« :: LISTJE IN CVETJE :: g m [L „ „ 1 & Mladi zvezdoznanec. ^ Zvezdoznanstvo je imenitna, toda precej težka in zamotana veda. Vendar •tie strašite se preveč, ker težavnejše rcči morate itak odložiti za poznejše čase, ko se vam um bolj razvije. Zazdaj se moramo omejiti na bolj lahke reči, ki :se dajo večaiimanj navezati na to, kar vam je že znano. Zemlja in nebo. V starodavnih Časih so si predstavljali narodi zctnljo kot veliko ploščo, ki jo obdaja kroginkrog globoko morje. Čez to ploščo je poveznjeno nebo kot velika otla polkrogla. Na tetn trdnem nebu se premikajo nebesna telesa: solnce, luna in zvezde. Sodili so pač takratni ljudje po videzu, kakor jim je povedalo oko. Saj se tudi nam tako vidi. Pojdi na visoko goro ali na prostrano ravnino in pogflej nebo. Ali se ti ne zdi, da se razpenja visoko nad teboj sinje nebo, ki se navidezno daleč tam za gorami kroginkrog dotika zemlje? Vendar mi vemo, da je zemlja okrogla, in da jo obdaja neizmeren svetovni prostor s solncem, luno in zvezdami. Za svoje nadaljnje premišljevanje si zato prav lahko .mislimo vcs nebes kot neizmerno veliko otlo kroglo, v katere središču je naša zemlja. Že zadnjič sem vas opozoril na navidczno gibanje vsega nebesnega obloka z zvezdami vred. To gibanje se vrši okrog določene črte, — nebesne ali sve-tovne osi, ki ima, kakor os naše zemlje, dva tečaja: severni tečaj, poleg katerega ¦stoji zvezda tečajnica, in nasprotni, pri nas ncvidni južni tečaj. Pa to gibanje je le navidezno, ker se suče le zemlja okrog svoje osi od zahoda proti vzhodu, nam pa se zdi, kcr vrtenja zemlje ne čutimo, kakor bi se vrtil ves nebesni oblok okrog naše zetnlje. Veste pa tudi, da se zemlja ne vrti le samo okrog svoje osi, marveč se premika tudi v svefovnem prostoru, tako da prehodi v enem letu vso ono dolgo pot, ki ima podobo elipse, katere premer je 299 mili-jonov km\ Zem\\a je torej 21. junija oddaljena od tiste točke, kjer je bila .21. decembra, 299 milijonov kilometrov! Pa tudi to se ne opazi zaradi neizmerno ¦velike oddaljenosti zvezd ter vidimo n. pr. zvezdo tečajnico vse leto ob se-verncm tečaju; tudi razmerje drugih zvezd se natn vidi neizpremenjeno. To je .zelo važno za opazovalca zvezdnatega neba. Razdelitev zvezdnatega neba. Sozvezdja, ki jih opazujemo na zvczdo-vidu, bi lahko primerjali raznim delom sveta in deželam na zemljevidu. Zato pa tudi zvezdoznanci dele nebesni oblok slično kakor zemeljsko kroglo ali globus. Na globusu, kajne, poznate že mnogo reči: zemeljsko os, ravnik, oba povratnika, poldnevnik ali meridian itd. Vsem tem črtam odgovarjajo slične črtc na nebesnem obloku, le s tem razločkom seveda, da na zemlji je vse na površju kroglc, na nebesu pa vse v notranjščini krogle, takorekoč na okroglem nebesnem stropu. Le poglejte našo sliko (št. 1). Krogla v sredi naj pomeni zemljo, velika krogla pa svetovni prostor ali nebesni oblok; nebesna os TT, je na obe strani podaljšana zemeijska os #, zemeljski ravnik rr, je razširjen vzporedni nebesni ravnik — krog RR,\ in enako si lahko predstavljamo na nebesni krogli poldnevnike in vzporednike, med katerimi nas pusebno zanimata oba povratnika. Severni povratnik se dotika gostose^cev, južni pa gre nekoliko niže od Sirija. Severni povratnik je pot solncu 21. junija, ko je dan najdaljši in padajo solnčni žarki navpično na vse onc c&? 30 «i kraje, ki jih zadeva zemeljski severni povratnik; južni povrainik pa prehodi solnce 21. dec, ko je dan najkrajši in solnčni žarki sijejo navpično na zemeljski južni povratnik. Nebesni ravnik gre skozi sozvezdjc Oriona, tako da je ena polovica nad in druga polovica pod nebesnim ravnikom, ki je tudi dvakrat v letu pot našemu solncu, in sicer 21. marca ob začetku pomladi in 23. septembra ob začetku jeseni. Takrat sta noč in dan enako dolga in solnce sije navpično na zemeljski ravnik. Še ena reč je za opazovalca zvezd posebno znamenita. Mislimo si v točki O opazovalca, ki gleda nad seboj zvezdnato ncbo. Točka O je na sliki izbrana tako, da predočuje po zemljepisni širini Ljubljano, ki ima, kakor veste ali se lahko prepričate na zemljevidu Kranjske, nckaj nad 46° zemljepisne širine.' Ker smo pa že prej viddi, daniti tako velikarazdalja, ka-kor je premer ze-meljskepotiokrog solnca, ne vpliva na podobo neba, zato prav lahko prestavimo opazo-valcaz Ona točko C, kjer je središče zemljc,2 ter lahko rečemo, da ludi opazovalčevemu zemeljskemu ob-zorju (horizontu)3 odgovarjanebesni obzor HH,. Ako potejj;nemo skozi C navpično črto navzgor in na-vzdol, zadcne ta črfa nebo v dvch točkah, nad nami v točki Z, ki se imenuje nadgla-višče (zenit4), in podnamivtočkijV imenovani pod- nožišče (nadir5). Če forej slišimo ali beremo: ta zvezda stoji v zenitu, bomo vedeli, da to pomeni: zvezda nam je navpik nad glavo. Še eno važno črto na nebu moramo spoznati. namreč krog, ki ga po-tegnemo skozi nebesni severni tečaj in skozi zenit na obe strani Ta krog, ki se dotika na eni strani horizonta točno na severu in na drugi sfrani točno na jugu, imenujemo poldnevnik. Žc ime pove, da imajo vsi kraji zemlje, ki leže pod istim poldnevnikom, istočasno poldan, solnce pa doseže vsak dan, ko stopi v poldnevnik, najvišje stališče svojega dnevnega feka. Posebno poučen vam utegne biti še ta-Ie slučaj. Ako bi potovali proti severu, tedaj bi se zvezda tečajnica vedno bolj bližala zenitu. V Peterburgu 1 NatanCneje 46 o 3'. t 2 Zemeljski polumer meri 6378 km, 1 3 Grško honzo, lTnjim, omcjuiem. I * Beseda ,zenit" je srabsk.ga izvira in pomenja terae, temenišče. I 5 Arabsko ,en-na-dzir", nasproti stoječ. I <&Z 31 «0 1 n. pr. bi bita žc 600, na Franc Jožefovi zemlji |okrog 80° nad obzorjem, alf 10° od zenita, od nadglavišča. Naše zvezde tečajnice v zenitu ni videl še nihče, kajti kakor veste, na severni tečaj še ni stopila človeška noga. Čeprav so mnogi žcleli doscči lo točko, pa najdalje so prišli do 86° 33'severne širine, manjkaja torej še dobre 3°. Kako bi se pa videlo zvezdnato nebo na severnem tečaju? Navpik nad našo glavo bi bila tečajnica, tnali voz, veliki voz in vsa druga so-zvezdja našega neba do ravnika, (o je do polovice Oriona bi se vrtila v vednih krogih nad natni. Te zvezde ondi nikdar ne zahajajo, Nebesni ravnik je tam v horizontu, zato se na severnem tečaju ne vidijo zvezde, ki stoje južno od rav-nika, n. pr. svetli Sirij. — Ako bi pa potovali od nas proti jugu v vročo Afriko^ bi pa bil pegled zvezdnatega neba ves drugačen. Čim dalje bi šli proti jugu, tem bolj bi se tečajnica nagibala proti severnemu obzoru, proti jugu pa bi se prfkazovale nove zvezde, katerih pri nas ne vidimo. V Kartumu n. pr., kjer je deloval naš rojak dr. Ignacij Knoblehar kot misijonar, je tečajnica le 15° nad obzorjem. In če bi šli še daljc do ravnika, n. pr. v deželo ob reki Kongo ali k Viktorija jezeru, k izvirom reke Nila, bi bil pogled ves drugačen. Na ravniku vse zvezde vzhajajo in zahajajo. Nebcsni ravnik bi nam bil v zenitu. Krasni Orion vzhaja prav na vzhodu, se pomika navpično do zenita in pravtako navpično pada proti zahodu. Tečajnica pa je proti severu, tik obzorja. Jos. DostaL ReŠiteV računske zastavice V Št. 1. P°! Oblak Mici, Orešek Fanči, Mihevc Tončka, Jelen Tinica, Korošec Milica, Kočevar "~""""¦~~~""^~"""""~1~">~ Minka, Meglič Katka, Mali Anlca, gojenke v II I | | | I II uršulinskem samostanu v Škofji Loki; Petrin 11 i i ' i i ii Jozefa, Šiiglic Antonija, Tesovnik Franca, učenke IV. razreda v Rečici; Grudnov Ivan iz ..... I I I I I Dol.Retjip. Vel.Laščah; Hedv.VozličnaCvenu.. Odgovor na šaljivo vprašanje v št. 1. || | I I | | || Zima brez m. *!_____________________ Prav so odgfovorile: Petrin Jozefa, Štiglic Antonija, Tesovnik Franca, učenke Prav so rešili: Lassbacher Karol in IV. razreda v Rečici. _ Marija, dijak in dijakinja v Ljubljani; Hrga -------- ¦ Jos. rn Fr., Pet______________________________________________