Knjiga Èlovek v iskanju
svoje podobe je delo s podroè-
ja filozofske antropologije in
je, kakor pravi urednik Bojan
`alec, zaradi avtorjeve odprto-
sti in dostopnosti njegovega
sloga primerna tudi za širši
krog bralcev. Je ena tistih red-
kih domaèih knjig, ki ima
vrednost predvsem v tem, da
z njo svojo izobra`evalno pot
bogato in kvalitetno zaènemo
in se v nadaljevanju kritiènega
razmišljanja o sebi k njej mor-
da tudi celo `ivljenje vraèamo.
Avtor Janez Juhant pred-
stavi v sedmih poglavjih pre-
gled razvoja antropologije kot
filozofske panoge, pri èemer
vzame za osnovo zgodovinski
razvoj filozofske misli o èlove-
ku oziroma pojmovanje in ute-
meljevanje bistva èloveka skozi
èas, od antike preko srednjega
veka v avguštinsko-platonistiè-
nem in aristotelsko-sholastiè-
nem kršèansko-filozofskem
kontekstu, do novoveških filo-
zofskih smeri, ki so ovrednotile
èloveka kot središèe sveta. Nje-
govo subjektivnost v razsvet-
ljenskem, pozitivistiènem, ma-
terialistiènem, evolucionistiè-
nem, eksistencialistiènem, per-
sonalistiènem, fenomenološ-
kem in drugih modelih filo-
zofskega premišljevanja o bis-
tvu èloveka argumentirano in
tehtno nadgrajuje v zanimi-
vem logiènem sosledju s post-
moderno paradigmo pojmova-
nja èloveka oziroma sodobne
antropologije, utemeljene s po-
moèjo številnih izsledkov so-
dobnih ved, predvsem psiho-
logije, sociologije, biologije,
paleontologije in ontogeneze,
ki je bli`nja, tako rekoè novou-
stanovljena panoga, katere
predstavniki so G.H. Mead,
Piaget, Vigotski idr. Tako od-
govarja na številne dileme èlo-
veka kot veèrazse`nega bitja, pri
katerem izpostavi njegovo do-
minantno, v doloèenem smi-
slu posebno razlikovalno zna-
èilnost od ostalih bitij, tj. nje-
govo simbolnost.
V prvem poglavju, z na-
slovom Problem zaèetka, Ju-
hant predstavi razliène avtorje
oziroma njihova skupna filo-
zofska izhodišèa in probleme
v zvezi s simbolizmom od
Wittgensteina, Kanta, Gerge-
na, Luhmanna, Herderja,
Monoda, Chardina idr., ki so
se skozi zgodovino razvoja èlo-
veštva v razliènih zgodovinskih
obdobjih ukvarjali z vpraša-
njem èlovekovega bistva — nje-
govim simbolnim svetom. Pri
tem ugotavlja, da obstajajo v
povezavi z jezikom razlièni
problemi, vendar pa je neiz-
podbitno dejstvo, da se èlove-
ku svet odpre kot svet govori-
ce, da èlovekovega sveta brez
govorice sploh ni, da se širše
in splošneje reèeno odpira
samo preko njegove simbolne
zmo`nosti. Nastanek èloveka
in njegove bistvene znaèilnosti
– govorice je povezan z rastjo,
z nastajanjem èloveka. Èlovek
je torej `e postavljen v okvir z
govorico posredovanega sveta
in na tej prvotni izkušnji gra-
di naprej, ko si stalno postavlja
vprašanja, kaj lahko ve, kaj
mora storiti, kaj upati in pred-
vsem kdo je on sam, ki ima
zmo`nost in pristojnost urejati
ta proces oziroma obvladovati
svet. Razglabljanje o èloveku
je torej iskanje sredstev in te-
meljev, s pomoèjo katerih
moremo govoriti o èloveku.
V drugem poglavju, z na-
slovom Izhodišèe antropologi-
je, je poudarek na zgodovini
razvoja filozofske misli o èlove-
ku, ki so jo v obdobju antike
zaznamovali grški predsokra-
tiki in Sokrat. Odloèilno pa
sta zgodovino filozofske misli
zaznamovala Platon in Aristo-
tel, katerega sestavo èloveka so
prevzeli v srednjem veku visoki
sholastiki s Toma`em Akvin-
"
##


H

.
3A

!

 #
skim na èelu in jo ohranili do
20. stoletja v racionalni psiho-
logiji, ki se loèi od eksperi-
mentalne. Juhant nadaljuje z
utemeljitvijo antropologije kot
krovne znanosti, s katero so se
ukvarjali Kant, Fichte, Hegel,
Feuerbach idr., ki pomembno
vplivajo na razvoj sodobne an-
tropologije. Le-ta postaja s
poudarki posameznih vidikov
vse bolj veda, ki ob biologiji,
psihologiji in sociologiji razi-
skuje antropološke oziroma fi-
ziološke in kulturne temelje
èloveka ter ustaljenemu filo-
zofskemu preuèevanju odpira
nove empiriène vidike za do-
loèitev èloveka kot bitja. Ko-
nec 19. stoletja kulturno-antro-
pološke raziskave vedno bolj
razkrivajo vlogo etnièno-religij-
skih prvin èloveka in še jasneje
odpirajo problem èlovekove
prese`nosti, torej filozofske raz-
rešitve dileme ‘èlovek’, s katero
se ukvarjajo pomembni uteme-
ljitelji sodobne sociologije in
antropologije religije, kot so:
Durkheim, Weber, Schmidt,
Otto, Malinowski idr. Antro-
pologija, pod vplivom znans-
tvenega izkustva moderne — s
študijem prvotnih ali moder-
nih dru`b tj. njihovih kultur,
poglablja in razširja znanje o
èloveku. Vse to krepi èloveko-
vo samozavest in ga utrjuje v
zavesti posebnega bitja na
tem svetu, kar s poudarkom
zaznavajo sodobni antropologi
v 20. stoletju. Še posebej feno-
menologija, s katero se ukvar-
jajo Scheler, Plessner, Gehlen,
Kamlah idr.
Avtor se pri razkrivanju iz-
hodišè antropologije ves èas
zaveda, da ima vsaka filozofska
razèlenitev tudi v sodobnem
postmodernem pojmovanju
èloveka svojo empirièno pod-
lago, ki jo danes nudijo em-
piriène znanosti. Pomembna
za prouèevanje èloveka oziro-
ma doloèevanje njegove celost-
ne podobe pa je tudi njegova
lastna izkušnja, saj nas ta vsak
dan sproti opozarja na to, da
moramo s èlovekom ravnati
pozorno, spoštljivo in se izo-
gibati enostranskosti, ker ima-
mo opravka s skrivnostjo. Šele
tako se bomo po èlovekovi
vsestranski pojavnosti pribli-
`ali njegovi pravi bitnosti.
V tretjem poglavju, z na-
slovom Èlovekova simbolna
funkcija, se Juhant ukvarja s
èlovekovo sposobnostjo in nje-
govim prizadevanjem, da se
odtrga od verige ostale narave
in si ustvarja svoj, tj. èlovekov
svet, ki ga zato imenujemo
tudi simbolni svet. Simbol-
nost zaznamuje èloveka, v pri-
merjavi z drugimi bitji, kot
enkratno bitje na svetu, ker je
z njo sposoben graditi svoj
lastni (osebni) svet. Èlovek je
bitje odnosa do vsega, kar po-
meni, da obstaja v odnosu in
se v taki naklonjenosti znova
ohranja. Nenazadnje se v svoji
sposobnosti za govor èlovek z
govorom odpre in zapre. Èlo-
vekova simbolna sposobnost
izvira iz njegove razliènosti od
`ivali v dojemanju in organi-
ziranju svojega `ivljenja: jezik,
mit, umetnost, religija so deli
tega vesolja. Avtor poudari, da
je simbolna sposobnost èlove-
ka izhodišèe tudi za etièno de-
lovanje, kolikor èlovek po njej
nenehno izhaja iz ustaljenega
in ustvarja novo. Simbolno de-
lovanje omogoèa èloveka kot
bitje, s tem si ustvarja mo`no-
sti svojega èloveškega sveta.
Ustrezno èustveno ravnote`je,
posebno v zgodnjih letih raz-
voja, daje dobro podlago za
uresnièevanje oziroma razvoj
èloveka kot etiènega bitja. Èlo-
vek si namreè s svojo simbol-
no sposobnostjo ohranja, vzdr-
`uje in razvija svoje dostojans-
tvo. Oblikovanje zunanje sim-
bolne stvarnosti (kultura) je
proces, v katerega se posamez-
nik vrašèa in tako asimilira
kulturo, èeprav obstajajo po-
sebne subkulture (npr. otroka,
regij, znanosti itn.). Kolikor
simbolna funkcija temelji na
bioloških temeljih, poteka na
osnovi `ivènih sistemov, kar je
vendarle skupni imenovalec
teh (sub)kultur. Spremembe,
ki se godijo z govorno dejav-
nostjo (semiotiènimi funkcija-
mi), se ohranjajo potem v si-
stemu in so nadaljnje kode za
oblikovanje govorne dejavno-
sti. Na tej podlagi poteka
dialektika med naravo in kul-
turo, med osebo in zgodovi-
no, med èloveštvom in njego-
vo preteklostjo. Èlovek stalno
dograjuje ta sistem, ga prila-
gaja svojim neposrednim iz-
kušnjam, kar potrjuje njegovo
funkcionalnost.
V èetrtem poglavju z na-
slovom Podoba èloveka skozi
"
	




èas izhaja Juhant iz izhodišèa,
da je doloèitev celovitih teme-
ljev èloveka glavno vprašanje
antropologije. Da bi mogli
priti do èimbolj celostne po-
dobe èloveka, si je najprej po-
trebno ogledati podobo èlove-
ka v zgodovinski perspektivi.
Avtor skuša zajeti predvsem
tiste elemente zgodovinskega
razvoja, ki so pripeljali v mo-
derno in njeno krizo èloveka,
da bi se lahko temeljito lotili
tudi pravih problemov post-
modernega èloveka. Vzpored-
no z Vattimom zagovarja sta-
lišèe, da je zgodovina zahod-
noevropske misli usodno zve-
zana z judovsko-kršèanskim
izroèilom, zaradi èesar je tudi
pojmovanje èloveka odvisno
ne le od filozofskih tokov,
temveè v veliki meri tudi od
religioznega izroèila, v zadnjih
stoletjih pa tudi od prvin raz-
voja znanosti. Filozofija, krš-
èanstvo in znanost so odloèil-
ni dejavniki pojmovanja sveta
danes, kar pomeni, da so to
tudi odloèilni dejavniki za sa-
morazumevanje èloveka. Poti
èloveka skozi zgodovino so
torej odloèilno zaznamovale
umetnost, filozofija, znanost,
judovstvo, kršèanski in rimski
pravni red, pri èemer jim je
bila vedno podlaga vsakdanja
izkušnja o èloveku. V najno-
vejšem èasu je zadnja zazna-
movana pot doloèena prete`-
no z znanstveno-tehnièno in
predvsem medijsko podobo
èloveka. Skupna osnova je
simbolna podlaga vsakega pri-
stopa k èloveku, ki je podlaga
vsakokratni kulturi in njenim
posebnostim, tudi védenju o
èloveku.
V petem poglavju, z na-
slovom Odnos filozofske an-
tropologije do drugih znano-
sti in problem utemeljitve
‘znanosti’ o èloveku, se avtor
ukvarja z umestitvijo filozof-
ske antropologije kot empi-
rièno-filozofske znanosti in
njeno metodo, ki jo oznaèi s
primero »od lupine k jedru«,
kar pomeni na eni strani me-
todološko oddelitev antropo-
logije od drugih znanosti, na
drugi strani pa paradoksalno
gledano tudi njihovo uteme-
ljitev v tej smeri, da vplivajo
na razvoj antropologije z vidi-
ka èlovekovega razumevanja
telesne pogojenosti, iz katere
antropologija èrpa celoto èlo-
veka. Filozofska antropologija
gleda na èloveka kot na oseb-
nost in po tem se antropolo-
gija razlikuje od drugih zna-
nosti, ki ostajajo pri enostran-
ski podobi èloveka. Ta antro-
pološka podoba je pogojena z
vidiki znanstvenega prouèeva-
nja, vendar vse te vidike pre-
sega in skuša podati celostno
podobo èloveka. Za razisko-
vanje take podobe èloveka se
Juhantu zdijo najbolj pri-
merne naslednje tri metode:
empirièno-hermenevtièna,
transcendentalna in fenome-
nološka, saj se vse posebnosti
in splošnosti pri vsakem èlo-
veku pove`ejo med seboj v
èisto doloèenem smislu, in
to tvori enkratnost èloveka
kot osebe.
Šesto poglavje, z naslo-
vom Psihofiziène osnove èlo-
veka, je z vidika spoznavanja
`ivljenjskega ciklusa posamez-
nika in dru`be oziroma spoz-
navanja samega sebe v pers-
pektivi telesno-duševnega in
duhovnega bitja najbolj zani-
mivo poglavje, saj avtor pre-
haja od problemov simbolno-
sti èloveka kot bitja, zgodo-
vinskega in metodiènega pre-
gleda prouèevanja èloveka, k
pregledu èloveka s fiziološke
plati. Osnovna avtorjeva po-
stavka je, kakor tudi pri misle-
cih v preteklosti in sedanjo-
sti, prièujoèe spoznanje, da je
èlovek sestavljen. Ta sestavlje-
nost ima po novejših fiziološ-
ko-psiholoških raziskavah te-
melje tako v fiziološki zgradbi
èloveka kakor v njegovi du-
ševni zavesti. Poleg sestavlje-
nosti je v èlovekovi poti lastne
graditve pomemben tudi raz-
voj oziroma nastajanje (gene-
za). Èlovek postaja oseba v
vzajemnem delovanju posa-
meznih dejavnikov, tudi pla-
sti. Razvoj je v vsakem obdob-
ju `ivljenja sestavni del nasta-
janja èloveka kot osebe. Obo-
je skupaj — sestavljenost in
razvoj — je èlovekova psihofi-
zièna osnova. Odprta vpraša-
nja èloveka izvirajo iz njegove
duhovne avtonomnosti, ki pa
se seveda manifestira v njego-
vi telesni doloèenosti. Avtor
ugotavlja, da ob raziskavi po-
sameznih plasti in sfer èlove-
kove strukture, iz genetièno
morfoloških faktorjev in iz di-
namike èlovekovega `ivljenja,
"
 #
nastajajo problemi tam, kjer
èlovekov duh presega zgolj na-
ravno zakonitost èlovekovega
delovanja, kjer je ta naravna
zakonitost duhovno preobli-
kovana in prese`na. Posebno
se izra`ajo problemi identitete
in diference èloveka v njegovi
prepletenosti duhovnega in
telesnega, ki dose`e vrhunec
v vprašanju èlovekove svobo-
de, v vprašanju doloèitve te-
lesa in duha; materije in duha
v èloveku. Poseben problem
se pojavlja glede èlovekovega
konca, glede zatona njegove
osebe, s problemom smrti.
Zaradi svoje prese`nosti, za-
radi svoje nadizkustvene real-
nosti je èlovek tvorec svojega
lastnega bistva, vsaj njegov
soustvarjalec. Èlovek je obli-
kovalec svojih `ivljenjskih da-
nosti in oblikovalec sveta, ki
presega empiriène zakonito-
sti, in to je èlovekova kultura,
ki manifestira èlovekovo du-
hovno doloèenost.
V sedmem, zadnjem po-
glavju z naslovom Bistvo èlo-
veka, se Juhant ukvarja z do-
loèitvijo èlovekovega bistva, s
pojmom èloveka kot osebe,
njegove svobode, s proble-
mom duše in telesa, smrtno-
sti oziroma nesmrtnosti èlo-
veške duše, s kulturo in z iz-
polnitvijo èlovekovega bistva,
njegovega smisla `ivljenja.
Avtor ugotavlja, da vsa
zgodovina èloveške misli, po-
sebno njenih osnovnih pa-
nog: religije, umetnosti in fi-
lozofije, potrjuje predvsem
èlovekovo prizadevanje, da bi
ugotovil, kaj èlovek dejansko
je, da bi lahko doloèil razse`-
nosti svojega bitja in smerni-
ce svojega delovanja. Toliko
bolj izra`ajo to prizadevanje
filozofski tokovi, še posebej ta
problem upošteva novi vek,
ker èloveka postavi na zaèetek
vsega razmišljanja in tako
zaostri to vprašanje. Èe so fi-
lozofi pred tem postavljali èlo-
veka v okvir narave ali Boga
(metafizika in religija), se ve-
èina novoveških mislecev od-
loèa za postavitev èloveka na
zaèetek. Èlovek se mora zato
ukvarjati predvsem s svojo vr-
`enostjo v ta svet, ki pa jo zaz-
namujejo individualnost, svo-
boda ter smrt. Njegova dolo-
èenost je neskonènost v konè-
nosti, saj je èlovek po duhu
neomejen, po telesu pa ome-
jen. Svoboda je èlovekov os-
novni dejavnik, je pogoj nje-
gove avtonomnosti, ki izvira
iz njegovega duha. Vendar se
ta svoboda uresnièuje samo v
nujnosti sveta, kot pojmu vse-
ga èutno zaznavnega. To po-
meni, da je svet naših pred-
stav o èloveku še vedno obvla-
dan. Stvarnost postane resniè-
nost preko svobodnega udeja-
njanja, kajti svobodni subjekt
je tisti, ki zmore napraviti to
sintezo, ko z uresnièenjem sa-
mega sebe hkrati poustvarja
resniènost. Tudi dru`benost
je del èlovekovega svobodnega
polja. Sem spadajo dr`ava, re-
ligija, zdru`enja, navade, nor-
me, obièaji itn. Kultura je os-
nova etiène dejavnosti oziro-
ma je urejevalni mehanizem
èlovekovega osebnega in
dru`benega `ivljenja. Za iz-
polnjeno `ivljenje so pomem-
bni urejeni medsebojni odno-
si, urejena dru`ba, ki spoštuje
etièna pravila in medsebojne
dogovore, ki ima urejene me-
hanizme medsebojnega sreèe-
vanja in obèevanja. Zato je
pomemben tudi urejen poli-
tiènopravni sistem.
Juhant zagovarja stališèe, da
je smisel `ivljenja povezan tudi
s pogledom na svet in z vero,
kajti èlovek s svojim `ivljenjem
ureja tudi ‘projekt’ smrti. Za
sreèno `ivljenje je zato pomem-
ben nadzor, ki upošteva prob-
lem smrti in pomaga èloveku
pri razreševanju tega odloèilne-
ga vprašanja `ivljenja. Na ta
vprašanja odgovarjajo pred-
vsem verstva in noben èlovek
jih ne more izriniti iz svoje za-
vesti. Juhantov pogled na `iv-
ljenje lahko razumemo kot ti-
sti, ki najde svoj smisel v krš-
èanski perspektivi utemeljeva-
nja èlovekovega `ivljenja, ki je
smiselno in bogato samo ta-
krat, kadar gre za `ivljenje, ki
ni le zanj, ampak tudi za dru-
ge, in ne le na tem, ampak
tudi na onem svetu, ne le tre-
nutno, ampak tudi trajno, se
pravi dolgoroèno `ivljenje.
Vseskozi poudarja potrebo
po celostni misli o èloveku,
tudi glede njegovih naravnih
vidikov, vendar pa zavraèa ka-
kršen koli redukcionizem: tako
naturalistiènega kakor tudi spi-
ritualistiènega. Rdeèa nit nje-
govega dela je èlovek, ki je bit-
je govorice in simbolov in ka-
"
	




terega svet in (duhovna) zgo-
dovina sta simbolna. To pred-
stavlja tudi izhodišèe prodira-
nja avtorja in bralca k spozna-
nju njegovega bistva, ki je, ka-
kor pravi Toma` Luckmann, v
dvajsetem stoletju obrodilo
nove sadove. Starejše mišljenje
je, tako bi lahko rekli, dozore-
lo s Kantovo antropologijo.
Njen razvoj je peljal, npr. pre-
ko Cassirerja in nekaj kasneje
Löwitha, do moderne filozof-
ske antropologije, utemeljene
z deli filozofa Maxa Schelerja,
biologa Helmuta Plessnerja in
kulturnega antropologa Arnol-
da Gehlena. Za vse tri je bistvo
èloveka ambivalentno: èlovek
je obenem naravno bitje, pro-
dukt naravne evolucije in zgo-
dovinsko bitje v produktivni
razdalji do svoje naravnosti. V
tem raziskovalnem duhu na-
daljuje tudi Juhant, saj na po-
sreèen, logièno neobièajen in
oblikovno nepopoln naèin, vse-
binsko gradi na `e omenjeni
podlagi sodobnih antropološ-
kih znanosti. Še posebej se od-
likuje po tem, da v svoje delo
vkljuèuje tudi izsledke sloven-
skih znanstvenikov oziroma
poznavalcev psihologije, teolo-
gije, filozofije in antropologije,
kot so Aleš Ušeniènik, Janez
Jan`ekoviè, Anton Trstenjak
idr. in nadaljuje tradicijo poda-
janja znanja, med katerimi se v
tej trojni, bolje reèeno èetverni,
obele`enosti najbolj odlikuje
Anton Trstenjak, seveda pa
tudi besedilo dr. Juhanta.
3	(!1	
I
J.K
E
 
!

&	."	(	
,	1	*#	#1%	
/
ob narejenem `alovanju po-
klekne, ker vsi kleèijo.
Oznaka »komedija« za
kranjsko uprizoritev Ivone, ki
jo preberemo (samo) na
vstopnicah, paè ne dr`i. Z
Ivono se namreè, kakor s kak-
šno sodobno tragièno junaki-
njo, poigra usoda oziroma
muhasta volja bogov, le da
jih tokrat nadomešèajo, tudi
po rojstvu, Ivoni bolj sorodna
bitja. Ivonina krivda je njena
neuglajenost, neprilagodlji-
vost, drugaènost, in dejstvo,
da se v trenutku, ko se princu
Filipu zaène odpirati pogled
na praznoto lastnega `ivljenja,
znajde ravno na pravem me-
stu. To »krivdo« Ivona plaèa
z `ivljenjem, ker Filip ne os-
tane zvest svojemu lepemu na-
menu in ga kakor podtlak po-
srka praznina, od katere se je
zaèel loèevati.
Kako pa je z gledalèevim
oèišèenjem ob trpljenju tra-
giène junakinje? Èe je gleda-
lec vseskozi v resnici prièako-
val komedijo, verjetno bolj
slabo, saj mu preveè moèi in
pozornosti pobere èakanje na
komiènost. Trpljenje nedol`-
ne, ki se niti ne brani in ne
odpre svojih ust, razen ob
zau`itju smrtonosnega obro-
ka, pa ga sicer resnièno prev-
zame, kljub temu da bur-
gundska vladarska hiša za-
mudi prilo`nost za svoje
spreobrnjenje – morda zad-
njo, preden se preseli v zgo-
dovinske knjige.
(!.3"
"
V drami Ivona – princesa
Burgundije Witold Gombro-
wicz, rojen leta 1904 kot polj-
ski plemiè in umrl leta 1969
kot svobodnjaški brezdomec
razgalja grdoto za sijajno ug-
lajenostjo burgundske vladar-
ske hiše. Kraljeve in kraljièine
uglajenosti je kmalu konec, ko
princ Filip domov pripelje
nelepo avtistièno Ivono, kot
svojo zaroèenko. Vsega nave-
lièani Filip konèno stori ne-
kaj, èesar starši od njega ne bi
prièakovali. Filipu je namreè,
dokler je še mlad, »zapoveda-
no« u`ivanje, domov pa naj
bi vendar pripeljal lepotico
po meri svojih staršev: uglaje-
no in narejeno. Ivona sicer
postane le še ena igraèa v
zdolgoèasenih rokah princa
Filipa, a v kraljevski dru`ini
spro`i izredno nevarno razkri-
vanje stisk, razoèaranj in praz-
nine za blišèem uglajenosti,
ki jo brez besed in brez lepo-
te, zgolj s svojo prisotnostjo
iznièi nemo dekle.
Pred svojimi neob`alova-
nimi grehi in nepriznanimi
èustvi kraljevski par v zad-
njem trenutku ube`i in se
zakrije z »uglajeno usmrtitvi-
jo« Ivone, princ Filip pa
pridno stori, kar od njega
prièakujejo: izbere si dekle,
kakršnih je bil `e prej sit, in