati z zai vami!" sor "Ker je nevarno?" Mali je bil skorajda užaljen. S "Ne! Ampak ker je preda- bo^ leč. Nisva bogata, kakor ste vi, za od lova živiva in zato ne more- ž va jezditi na sprehod v San vei Francisco." nit "Plačal bom!" ni! Malemu se je raztegnil ob- Av raz. ' "A tako —? No, potem bi se im pa dalo govoriti o stvari." "Znata streljati?" SE Grbavi ga je pogledal pomi- rit lovalno, kakor bi na primer po- 68: gledal profesor astronomije " človeka, ki bi ga vprašal, ali ve, pil kako daleč je z zemlje na mesec. št€ "Prerijski lovec — pa bi ne du znal streljati?! Tako vpraša- Br nje je še hujše ko pa če bi vpra- cli šali, ali zna medved žreti. Oboje je tako zelo samo posebi umevno kakor moja grba." Vi "Hm —! Pa bi le rad videl, av kako streljata." Pokazal je na orla, ki sta še M vedno krožila nad'njimi. ve "Bi pogodili tistale dva?" Humply Bill je pogledal, me- W ril višino z očmi in dejal: di "Zakaj pa ne? Vi seveda s svojimi igračkami tamle bi ni najbrž nič ne zadeli —!" si Pokazal je h konju, kjer sta tc viseli lordovi puški ob streme-nicah, svetli in snažni, kot da ,, sta šele pravkar prišli iz to- p / varne. Taka snažna puška je i za westmana grdobija, njego- _ j va puška je stara, zarjavela, . strelja pa z njo vkljub temu prav dobro. Pač ni prilike za ? snaženje in tudi ne sredstev. '.'Ustrelita ju!" je dejal lord. Ni se zmenil za Humplyjeve i zbadljive besede. Grbasti je vstal, vzel puško, i. kratko pomeril in ustrelil. Videti je bilo, kot da je za-■i del orla fnočen sunek, peroti so zaplahutale, odletel bi bil rad, pa ni mogel več, počasi pa vse hitreje je padel z razpetimi peroti, jih skrčil in padel'na zem-a Uo ko kamen. ,•> Samozavestno se je obrnil ;e mali k lordu. [a "No, — kaj pravite?" "Ni bilo slabo!" je'rekel lord ,a in si odrezal kos srnine. §e Bili pa je bil užaljen. y- "Kaj —? Ni bilo slabo —? Pomislite, kaka višina —! In krogla ga je zadela v življenje —! Že v zraku je bil mrtev! in Vsak poznavalec bo rekel, da je bil strel kar izvrsten!" lil Pa Anglež se ni zmenil za užaljenega westmana. (0> "Well —! In oni drugi —T' ne Pokazal je na dolgimi. Stric Gunstick je okorno la- vstal, se naslonil na svojo dolgo staro puško, dvignil desnico m- ko kak slavnosten govornik, pogledal po orlu, ki je krožil viso-isu ko V zraku, pa povedal z vzne-kal šenim glasom: , da- "Orel plava v višavah, — bi-ni- stro gleda po nižavah, — po Sa- mrhovini hrepeni, — lovec pa so ga ustreli!" am Okorno je stal ko lesen možic, o v- prvikrat je zinil, odkar sta se čudaka srečala z Angležem, in seč Pač zasadil, da bodo njegovi noj "verzi" mogočno učinkovali. Samozavestno je gledal lorda, tea-Lali- tralično stezajoč roko, in čakal, da- da ga bo pohvalil. Anglež pa je gledal neumno in močno se je zdelo, da se bobi- ri s smehom ali pa z jokom. Grbasti je pohitel prijatelju vse- na pomoč. (Dalje prihodnjič.) julij : 26.—Društvo Cerkniško jeze- : ro, št. 59 SDZ ima piknik na 1 Stuškovi farmo. 26.—Godba fare sv. Lovren- ■ ca ima piknik na vrtu Doma 1 zapadnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave. avgust 2.—-Piknik fare Marije Vne-bovzete na cerkvenih prostorih za cerkvijo. 2.—Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik nik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 2,—-S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi. 16. — Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. * 16.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovi farmi. 23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelandu priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND. oktober L 10. Honor Guards of SDZ, ■ ples v avditoriju SND. j 10.—Društvo Collintooodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16.—Carniola Hive, št.. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 "SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24,—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 25—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava in ples v avditoriju SND. 31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditoriju SND. 31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND. 8—Društvo Kras, št. 8 SDZ praznuje 30-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditori- ; ju SND. 15.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne - koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zbor . SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. 21.—Društvo sv. Ane, št. 4 , SDZ plesna veselica v avditoriju SND. e 22.—Dramski zbor Ivan Can- Ko so ugasnili požari španske | državljanske vojske, je postal Pirenejski polotok najbolj miro- , ljuben del Evrope. Dvojni jubi- . le j, ki ju je Portugalska slo- , vesno obhajala, n&j bostavspo- , min velike preteklosti naroda in pa v spomin, da ima ta država v ozadju tudi dva milijona kvadratnih kilometrov kolonij, kjer je 9 milijonov ljudi. Portugalska je prav za prav čudna dežela, ki ima komaj 7 milijonov prebivalcev in meri 92 tisoč kvadr. kilometrov. Nastala je tako rekoč slučajno in je bila za čas prva pomorska sila v Evropi, nato pa je bila najbolj pozabljena evropska država, zdaj pa se spet trudi, da bi našla svoje mesto med velikimi državami. Njene kolonije, zlasti dve najvažnejši: Angola v Atlantskem oceanu in Mozambik ob Indijskem oceanu v Afriki, kakor tudi nekaj kolonij v Aziji, naselja Goa, Diu in Damao v Indiji, Macao v Indiji, pričajo o veliki politični tradiciji Portugalske kot pomorske in trgovske oblasti. PortugalskaJe.značilno dina- G om j a slika nam predstavlja ameriške pilote v pottropskih krajih Avstralije kjer so pripravljeni, da takoj stopijo v akcijo, kakav hitro bi bilo dano znamenje, da se bližajo Japonci. Na sliki vidimo skupino japonskih častnikov in vojakov, ki so jih zajeli kitajo v bojih pri Changsha. Oblečeni so še v zimski obleki, kajti zima v tistih krajih drzi od sep-tembra do marcu. V bojih pri Changsha so bili Japonci krvavo poraženi od Kitajcev. stična tvorba. Medtem ko so <3ov < skoraj vsi drugi evropski narodi lazai prvotno izšli iz plemenskega so- v dr: rodstva, nakar je šele sledila ze- usta dinitev pod enim vladarjem, je je u naredila Portugalska to pot na- žavn robe. Iz majhne kneževine je pred nastal narod. Prav do 12. sto- prev letja je bil kos zemlje ob Atlant- pagi skem oceanu, ki so mu Rimljani jev rekali Lusitania — in Luzitani- Anti ječ je še zdaj slikovito ime za ka- boni kega Portugalca — le del Pire- gani nejskega polotoka, ki ni bil v se- strn bi niti še zedinjen, saj so imeli njej jug v rokah Mavri, na severu pa Odo so vladali krščanski španski kne- na ' zi. Tri krščanske province: Na- so n vara, Aragon in Kastilija so bi- je < le začasno združene pod žezlom misl kraljev Fernanda I. in Alfonza cbla VI. Francoski princ, grof Hen- min rik Burgundski iz družine Ka- deri petingov, se je oženil s hčerko dijs kralja Alfonza VI., ki je dobila pre< za doto zemljo med rekama Min- vidi ho in Duero, z mestom Porto, ki ti, t se je proslavilo s "portskim vi- Ioni tiom" in dala ime celo Porugal- v E ski. Henrikov sin, Alfonz, je nato razširil oblast daleč na jug, va,' zasedel je Lizbono, ki je odtlej ges' glavno mesto Portugalske, pobil ni ie maverske kralje, ustanovil je odt vojaški red za odlikovanje Avis )jui in je sklical v Lamegu velik dr- oko žavni zbor, cortes imenovan, iad< kjer je država dobila ustavo, jo Tako je leto 1140. leto ustanovi- r tve Portugalske, ki torej zdaj Poi lahko obhaja 800 letnico obstan- vi ka. bil; Zaradi ugodne lege ob Atlant- Up< skem oceanu je postala Portu- tez galska v 15. stoletju izhodišče ki i za razna odkritja ob afriški oba- že\ li, ki jih je zlasti pospeševal no Henrik "Pomorščak" in ki so bi- poi la leta 1498, šest let po odkritju su) ' Amerike, kronana po Vascu de tel. ' Gamu, ki je kot prvi po pomor- : 1 ski poti priplul v Indijo, ki jo je p0 ; Kolumb zaman iskal v Antilj- gli ' skem morju. jai ; Odkritja Vasca. de Gama so nj< " spremenila Portugalsko v prvo zn-pohirsko silo' E v r o p e. Obale di - Afrike, Arabske, Indije, Malake se - do južne Kitajske, dalje Brazili- p0 ja so bile v njenih rokah in so Ar dale trgovski monopol za mnoge 3ti dragocene dobrine. To stanje vil velesile Portugalske pa se je na [0i mah končalo, ko je 1. 1578 mladi .ja kralj Sebastijan v neki bitki v Ar Maroku izginil brez sledu. Ker tli zapustil nobenih otrok, so se začeli spori za prestol, ki jih je 22 španski kralj Filip II., kot moč- či. nejši, končal sebi v prid. Portu- ~ galska je kot samostojna država za 60 let izginila z zemljevida. — Špansko nadvlado je pa prebivalstvo občutilo kot hudo breme in so bile večkrat prekucije. n( Slednjič se je 1. 1640 uprl ves na- V( rod, ki si je izbral pravilnega C( prestolonaslednika, vojvodo Braganškega, kot Joa IV. za g kralja. Med špansko nadvlado n je Portugalska izgubila veliko -kolonij. Tako je zgodovina Portugalske skozi več stoletij zgodovina b propadanja. V 19. stoletju in v * začetku 20. stoletja so bile večne P revolucije, državljanske vojne in prekucije vseh vrst. Leta 1910 so prepodili kralja Ma- t nuela in so razglasili republiko. r v Vendar je zdaj 14 let nemoten z mir v državi, ki je bila dotlej s znana kot ognjišče nemirov. Le- j ta 1926 je general Gomez da Co- -sta, slično kot čez 10 let nato general Franco v Španiji, po kratkih pouličnih bojih razglasil diktaturo in čez nekaj časa je po- , stal general Carmona državni predsednik. Pravi diktator pa že dolgo ni več general, ki je le za zunanji videz, marveč mož, ki se ni prav nič udeleževal prekucije in ki so si ga šli generali iskat kot strokovnjaka, bil je/ še mlad profesor univerze Coimbre, namreč dr. Antonio Oliveira Salazar. Salazar se je izkazal kot odličen finančni genij. Opravil je izredno umetnino, namreč to, da je uredil portugalske finance, ki so bile zmeraj narobe. Po njegovem prizadevanju j« Portugalska plačala.3 milijarde esku- dov dolga in ima še prebitek. Salazar je postal kmalu prva oseba v državi. Dal je vladi stanovsko ustavo in je bil prvi diktator, ki je ustanovil propagando za državno politiko. Štiri leta prej, preden je dr. Gobbels v Nemčiji prevzel svoje ministrstvo za propagando, je v Lizboni Salazar-jev zaupnik, bivši lirični pesnik Antoni* Ferro, ustanovil v Lizboni prvo ministrstvo za propagando. Gorska železnica pelje strmo navzgor na grič, kjer je njegovo moderno ministrstvo. Odondot je prekrasen razgled na Lizbono in pristanišče, kjer so nove oklopne križarke, ki jih je dala nova vlada zgraditi v mislih na nekdanjo pomorsko oblast Portugalske. Notranjost ministrstva je čim najbolj moderno opremljena, ondi so radijski aparati, kinopredstave in predvsem veliki plastični zemljevidi, ki hočejo zlasti še povedati, da ima Portugalska tudi kolonije in da ni najmanjša oblast v Evropi. "Portugalska ni majhna država," je bilo prvo propagandno geslo, ki si ga je izmislil spretni minister Antonio Ferro. In odtlej se taka gesla širijo med ljudstvom, fotografije krožijo okoli in cel0 davne ljudske balade "Fados" so za to, da opevajo slavo "nove države." Tudi v inozemstvu nabira Portugalska pristaše za svoj novi režim. Tako tudi sedanje jubilejne slovesnosti prav tako ■ uporabljajo v smislu širokopo- ■ tezne propagande. Ob tej prili-. i ki so razdelili umetniške in knji- ■ ževne nagrade in pvvo, tako zva-i no Camoensovo (po največjem ■ portugalskem pesniku Camoen-i su) nagrado je dobil angl. pisa-i telj John Gibbons. že od začetka 18. stoletja je 1 Portugalska trdno zvezana z An- ■ glijo, ki ni bila navzlic revolucijam in prekucijam nikoli preki- ) njena. Nasprotno je postajala 5 zmeraj bolj trdna zlasti še zara-? di gospodarskih zvez. Ta razvoj } se je začel 1. 1702 s tako zvano - pogodbo Methuen, po kateri je ) Anglija dajala Portugalski tek- 2 stili je, ta pa Angliji portugalsko ' vino. Glede na svoje bogate ko-i lonije pa se Portugalska zaveda, i da se more zanesti le na pomoč ; Anglije. r \ --o- e Azijska Turčija je približno e 22 krat večja, kot oni del Tur-" čije na evropskem kontinentu. a malToglasi l. —-- Cottage naprodaj ie Proda se cottage s 4 sobami, . e- nov furnez na olje, lot 100x179, ves ograjen, dvojna garaža s cementnim tlakom in zraven je lo kokošnjak. Zglasite se na Todd 2a St., Wickliffe, O., zvečer ali v 10 nedeljo. (169) to -----—- Sobe se zeli Lj. Želim 4 ali 5 sob, najraje ia blizu 131. ceste in St. Clair. v Kdor ima kaj pripravnega, naj ne pokliče EXpress 0067. (169) ne Odide k vojakom! !ta Mora prodati grocerijsko tr-a- govino. Jako lepa prilika tudi za mesnico. Cena je $800 in kar je en zaloge. Vprašajte za podrobno-lej sti na 18114 St. Clair Ave. ali -fe- Dobili boste premog ob času za reč zimsko zalogo. Mi nismo sami, ki nam je dobava premoga za-dli- stala, to je splošno pri vseh. i je Nottingham Coal Co. , da 18320 Lanken Ave. s, ki | Joe Gabriel, Wm. Tekavec, nje-: lastnika rtu- Louis Znidar&iQ, agent. jku-| ' (Jul. 15, 17, 20, 23) ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina HEnderson $ 6117 St. Clair Ave. m Pri obedu je Berenklau pozorno promatral in presojal svojega tekmeca. Knez je bil nesporno lep človek, a paradni huzarski kroj se je lepo podajal njegovi visoki, vitki postavi; poteze obraza so bile klasične pravilnosti, velike in lepe oči izrazite, a tankolase, črne, navzgor zavihane brke ter kratko pristriženi gosti lasje so ga delali možatega. Toda ljubosumni in pronicavi Berenkla-vov pogled je odkril odtenek prenašičenja in utrujenosti na privlačnem knezovem obličju; a izraz na ustnah in utrujeni pogled, ki je le včasih oživel, je govoril o praznem in razuzdanem življenju. Ko so se vsi vrnili v sprejem-nico, je Igor izrazil obžalovanje, da je s svojim prihodom pretrgal glasbeno zabavo in oškodoval družbo, in prosil je navzoče, naj nadaljujejo koncert. Janine ni bilo treba prositi Ne da bi čakala Miličinega odgovora, je stopila h klavirju in začela igrati in peti. Še nikoli ni bila njena igra tako živa, njeno petje tako ognjevito in zanosno; tu pa tam so njeni žgoči in zapeljivi pogledi ošini-li kneza, ki je stal poleg klavi rja. "Poje kakor sirena, a razigrana je kot bahantka! Kača toda lepa kača!" — je ponvi vsak način trudila, da bi mu prišla pogosto pre doči; v takih trenotkih je postalo njeno koketstvo popolnoma očitno. Toda grof je opazil, kako je Igor često pogledoval zapeljivo Janino celo tedaj, kadar je sedel poleg Milice; in ko se je knez nekoč ponudil, da ji bo obračal note, se je Berenklavu zdelo, da je Janina vtihotapila v Igorjevo roko pisemce. "Ta podlež igra dvojno igro! Drzne se ljubimkovati s tem dekletom, a se istočasno poteguje za drugo, ali pa vsaj za njeno doto," — je z zoprnim občutkom pomislil grof. Jezila pa ga je Miličina slepota, ki ni opazila te igre in je bila otročje zaupljiva napram Igorju, zavedajoč se svoje popolne oblasti nad njim, in ni niti skrivala, da ga smatra za "svojega." Bila pa je preiskre na, da bi se spuščala v kakšno preračunjeno koketstvo, prepo-nosna, da bi dala čutiti moč svojega bogastva, o katerem ni nikoli niti namignila. Zato ni bila Milica sposobna boriti se s takšno nevarno tekmovalko, kakor je bila Janina, in je zatorej morala doživeti poraz. Za stranskega opazovalca je bilo jasno, da je plameneči sirenin pogled močneje privlačeval kneza kakor jasne Miličine oči, in da se bo knez ulovil v nastavljeno mu mrežo, je bilo za grofa gotova stvar in samo slil Berenklau, ki je ulovil eden izmed onih pogledov. — "Kako previden mora biti človek s takšnimi svetnicami!'' Nastopili so veseli časi. Mladina je prirejala jahalne izlete in izprehode, igrala -lawn-tennis ter pripravljala slavnostno razsvetljavo in vse potrebno za domačo veselico s plesom. Igor je javno dvoril Milici, toda zasnubil je ni še. Berenklau ga je neprestano opazoval in zasledil sumljivo igro med knezom in mlado Osjecko. Na videz je bila Janina ravno tako skromna in molčeča kakor poprej, toda polagoma je kazala nekatere izpremembe. Pu-ritanska preprostost, s katero se je do tedaj oblačila, se je umaknila lišpavosti: svetli trakovi in poljske cvetlice, ki jih je sama mimogrede nabrala, so oživljale črno barvo njene obleke, gladko česani lasje so se začeli viti in v majhnih kodrih pokrivati čelo; ko je pa sedla za klavir, kar je vedno pogosteje in rajši delala, — ni bila igra njenih oči in obličja nič manj umetna kakor igra rok. Berenklau pa ni še vedel, da je Janina zjutraj zahajala h kapelici, ki je stala nedaleč od gradu. In vsakikrat je šla mimo knezovega okna in se na Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec S. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50? Mandel's Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti vprašanje časa. Za Berenklava so nastopili težki dnevi; z grozo je spoznal, da se mu je vkradla v srce kakor tat ljubezen do Milice in je ne mors premagati s svojo voljo. To je čutil zlasti tedaj, ko se mu je zdelo, da jo je že popolnoma premagal. Njegovo ljubosumje ne bi bilo tako mučno, če bi bil vedel, da ni bila Milica nič ljubosumna na Janino in da je ljubirn-kovala s knezom zgolj z namenom jeziti Berenklava, ki si je drznil reči, da je neranljiv in ji s svojim ravnodušjem hotel dokazati, da ima prav. Bilo je po obedu. Tistega dne je bila Milica posebno prijazna z Igorjem, kakor da jo preganja predslutnja o nesreči, ki jo je predvideval Berenklau, in tudi knez je bil z njo izredno ljubezniv in se kazal zaljubljen. Iz sosednega mesteca je prišlo nekaj častnikov in družba se je kakor navadno zabavala z lawn-tennisom. Po odhodu gostov, so se vsi razšli. Knez je šel spremljat častnike, med katerimi je našel tovariša iz kadetnice, Janina je rekla, da gre molit, ker naslednjega dne je patronov god samostana, v katerem se je vzgajala; general in grof Bo-leslav sta šla igrat šah, Kiti je šla v svojo sobo, a baron Ap-peldorn, ki ji je vneto dvoril, se je moral zadovoljiti z Meli-no družbo in šla sta h klavirju. Ko je Milica ostala sama, je začela iskati Berenklava; on 3e ni udeleževal igre, zato je pozabila nanj ter se pogovarjala z zabavnim Igorjem in drugimi častniki. Grof se je tožil, da ga boli glava, morda se mu je zdela ruska družba tudi dolgočasna. Na njenem lepem obličju se je pokazala senca ne-volje in prezira in že je nameravala iti s terase, ko je nenadoma zapazila Berenklava, ki se je opiral ob ograjo in bil zatopljen v misli. Gost oleandrov grm je zakrival grofa, ki je s stisnjenimi ustni strmel v praznino; pri slabotni svetlobi viseče svetil-nice se je njegov obraz zdel posebno bled. Ni bilo težko uganiti, da so bile njegove misli nevesele, a Milica jih je znala čitati. Kakor je bila še otročja, vendar je bila ženska in resnični instinkt ji je rekel, da je Be-renklav ljubosumen, a v tem hipu je padla krinka, s katero je prikrival svoja resnična čuv-stva. In resnično, tisti večer je Egon trpel hude muke ljubosumja, a njegovi napori, da bi se ne izdal, so ga utrudili. Milično srce je radostno zabilo; bila je vsa iz sebe pri tem odkritju. "Zoprni .Nemec" je torej ranljiv in zdaj je prišel primerni trenotek, da mu da čutiti, kdo je premaganec. Naglo je stopila k njemu in v glasu se ji je jasno odražalo zmagoslavje, katero so izdajale tudi njene oči. — Moj Bog, kaj pa delate tu, grof, sami v tem kotu-- je veselo vprašala. — Temni ste, kakor noč in videti ste grozni kakor Votan, ko se pripravlja na metanje strel. Grof se /e zdrznil in vzklonil. Pri prvem pogledu na Milico je spoznal, da je njegova tajna odkrita, in to spoznanje, ga je razsrdilo. — Zatekel sem se semkaj, ker me boli glava in me mučijo živci. Morda pa bi vi sami, Milica Jurjevna, želeli uživati ta skriti kotiček? Pravijo, da srečna nevesta vedno išče samote; če je tako, grem. Milica se je nasmejala. — Če ste tako prijazni, da hočete oditi s terase, tedaj rajši sedite, da se kaj pomeniva. V tem hipu nisem še nevesta, spati ne maram, v sprejemnici ig- rajo in poj o, torej se moreva pogovarjati. Ko je videla, da grof še vedno stoji, je dostavila poredno: — Sedite, Votan, Glavobol vas dela neprijaznega danes. Skoraj bi človek pomislil, da premišljujete o iztrebljenju človeškega rodu. Z močno voljo si je grof prizadeval udušiti vihar, ki mu je še vedno razsajal v duši, vendar pa je primaknil naslanjač in sedel. — Na uslugo sem vam, Milica Jurjevna, pa dajva se pogovarjati, če že tako želite, — je rekel s hladno vljudnostjo in sedel. Kakšno snov si izbere-va? Naj prijetnejše za vas bo, če govoriva o vaši ženitvi s "tistim idealnim možem," katerega ste mi omenili o priliki našega jahalnega izprehoda. Milica je zmajala z glavo. — Vidim, da trdovratno vztrajate pri tej zadevi. Toda z vami se ni mogoče pretvarjati. Torej govoriva o mojem ženinu ... Ali ni dober in takšen, da docela upravičuje moje nade? Grof jo je zamišljeno in hladno pogledal. — Ne, jaz sem mnenja, da bodočnost ne bo uresničila vaših nad. Tisti, o katerem govoriva, ima vse zunanje, nikakor pa nima notranjih vrlin, ki so neobhodno potrebne za takšno žensko, kakor ste vi. On je pre-nasičen življenja in vetrnjak, razen tega je še nečimeren in površen; on ne bo znal ceniti vašega razuma in srca, vi pa ne boste mogli privezati nase človeka njegove vrste. Skratka, vaš zakon bo buren ali pa nasprotno, padete v zaničljivo in hladno ravnodušje. Milica je zardela in ga premerila s sovražnim pogledom. — Vi ste pravi medved, če si drznete povedati na glas tako mnenje, ki je tako pristransko glede kneza kakor tudi krivično zame. Ne vidim vzroka, zakaj bi jaz ne vzljubila dobrega in čednega moža, ki me obožuje že več kot dve leti. Poleg tega pa sem jaz tako samozavestna, da mislim, da nisem tako grda, slabotna in nesposobna pokoriti si njegovo srce, in nikakor nisem mnenja, da se bova v zakonu ohladila drug napram drugemu. Preko Berenklavovega obličja je šinil izraz, ki ga je popolnoma izdal. — Ne daj Bog, da bi me napačno razumeli! Seveda, vi ste izvrstna ženska, Milica Jurjevna, lepa kakor pesnikove sanje, čiste duše in neizkušena! Toda ta svojstva po mojem mnenju še ne zadostujejo, da bi navezala nase srce takega človeka, kakor je knez. Spočetka se bo kajpak opajal s srečo, ki ga je doletela; toda prvo navdušenje se v njem kmalu poleže, ker bo za vašo duševno lepoto popolnoma ravnodušen, in katerako- li koketka vam ga bo odvzela. In vi se boste kmalu naveličali malovredneža, s katerim ste zvezali svojo usodo. Razočarani, boXte strogo sodili slabosti in hudobije svojega moža. Močno in stalno se morete vi navezati samo na človeka, ki ga boste spoštovali in ki vas bo znal podvreči svoji volji. — Kaj še! Zasovra^ človeka, ki bi se drznil P1 ti me. (Dalje prihodnjič.) Ruska samaritanska orti cija "Rdeči mesec" šteje i dem milijonov članov. Na sliki je Kathleen M. Mulvihill v najnovejši zimski obleki za vojaške bolniške strežnice. Ruski vojaki neustrašeno stoje pri svojem topu' temu, da v njih neposredni bližini pokajo sovražne be. Gornja slika je bila povzeta v krvavi bitki za • stopol. 020100010101010002010100020101000201000101020202020101000101 V. J. KRIŽ ANO VSKA: PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Pleoidni in (jcspcdawl^ ljudje vedno najprej pogledajo OGLASE v I Ameriški Domoviflj in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem H5 j oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slovel skega naroda in oglašujte svoje blago v AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se -Vam bo!