CENA 190 din - Leto XL - št. 53 Kranj, petek, 10. julija 1987 MfMcIMSHGLAS m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ŽA GORENJSKO Franci zagoričnik Prispevek k opredelitvi slovenske kulturne krize — 2 Marjan gabrbjelčič Slovenska kultura danes in jutri ANDREJ PAVLOVEC Kultura je kot pes na cesti EDO TORKAR Poklic: samostojni kulturni delavec IZJAVA DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV Ob spreminjanju ustave JANEZ SVOUŠAK Odprto pismo Mariji Staretovi V najboljšem primeru 800, v najslabšem več kot 2000 delavcev brez dela NA KLJUČNO VPRAŠANJE ŠE NI ODGOVORA str. 3 bohinjska Bistrica, 9. julij — Danes ob 11. uri dopoldne je na železniško postajo v Bohinjski Bistrici prvič pripeljal muzejski vlak iz Buč pri Baškem jezeru na Avstrijskem Koroškem. Vlak, ki 8a poganja že skoraj pozabljena parna lokomotiva—hlapon, povezuje Baško, Blejsko in Bohinjsko jezero in je namenjen predvsem turistom. Tako je danes, kljub slabemu vremenu, Avstrijske Kriste na železniški postaji pričakalo nekaj deklet v narodnih nošah in odprta mehova dveh harmonikarjev. "uzejski vlak bo na tej relaciji odslej vozil vsak četrtek in je domiselna popestritev turistične ponudbe vseh treh jezer, ki jih povezuje. * Mare Ogris Foto: G. Šinik Posebni odpadki Posebni odpadki, čiščenje dimnih plinov iz toplotnih elektrarn in čiščenje reke Save so tri ekološke naloge, ki se jih lahko lotimo takoj, kar seveda pomeni, da naj papirnate razprave zamenjajo ukrepi. Mnogi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, sodijo, da so najnevarnejši prav posebni odpadki, ki so kot tempirane ekološke bombe. Vsebujejo strupene snovi, ki so nujno zlo sodobne proizvodnje in ne moremo se jim torej izogniti. Ne preostane nam drugega kot da pravilno ravnamo z njimi. Temu pa seveda zdaj ni tako, ostajajo na začasnih deponijah, na tovarniških dvoriščih, mnogi izginjajo kdo ve kam. Pravzaprav niti ne vemo, koliko posebnih odpadkov in nevarnih snovi imamo v Sloveniji, na voljo je le nekaj približnih podatkov. Vsako leto se nabere okrog 16 tisoč ton gošč iz čistilnih naprav, 4.100 ton odpadne plastike in gume, 2.600 ton muljev z različnimi topili in gošč iz lakirnic. Ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto nastane še 4 do 5 tisoč ton posebno nevarnih odpadkov. Problem je torej na dlani in kot vse kaže, se bo po desetletnem iskanju rešitev vendarle premaknilo. Pripravljen je koncept sistemskih rešitev za ravnanje s posebnimi odpadki v Sloveniji, ki predvideva zaprti krog znotraj tovarn in odprtega, ki naj bi zajel pokrajinske zbiralnice posebnih odpadkov in skupne objekte, kjer bi jih predelovali oziroma odlagali. Posebni odpadki torej niso le denarno, temveč tudi organizacijsko zahtevna naloga. Za razliko od čiščenja dimnih plinov, termoelektrarn in čiščenja Save, kjer so problemi razrešljivi z namestitvijo čistilnih naprav, torej z enkratnimi posegi, pa posebni odpadki terjajo nenehno skrb in nadzor, saj nastajajo vedno znova, na vseh koncih in krajih. M. Volčjak V Radovljiški občinski skupščini V krajevnih skupnostih so proti Radovljica, 9. julija — Na včerajšnji seji zborov občin-J*e skupščine Radovljica niso sprejeli dopolnitve, oziroma spremembe družbenega plana občine. Čeprav je prijava za načrtovane spremembe trajala že dlje časa, se je ^taknilo pri problemih v zvezi z urbanizmom. Tokrat gre ^enda za zasebne probleme, ki sta jih zastopali krajevna Kupnost Brezje in Radovljica. Kljub temu je načrt ostal ^spremenjen, zato se zbor krajevnih skupnosti ni stri-Jal s predlaganimi spremembami družbenega plana obči-Čeprav so bili delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora za predlagane dopolnitve, bodo o Premembah ponovno razpravljali v septembru. Vprašajte pa je, ali bodo delegati iz krajevnih skupnosti do ta-rat spremenili svoje mnenje, saj gre za nezaupanje o ce-' kmetijsko-zemljiške skupnosti, ki je sporne lokacije ^enila drugače kot krajani. : Tudi zato, ker je radovljiška občina znana po težavah Problemih pri prostorskem načrtovanju, je malo upa-da bo septembrska seja zborov, kjer bo govora tudi o ^dovljiški obvoznici, kaj spremenila. V. Stanovnik Ciril Rogelj, Spinov iz Apna pod Krvavcem se je košnje lotil kar ročno, saj bi s kosilnico po takem terenu bolj težko kosil. Tudi to je eden izmed razlogov, da so v hribovitih predelih tudi malo v zamudi, saj so na ravnini s košnjo v glavnem že zaključili in se bolj posvetili okopavanju in škropljenju poljščin, (več na zadnji strani) 3v Sodišče zavrnilo pritožbe inšpektorjev, kranjska skupščina pa politično odgovornost Klavrn konec kranjske davčne afere Kranj, 8. julija — Tresla se je torej gora, rodila se je miš. Kranjska davčna afera, tako razvpita in publicirana, je te dni doživela klavrn konec. Ostaja le grenak priokus, koliko časa in moči je bilo zanjo (zaman?) potrošene. Takorekoč brez razprave so na sredini seji delegati kranjske občinske skupščine sprejeli sklep, da ravnanje izvršnega sveta in odgovornih funkcionarjev v izvršnem svetu v zvezi z razmerami v kranjski upravi za družbene prihodke kljub ugotovljenim pomanjkljivostim nima takšne teže, da bi skupščina morala poseči po kaznih, ki so posledica politične odgovornosti. Takšen predlog je dala komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini, ki je sicer o svojem delu poročala že na predhodni seji, 24. junija. Vendar se Kranjski maratonci zmagujejo Zmagoslavje tudi v Milanu Kranj, 8. julija — Pred kranjskimi supermaratonci padajo ovire. Zadnja je bila v soboto v Milanu, kjer so Pavel Močnik, Dušan Hribernik in Dušan Mravlje dosegli novo zmagoslavje. V peklenski vročini, 38 stopinj je bilo ob petih popoldne na startu, je Hribernik na 100 kilometrskem teku zmagal, Pavel Močnik je bil drugi, Dušan Mravlje pa je zmagal v klasičnem maratonu na 42 kilometrov, ki je bil del tega teka. Tretjeuvrščeni je na 100 km za Hribernikom in Močnikom zaostal za tričetrt ure. Kranjski tekad 30 nuni tekom potrošili nad 100 litrov vode in osvežil. Na srečo so imeli zadosti ledu za osvežitev in pitje. Mnogi so omaga li, ker se na vročino niso tako dobro pripravili. J K. je tedaj zataknilo, v vroči razpravi je padel celo predlog občinske konference SZDL, naj bi za ugotavljanje politične odgovornosti osnovali novo komisijo, predsednik komisije za družbeni nadzor Jakob Piskernik pa je kot nesmiselno zavrnil ponovno ugotavljanje, saj je sodil, da je komisija svoje delo opravila. Vozel so, kot kaže, razvozljali tako, da je za sredino sejo predlog komisije za družbeni nadzor podpisal podpredsednik Ferdo Rauter. Čeprav je komisija za družbeni nadzor v svojem poročilu poudarila, da se ni posebej spuščala v obravnavo postopka razrešitve inšpektorjev, ker je bil v zvezi s tem sprožen upravni spor na Vr- hovnem sodišču, za kar ni pristojna, je sočasnost s sodno odločitvijo vendarle zelo zanimiva. Vrhovno sodišče je namreč pred dnevi zavrglo tožbe inšpektorjev, ker je bil zamujen rok za njihovo vložitev. Inšpektorji namreč niso upoštevali pravnega pouka v odločbi direktorja Uprave za ružbene prihodke z dne 27. novembra 1986 in se niso pritožili na Vrhovno sodišče SRS, temveč na Sodišče združenega dela, ki je, kakor vemo, kasneje tožbe odstopilo Vrhovnemu sodišču. S tem so inšpektorji zamudili rok. Ostaja torej grenak okus, koliko časa in moči je bilo v Kranju potrošeno v davčni aferi, zaradi pravniških nejasnosti pa ostaja kost za glodanje, za pravnike seveda. Upajmo, da drugih ne bo poleg. M. Volčjak Z. ... •v . julijem višje stanarine Škofja Loka, 9. julija — Od tega meseca naprej so stanarin* v loški občini višje za 59 odstotkov. Prvo letošnje povišanje je bilo že februarja, ko so stanarine poskočile za 57 odstotkov. Stara Fužina — Varstveniki okolja in taki, ki jim je do nepozidane in sploh nedotaknjene obale bohinjskega jezera, lahko uživajo ob temle novem pogledu r.a jezero. Odprl se je prejšnji teden, ko so podrli stari zapuščeni hotel Triglav. Vendar pa bo na tem mestu zrastel nov, sodobnejši. — Foto: L. M. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS . KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 ^g^SScJJ©IESGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 10. JULIJA 191 Seja centralnega komiteja ZKS o razmerah v družbi in Zvezi komunistov Inventura partijske zavesti Ljubljana, 6. julija — Posebnih sklepov na 10. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o idejno-političnih razmerah v družbi in Zvezi komunistov Slovenije niso sprejeli, ker bi bili ob množici že sprejetega in napisanega odveč. Skoraj sočasno smo namreč dobili tudi stališča CK ZKJ do problemov v Jugoslaviji in sklepe tega organa pri reševanju problematike Kosova. Sklep slovenskega CK je, da se mora s tezami za sejo in z dopolnitvami, povedanimi na seji, seznaniti vsak član Zveze komunistov Slovenije, saj je šlo v tem primeru za resnično inventuro naše prakse in partijske zavesti. Ta seja je bila skupaj z aprilskim plenumom CK ZKJ o idejnih gibanjih v Jugoslaviji in posebno sejo o Kosovu tudi dramilo za jugoslovanske in v tem primeru za slovenske komuniste, ki si v pogojih rastoče krize, tako gospodarske kot družbenopolitične, ne smejo dovoliti počitka in brezskrbno-sti. V luči teh stališč morajo na bližnjih programskih in volilnih konferencah osnovnih in občinskih organizacij Zveze komunistov oceniti svoje delo. Na ponedeljkovi seji je centralni komite Zveze komunistov sprejel akcijski delovni dogovor kot usmeritev za delo komunistov pri razreševanju najaktualnejših družbenih vprašanj, ki bo poenotil poglede nanje in na načine reševanja, slovenski centralni komite pa bo kmalu razpravljal o pomembni temi: o položaju in razvoju Slovenije, o njeni odgovornosti do sebe in do razvoja Jugoslavije, o gospodarjenju. V uvodnem govoru dr. Borisa Majerja in v razpravi, v kateri je sodelovalo 39 članov centralnega komiteja in gostov, so bila še posebej izrazita naslednja stališča: • Zaostruje se nasprotje med državnolastninskim in administrativnim gospodarskim sistemom ter med sistemom socialistične, blagovne in samoupravne proizvodnje. Oba sistema se v Jugoslaviji medsebojno spopadata, nasprotja pa se prenašajo tudi na vsa druga področja življenja in dela. Pojavlja se nezaupanje do ustave, zakona o združenem delu, do subjektov gospodarstva, samoupravljanja, odgovornosti republik in pokrajin za svoj razvoj in razvoj federacije. • Zveza komunistov se mora hitreje, argumentirano in javno opredeljevati do sodobnih idejnih in miselnih tokov, do najrazličnejših gibanj, razmišljanj, do neutemeljene sklepse, da smo nemočni za premagovanje težav. • Nimamo bolj ali manj nevarnih nacionalizmov. Vsi imajo večinoma skupne osnove in velika večina jih izvira ne le iz zgodovine, ampak tudi iz sodobnih gospodarskih in drugih težav. Nacionalizmi se hočejo politično (strankarsko) konstituirati in se preleviti v varuhe bodisi narodov ali federacije kot celote. • Mladi generaciji je treba nameniti več pozornosti, ji prisluhniti, ji zagotoviti prihodnost, dialogom pa je treba širiti prostor in odpreti vrata. • Delo Zveze komunistov se mora posodobiti, prilagoditi sedanjim razmeram, odpirati prostor prodornim idejam, naprednim interesom. S tem bomo še hitreje napredovali, delovanje pa mora biti še bolj javno. • Razvoj terja svojo ceno in te cene se ne smemo ustrašiti, če hočemo napredovati. Izhod iz krize ostaja največja odgovornost komunistov in pred njo ni bega. Prav tako ne iščimo doma in na tujem najrazličnejših sovražnikov, temveč oblikuj- o program, ki bo strnil znanje, sile in voljo za napredek. Tak program ZK ponuja, prav tako pa zavržimo določila in prakso, ki so preživeta, neživljenjska. j. k. Enoten odbor za domicile Radovljica — Partizanske enote, ki so med vojno delovale na področju Gorenjske — Kokrški odred, Gorenjski odred, Prešernova brigada, Škofjeloški odred, Gorenjsko vojno področje, VOS in drugi — imajo po gorenjskih občinah že okro_; 20 domicilov. Vsaka enota tudi po svoje išče sredstva pri teh občinah in po delovnih organizacijah. Da bi se te in podobne stvari urejale enotneje, je bil svoj čas že imenovan koordinacijski odbor teh enot prav za domicile. Ker pa ni bil pravilno sestavljen, ni dolgo živel in deloval. Zdaj člani Medobčinskega sveta zveze borcev za Gorenjsko predlagajo, da bi iz delegatov posameznih partizanskih enot sestavili poseben koordinacijski odbor pri medobčinskem svetu, ki bi usklajeval tudi njihove programe po občinah. Posamezne enote naj svoje predloge delegatov sporoče Medobčinskemu odboru zveze borcev najkasneje do septembra. Takrat bi se ta odbor tudi prvič sestal, se dogovoril za usklajeno delo in izvolil tudi predsednika in podpredsednika odbora. D. D. ©©SUKToU^ISIIGLASđ Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konferenc ce SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča_ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana _ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja lx>ka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc F V. dan in Gorazd šinik (fotografija). časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.5C0 din_ Sivi oblaki nad delavskim turizmom V Alpini regresirajo tudi letovanje v hotelih Žiri, 7. julija — V bungalovih v Strunjanu, kontejnerjih v Lanterni, hišicah v Umagu in Čatežu, stanovanju v Mareti ter prikolicah, raztresenih ob istrski obali, lahko hkrati letuje 31 družin Alpininih delavcev. Praznih rok ostane približno slaba tretjina prijavljenih, ki se potem odločijo bodisi za letovanje zunaj Alpininega delavskega turizma ali pa ostanejo kar doma. jev regresa za dopuste. S tem denarjem si kajpak ni moč privoščiti posebnih morskih užitkov. Zato so dodatni regresi kot obliž na rano. V skladu skupne porabe so v Alpini letos za letovanje namenili 11,2 milijona dinarjev. S tem denarjem krijejo višje stroške oziroma razliko do ekonomske cene letovanja v lastnih zmogljivostih, opremo, popravila oziroma vzdrževanje ter regrese tistim, ki letujejo zunaj Alpininega delavskega turizma. Višina tega dodatnega regresa je odvisna od tega, kje kdo letuje. »V kampih pokrijemo 60 odstotkov cene, v apartmajih 35, v stanovanjih drugih delovnih organizacij deset. Za prenočišča Alpina prispeva 40 odstotkov cene, za polpenzione 25 in za penzione 20 odstotkov,« je povedala Hermina Cankar. »Najemali letos nismo; najeto stanovanje mora biti zasedeno vsaj dva meseca, to pa pri nas zaradi kolektivnega dopusta ni mogoče, najemnina le za par družin pa je za tovarno predraga. Še v lastnih posteljah imamo probleme zapolniti čas pred glavno sezono in po njej.« Zadnja tri leta so se nad delavski turizem zgrnili sivi, če že ne črni oblaki. Kampi so navili cene za počitniške prikolice, v številnih kampih so potisnjene v najslabši kot. Prednost imajo turisti z markami, ki kampom pri-- nesejo več denarja. »Mislim, da tako ne bo moglo iti več dolgo, da bo treba na višji ravni reči, kaj in kako z delavskim turizmom. Ne le, da nas zapostavljajo, odrivajo, tudi vrata za vlaganje v gradnjo, nakup novih postelj, so priprta. S tem pa je priprta pot do morja števil- Hermina Cankar: »V kampih imajo raje turiste z markami.« »Žirovci dokaj lahko shajamo brez morja. Ob morju letuje približno trideset odstotkov naših delavcev, čeprav z dodatnim regresiranjem spodbujamo vse, naj si oddih pod vročim soncem vendarle privoščijo prek drugih delovnih organizacij oziroma turističnih agencij. Delavcem smo preskrbeli programe različnih agencij,« je povedala Hermina Cankar, ki je v Alpini zadolžena tudi za letovanja. Najcenejše so seveda tovarniške postelje. Letos so cene zanje povečali le za sto odstotkov, čeprav so se dvignile dejansko za 140, 150 odstotkov. Počitniški dan v prikolici stane 3.000 dinarjev, v kontejnerju 3.600, v stanovanju in hišicah 4.000 dinarjev, za penzion v Umagu, ki je pod okriljem republiškega sekretariata za notranje zadeve, morajo odšteti 5.000 in v Strunjanu, kjer je upravitelj loško počitniško društvo, 5.500 dinarjev. V Alpini so letos izplačali delavcem povprečno 46.000 dinar- Ob rob Srečanju v moji deželi Če je praznik, naj bo tudi za trgovce... Škofja Loka, 7. julija — Gledam in se čudim. Sobota. Mestni trg. Srečanje v moji deželi. Na stotine naših rojakov iz Združenih držav Amerike, Francije, Kanade, Švedske... med njimi mi, domačini, radovedneži, ki nas je praznik, prosti dan, pričakovanje nečesa lepega, veselega, pripeljalo v tisočletno Škofjo Loko. Oder, nastopajoči, stojnice, na njih izdelki domače in umetne obrti, stoli in mize pred Krono, šank... Moji ljubi trgovci, da nikoli več ne tarnate, kako se vam slabo godi, kako malo zaslužite, ker kupna moč prebivalstva pada. Res mislite, da je dovolj, če v izložbo obesite nekaj cunjic in napišete: ugodne cene? Kdaj neki boste spoznali, da ste plačani samo od tistega, kar prodate. Kdaj vam bo kanilo, da je treba vse velike množične prireditve izkoristiti, Četudi je prosta sobota, praznik, četudi vas doma čaka precej dela ali pa bi si radi odpočili? Na sobotnem Srečanju v moji deželi na Mestnem trgu v Škof j i Loki so trgovci, razen svetlih izjem, kot na primer prodajalke v Modi, zatajili. Pa bi bilo tako težko pokazati dobro voljo, se vključiti v prireditev, na stežaj odpreti vrata, postaviti stojnico pred izložbo, pristaviti svoj lonček? Marsikateri naš rojak bi najbrž rad kupil Lepote Slovenije, knjigo o naših gorah, ljudskem izročilu, slovenskih cerkvah in še katero drugo, ki bi jo potem, daleč od doma, prelistaval. Marsikateri bi rad kupil prikupno potiskano majico za vnuka, lične sandale za udobno hojo... Da ne dolgovezim; turistična prireditev ni samo harmonika, klobasa in dva deci vina! H. Jelovčan nim delavskim družinam z nizkimi dohodki.« Pa se ne obnašajo čudno le v hrvaških kampih. V Alpini imajo slabo izkušnjo tudi s Čatežem. Za hišici so morali zgraditi oziroma plačati celotno komunalno infrastrukturo sami, zdaj pa kamp od njih zahteva višjo najemnino, kot če bi tja samo pripeljali prikolico. Razlog: višje udobje v hišici... „ T , H. Jelovčan Pohod borcev na Triglav Radovljica, julija — Kot jej trdil odbor za organizacijo pd da borcev na Triglav, bo tudir tos organiziran pohod borcev1 Triglav, vendar v omejenem vilu. Predvidoma naj bi se | udeležilo največ sto pohodniM Pohod bo v petek, 24. in v so* to, 25. julija 1987 in sicer z B« nega polja. Pravočasno bo 1 skrbljeno za varstvo pohod' ko*. Pisne prijave sprejel* uredništvo TV- 15 .V tem I silu bodo tudi sproti objavi]'1 potrebna obvestila in napotke' pohod. J.B Razprave o deviznih posojilih Ne obetajmo si preveč Kranj, 9. julija — V razpravah o možnostih posojil na osnovi prodaje deviz bankam je še kopica odprtih vprašanj, pravijo v Temeljni banki Gorenjske. Stanovanjska posojila so banke že doslej odobravale, enake možnosti se ponujajo tudi pri kreditiranju kmetijstva in drobnega gospodarstva. Možnosti za sklenitev poslov so, vendar je že sedaj jasno, da uveljavitev realnih obrestnih mer zmanjšuje zanimanje za najetje posojil na osnovi trajne prodaje deviz bankam. Usoda nenamenskih posojil je še vedno vprašljiva, saj veljajo za poslovne banke na tem področju velike omejitve in kakšne posebne samostojnosti nimajo. Predlog za 92 odstotno obrestno mero je dokaj neposreče-no opredeljen, saj se ne ujema s siceršnjo politiko bank na tem področju. V takšnem primeru bi bilo nenamensko posojilo od prodaje deviz cenejše od namenskega za stanovanje, obrt ali kmetijstvo, obenem pa tudi predrago, da bi občane spodbujalo k večji trajni prodaji deviz bankam-O tem, kakšna naj bi bila dodatna devizna posojila, za katere namene in kakšni naj bi bili pogoji, je sedaj v rokah zveznega izvršnega sveta. Po drugi strani pa je jasno, da država devize potrebuje in da je v lasti ljudi veliko teh, tako čislanih papirjev. * J. Košnjek Zataknilo se je pri — podstavku 1 Jesenice — Že dvanajst let je minilo od prvih pobud, da! na Jesenicah postavili doprsne kipe nekdanjim železarjem narodnim herojem Andreju Žvanu - Borisu, Tončku Dežm^ Tonetu Čufarju, Jožetu Gregorčiču in Matiji Verdniku - To*11 žu. Te dni so bili kipi dokončno odliti v bronu - za Andreja ^ na-Borisa v dvojniku, ker bo en kip postavljen v koči na PoJ* znu, financirala pa ga bo kranjska občina. Zdaj pa se je P°Jal nov problem, namreč, kje dobiti sredstva za podstavek. Pod5', vek mora biti močan, iz kakovostnega kamna in na Jesenicah. računajo, da bo stal kar staro milijardo dinarjev. Medtem k"' stroške za kipe same — izdelal jih je jeseniški kipar Torka?1 krila železarna, pa za podstavek iščejo sredstva drugje. ^ ^ teče prek šol, delovnih organizacij, vendar kaže, da se zlepa ^ bo nabralo dovolj denarja. Nekatere delovne organizacije V°K jajo svoje usluge, tako je Gradbinec iz Kranja zagotovil, da vsa zidarska dela naredil brezplačno, nekatere usluge bo b/^ plačno nudila tudi jeseniška komunala, toda če bodo hoteli' , bodo kipi še letos stali v spominskem parku na Jesenicah, bo » ba zbrati še 10 milijonov dinarjev, po letošnjih cenah, seve Vsako odlašanje bo še dražje. Jeseničani ugotavljajo, da bod^ težko zmogli in predlagajo, da bi šla Gorenjska v širšo ak^'J saj za narodne heroje ne bi smelo biti občinskih meja. „ D P Proslava v kranjski garniziji Kranj, 10. julija — Jutri dopoldne, ob 10. uri, bo v v°' jašnici Staneta Žagarja proslava ob dnevu SNOUB Fran<^ Prešeren. Po slavnostnem govoru bo svečana zaobljub^ mladih vojakov, podelitev priznanj in zatem bodo odpr': spominsko sobo Prešernove brigade. Prireditev bodo sklg' nili s kulturnim programom. Jubilej cerkljanskih gasilcev Cerklje, 8. julija — Gasilsko društvo Cerklje praznuje v nedeljo, 12. julija, 95 letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti bodo otvorili prenovljen in za eno nadstropje dvignjen gusil-ski dom sredi vasi, pri čemer so večino del opravili prostovoljno. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1892 na pobudo takratnega župana Andreja Vavkna. V letih 1880-1890 je bilo več požarov, najhujši pa 25. julija 1881, ko je ogenj uničil 36 poslopij. Cerkljani so ku- pili prvo ročno brizgalko leta 1890. Kasneje, posebej pa po vojni, so opremo stalno dopolnjevali in v Cerkljah in okoliških vaseh zgradili več protipožarnih bazenov. Društvo pa mora, glede na potrebe kraja, dobiti še sodobnejšo opremo. Program praznovanja je pester. Danes, ob 18. uri, bo sektorska gasilska vaja, ob 18.30 pa bo prikaz delovanja ročnih gasilskih aparatov. V soboto, ob 8. uri zjutraj, se bo pri os- novni šoli začelo prvo spominsko tekmovanje, Barletov me-morial, v spomin na ustanovitelja gasilstva na Slovenskem. Tekmovali bodo pionirji in člani, memorial pa naj bi postal tradicionalen. Ob 20. uri bo akademija v dvorani kina, v nedeljo ob 15. ^uri pa bo gasilsko slavje, otvoritev prenovljenega doma, nato pa veselica, na kateri bo igral ansambel Marela. Veselica bo pri družnem domu. J. Kuhar Za Voda dražja za 77 odstotkov Popravljamo vest, k (D jo objavili pod nas Paket jeseniških pod tev. Napisali smo, da S* 5 voda podražila za 100 j stotkov. .nć, Tak pa je bil le pred'JJ kajti komunalna skup'1 -Jesenice je odobrila P0, «r žitev vode »le« za 77 od* tkov. J V najboljšem primeru 800, v najslabšem bo v Telematiki več kot 2000 delavcev preveč Na ključno vprašanje še ni odgovora Kranj, g. julija — Razmere v Telematiki in ukrepe za boljše poslovanje je minulo sredo dopoldne obravnaval kranjski izvršni svet, popold-n* pa občinska skupščina. Če bodo ukrepi uresničeni, bo imela Telematika letos 10 milijard dinarjev izgube. Sklenili so, naj takoj začno Iskati organizacije in skupnosti, ki jo bodo pokrile, saj bo postopek zahteven in dolgotrajen, le tako pa se bodo lahko izognili ostrini zakona 0 sanaciji in spodbudno nagrajevali strokovnjake. Skupaj s sozdom naj Telematika pospeši odločitev o naložbi v javni digitalni sistem, saj Ugovora na to ključno vprašanje še ni. V najboljšem primeru bo moralo Telematiko do konca prihodnjega leta zapustiti 800 delavcev, v lajslabšem primeru 2000 do 2500. Koliko delavcev bo odveč, so torej v Telematiki že povedali, ne pa še, kakšna je njihova kvalifikacijska sestava, da jih bodo lahko prezaposlili drugam. Nekaj možnosti zdaj na Gorenjskem je, takoj bi jih seveda morali izkoristiti, da še te ne bodo usahnile. V Telematiki zmanjšujejo proizvodnjo Program ukrepov za izboljša-nJe razmer zdaj v Telematiki utemeljujejo v zmanjševanju Proizvodnje telefonskih central Metaconta 10 C, ki so tehnolo-s*° zastarele in jih vse težje Prodajajo. Ukinjajo proizvodnjo P°vsem zastarelih • central na a'ejski Dobravi, kjer bodo ostali e napajalniki. Pospešeno pa iš-pjo naročila za prodajo central !sj*ra 2000, telefonov in drugih Izdelkov. S temi in z ukrepi za D°ljše delo naj bi izguba v Tele-Jj!abki letos znašala 10 milijard a>narjev. ^ Telematiki so napravili tudi Pceno poslovanja v prihodnjem Sodijo, da bodo možnosti Prodaje na domačem trgu po-oobne letošnjim, izvoz na Zahod naJ bi z 18 povečali na 20 milijonov dolarjev, na Vzhod pa s 31 a 40 milijonov dolarjev. Izguba . al bi bila tako polovico manjša k<* letos. Pri pokrivanju letošnje izgube p' seveda najprej na vrsti sozd skra. Ce bo presegla 10 milijard vlnarjev, bo to tudi za Iskro pre- .ak zalogaj. Na pomoč poslovili ^an^ Je težko računati, v ko-j. °r bodo zagotovile denar za aložbe. Kot tretjo možnost pa c VaJajo združevanje sredstev v ni telefonskega impulza. ^imanj 800 eJavcev bo preveč Pb takšni prodaji in prepolo- i/|eni izgubi v prihodnjem letu J? konec leta 1988 v Telematiki W delavcev preveč, zanje bodo JJ0rali poiskati delo drugod. Šte-"o delavcev naj bi torej z 4.400 n^anjšali na 3.600. V neposred-2(\i)ro'zvodnji bo že letos preveč še 7^e'avcev> prihodnje leto pa D« Ostali presežki delavcev s° v režiji, saj zdaj na enega FRANC ŠIFKOVIC, predsednik poslovodnega odbora sozda Iskra: »V Telematiki trije direktorji zapored niso odšli po normalni poti, ne bom komentiral zakaj. Brez dvoma pa se v takšni tovarni vodstvo ne bi smelo zamenjati vsakih nekaj let. Novi direktor Andrej Polenec, ki je prišel pred tremi meseci, je strokoven in resen človek, v soz-du mu zaupamo. Pomagamo mu pri oblikovanju vodstvene ekipe, sodimo, da mora biti mandatar, da mora biti vodstvena ekipa uglašena na prvega človeka. Za program, za razvojno vizijo pa so v Iskri odgovorne delovne organizacije same, vseh 25 je sozdu poverilo predvsem trženje, usklajevanje denarnih tokov in kontrolo kakovosti. Programov torej v sozdu nimamo! Ocenjujemo pa večje naložbe, sodimo, da je naložba v javni digitalni sistem zanimiva, podpiramo jo. Vendar pa ne bomo šli slepo vanjo, ne na osnovi papirjev iz preteklih let, temveč na osnovi sedanjih, stvarnih ocen. V Iskri imamo zdaj dva projekta, ki presegata naše možnosti; mikroelektroniko in digitalno javno telefonijo. Tudi v uresničitev slednjega ne moremo sami, temveč s tujim partnerjem, ki ne bo prodal le licence, temveč tudi sovlagal, le tako bodo odprte možnosti za pravočasno osvajanje naslednjega sistema, čemur doslej ni bilo tako. Vprašanje pa je, če ne bi bilo pametno iti s kom skupaj v naložbo, Iskra je nasploh preveč vase zaprt sistem, tako v Sloveniji, kot v Jugoslaviji.« Pa del HiiaVca v neposredni proizvodni^ Pridejo kar dva do trije v re- v 2d leh 800 delavcev jih je 430 pamatični tovarni v Kranju, 370 wna Blejski Dobravi, kjer bo cev brez dela ostal° 120 delav-*2ta prinodnJe let0 Pa se 250. riio ^odo ohranili le proizvoden ,naPajalnikov, ki zaposluje le oo 80 delavcev. V Telematiki računajo, da se bo upokojilo 240 delavcev, 40 do 60 jih bodo lahko prerazporedili na druga dela, za 370 delavcev na Blejski Dobravi bodo morali poiskati delo drugod, prav tako za približno 100 delavcev v Kranju. V kolikor pa naložbe v javni digitalni sistem ne bo, bo v Telematiki brez dela ostalo 2.000 do 2.500 delavcev. Kakor smo slišali na seji izvršnega sveta, nekaj možnosti FRANC RIHTARSIC, podpredsednik kranjskega izvršnega sveta: »Sanacija Telematike se mora začeti pri kadrih in miselnosti, ne pri denarju. Ni dovolj le nov direktor, potrebna je nova vodstvena ekipa, zamenjave tudi v tozdih. V tej smeri je ukrepov še premalo. Navsezadnje se je že v Gorenju in novomeški IM V izkazalo, da so bile vse sanacije neuspešne, dokler so iskali le denar. Telematika ni daleč od tega, zato je zgolj pogovarjanje o denarju premalo, sanacija pa že vnaprej obsojena na neuspeh.« za prezaposlitve trenutno je. V jeseniški, radovljiški in tržiški občini potrebujejo 520 delavcev, od tega polovico z nižjo strokovno usposobljenostjo. V kranjski občini pa je trenutno za 250 delavcev moč najti delo drugje, vendar iščejo bolj strokovno usposobljene, kar tretjino je želja po sedmi zahtevnostni stopnji, predvsem po elektro inženirjih, ki pa se jih seveda v Telematiki nikakor ne želijo znebiti. Predvsem bo treba hitro ukrepati, kovati železo, dokler je še vroče, kajti hitro lahko tudi te možnosti usahnejo, kar seveda pomeni, da bodo marsikam prišli delavci od drugod, za Telemati-kine pa morda že kmalu drugod res ne bo moč najti dela. Manjka pa jim strokovnjakov Za programsko prenovo, ki temelji na naložbi v javni digitalni sistem, pa bi v Telematiki potrebovali 277 novih ljudi, od tega 115 z visoko izobrazbo ter nazivom magister ali doktor, 74 z višjo in 88 s srednjo strokovno izobrazbo. Če pogledamo pa projekt, potrebujejo 115 strokovnjakov za sistem 2000, 125 za projekt Sistem 12 in za terminale 37 strokovnjakov. Prav nobenega pa torej Telematika ne bi smela izgubiti, kar bo seveda v znatni meri odvisno od osebnih dohodkov. Groze jim še nižji osebni dohodki V letošnjem prvem polletju so imeli v Telematiki za približno 10 odstotkov nižje osebne dohodke od gospodarstva v kranjski občini. V drugem bodo morali spoštovati zakon o sanaciji, ki je oster, le z obljubo sanatorjev, da bodo pokrilii izgubo, se je moč izogniti tej ostrini. Brez te obljube, pa se v izgubo lahko vračunajo le 80 odstotni osebni dohodki preteklega leta, povečani za rast življenjskih stroškov v posameznem mesecu. Nekako bi to še bilo, če hkrati Telematike ne bi zadela obveznost poračuna osebnih dohodkov v prvem polletju. Glede na izplačilo bi morali v tretjem letošnjem tromeseč-ju poračunati nekaj več kot 32 tisoč dinarjev kosmatega osebnega dohodka na delavca. V Telematiki ocenjujejo, da bi po zakonu o sanaciji lahko naračuna- 11 le 75,6 odstotkov potrebne višine sredstev za osebne dohodke. Potrebne seveda v tem smislu, da bi zajezili odhajanje strokovnjakov in uspeli pridobiti nove. Torej jim je obljuba sanatorja o pokritju izgube še kako potrebna, saj se bo sicer strokovni kader »razletel«, kar bo ob uresničitev naložbe narisalo dodatni velik vprašaj. Sporno znižanje prispevkov Dosti vprašanj so delegati občinske skupščine zastavili glede zmanjšanja plačila prispevkov iz dohodka za sise družbenih de- MATO GOSTIŠA, kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja: »Izogibamo se zahtevi po odgovarjanju odgovornosti, vendar od nje ne bi smeli odstopiti, saj je diferenciacija znotraj vodstva nujna. Vsaj v tako kritičnih primerih kot je v Telematiki, bi odgovornost morali ugotavljati, sicer bo neodgovornost še naprej splošna družbena klima. Prerešetati bi morali tudi odnose s sozdom in Iskro Commerce, preveriti, kako so strokovnjaki v Telematiki izkoriščeni in uresničiti obljubo, da na prisilne dopuste ne bodo odhajali le delavci iz neposredne proizvodnje, temveč tudi iz režije.« javnosti in materialne proizvodnje, saj je kranjski izvršni svet predlagal, naj bi jih letos Telematiki znižali za 30 odstotkov (te obveznosti znašajo 1,6 milijarde dinarjev). O tem se bodo v sisih odločali septembra, že zdaj pa kaže, da bodo razprave vroče. V Kranju pa so Telematiki pred kratkim iz občinskega rezervnega sklada odobrili 52 milijonov dinarjev kredita za prekvalifikacijo delavcev. Denar so namenili neposredno specialističnemu študiju telematike, ki poteka v Kranju v okviru Fakultete za elektrotehniko in Iskrine-mu izobraževalnemu centru, kjer bo takšno prešolanje potekalo. M. Volčjak Pripravljene so rešitve za ravnanje s posebnimi odpadki Posebne odpadke bodo pometli s tovarniških dvorišč ^iubljana, 6. julija — »Pripravljen je koncept sistemskih re-'tev za ravnanje s posebnimi odpadki v naši republiki, v pripravi je zakon o nevarnih snoveh, skratka zaokrožen je pogled na razrešitev problemov, ki so predvsem organizacijsko Pa tudi denarno zahtevni,« so na ponedeljkovi časnikarski °nferenci povedali predstavniki republiškega komiteja za ^a>*stvo okolja in republiškega sekretariata za notranje zade- Sistemska ureditev odlaganja posebnih odpadkov je zapisa-bl'*' P!ans^'n dokumentih, za njeno uresničitev je zadolžen repu-sti ,zvršni svet, ki bo v kratkem na seji obravnaval koncept si-^ rnskih rešitev skupaj z osnutkom zakona o nevarnih snoveh. i>_? .ensk» skupščini Je bil namreč maja letos sprejet predlog za Qajo tega zakona in računajo, da ga bo skupščina obravnavala T Ptembra. Tja do konca leta naj bi bile torej stvari urejene, li fFa^ S sPreJe^imi rešitvami in zakonom naj bi namreč odgovori-2a na vprašanje, kakšen bo način 'biranja denarja, predvsem ko 2a^etne stroške, kasneje pa naj bi odlaganje posebnih odpad-v pač ostalo strošek tistih, ki jih proizvajajo, če tako rečemo, de •» azrrušlJanja o ureditvi teh vprašanj in problemov segajo Cfts^ l°t nazaj. Pobudo je imela nekaj časa Gospodarska zborni-8r ^Ven'Je- vendar se je izkazalo, da brez sistemske ureditve ne &n * zakonsko naj bi bilo zdaj področje posebnih odpadkov li r i° ureJen°. saj so zdaj nevarne in strupene snovi obravnava-pa az''čni zakoni ali podzakonski akti. Skratka, enotnega pristo- ' ^.kpr tudi jasnih obveznosti, ni bilo. (jv . »«J sistemskih rešitev za ravnanje s posebnimi odpadki je Posir'0' gotovih naj bi, kje nastajajo, kakšni in koliko jih je in °dl za Pravilno ravnanje z njimi, za njihovo predelavo in agunjt> I * r- i tem naj bi seveda upoštevali dosedanje rešitve, saj povsod v Sloveniji doslej niso držali križem rok in zametki odlaganja posebnih odpadkov so nastali v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Novem mestu. Koncept je pravzaprav preprost, predvideva zaprti in odprti krop ravnanja s posebnimi odpadki. Zaprti se nanaša na delovne organizacije, kjer nastajajo in kjer naj bi zanje sami poskrbeli, kolikor je seveda to smotrno, seveda tudi v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami, kar je ponekod že utečeno. Zaprti krog bi se torej nanašal le na del posebnih odpadkov. Za ostale pa naj bi upeljali sistem pokrajinskih zbiralnic in centralnih objektov. V zbiralnicah bi posebne odpadke zbirali s posameznih območij, jih predelovali do stopnje, ko so primerni za odlaganje ali pa pošiljali naprej v centralne objekte, ki bi imeli seveda tudi deponijo za posebno nevarne snovi, sežigalne naprave in predelovalne objekte. Pri pokrajinskih zbiralnicah bi torej prav tako imeli začasna skladišča, ki bi bila potrebna predvsem v prehodnem obdobju, ko centralni objekti Še ne bodo nared. Za uresničitev takšnega koncepta pa bo seveda treba marsikje premagati lokalizme, saj takšnih objektov pač nihče nima rad v svojem kraju. Republiška prostorska zakonodaja naj bi omogočila, da bi lokacije za takšne objekte našli. Odgovoriti pa bo seveda treba še na vprašanje, kakšen bo način zbiranja denarja, bo to zakonsko predpisana obveznost ali sporazumevanje. Če sledimo načelu, naj strošek pač plača onesnaževalec, potem bo pač vštet v ceno izdelkov, ki imajo posebne odpadke. Za začetne stroške, ki so povezani z gradnjo objektov, pa je zdaj še več različnih rešitev, najbolj oprijemljivi vir so sisi materialne proizvodnje. Komunalne organizacije bodo tako ali tako sodelovale pri zbiranju posebnih odpadkov, razmišljali pa so o specializiranih, ki bi se ukvarjale le z njimi. M. Volčjak Peko izvozi polovico čevljev, kar je glavni razlog slabših poslovnih rezultatov Polovico plače podarili državi Tržič, 7. julija — Se je Peko znašel na robu (ne)uspeha, posluje z motnjami ali ne, so se spraševali na torkovi seji tržiškega izvršnega sveta, ki se je sestal kar v tovarni. Zaskrbljenost je razumljiva, saj Peko daje kruh skoraj 5.600 delavcem, ustvari polovico tržiškega družbenega proizvoda, 67 odstotkov izvoza na Zahod. Manj razumljivo je, da so nekateri razpravljalci zatiskali oči pred glavnim razlogom in slišali smo, da zunanje okoliščine ne smejo biti izgovor za slabše poslovne rezultate, kar lahko prevedemo v vroč vzklik drugega: naj se torej Peko prilagaja neumnostim zvezne vlade! Seveda ni moč zanikati, da notranjih težav in problemov v Peku ni (Le kje jih ni!). Še opaznejši so, saj poslovna uspešnost upada, ker so osebni dohodki pod povprečjem okolice. Toda poglavitni razlog niso in ne morejo biti, naj kdorkoli še tako skuša mahati z odgovornostjo vodstva, s slabimi medsebojnimi odnosi itd. Resnica je namreč zelo preprosta: Peku izvozi polovico čevljev, predvsem na Zahod, kakšen je pri nas zdaj položaj velikih izvoznikov, pa je menda že vsakomur jasno. Številke so prepričljivejše od besed. Peko je lani izvozil za 3,3 milijone dolarjev več kot uvozil, navkljub temu je imel konec leta za 2,8 milijonov dolarjev neplačanih računov tujim dobaviteljem; lanski dolg še ni povsem poravnan, znaša še 348 tisoč dolarjev. V letošnjem prvem polletju so izvozili za 17 milijonov dolarjev, od tega za 13,2 milijone na Zahod. Izvoz je bil manjši za 14 odstotkov, vendar je predstavljal še vedno slabo polovico vseh izdelkov. Dosegli pa so za 7 odstotkov večjo prodajno ceno, prizadevanja za večjo kakovost izdelkov torej v Peku niso le besede, temveč stvarnost. Kako dohodkovno nezanimiv je izvoz, povesta podatka, da je v letu dni, od lanskega do letošnjega polletja, vrednost dolarja porasla za 55 odstotkov, vrednost nemške marke pa za 88 odstotkov. Izvozne spodbude so slab nadomestek tečaju dinarja, saj zelo kasnijo. V Peku konec maja niso dobili za 1,3 milijarde dinarjev izvoznih spodbud ali pa so jih dobili z menicami. Zanje je to pomenilo 688 milijonov dodatnih stroškov. To pa je vsota, ki predstavlja polovico kosmate mesečne vsote za osebne dohodke. Drugače povedano, Pekov delavec je v letošnjih prvih petih mesecih polovico mesečne plače podaril državi. »Prepričan sem, da je vendarle napočil trenutek spodbud-nejšega izvoza, le kako se bomo sicer izvlekli iz krize? Optimistično pričakujemo boljše pogoje zunanjetrgovinske menjave,« je komentiral Franc Grašič, direktor Peka in dodal: »Skrbi pa nas, da bodo pogoji različni glede na to, kdaj je kdo začel izvažati, saj vse kaže, da bodo v ugodnejšem položaju tisti, ki so šele začeli izvažati in v slabšem tisti (med njimi je tudi Peko), ki so izvažali že takrat, ko je bilo dovolj deviz na deviznem tržišču, vendar na žalost sposojenih.« j^j Volčjak Obisk na mladinskem servisu Delo...denar... počitnice Kranj — Srednješolska in študentska mladina si prvi mesec počitnic večinoma skuša zaslužiti čim več denarja za dober potep na morje ali drugam. Kako ji to uspeva, je v veliki meri odvisno tudi od kranjskih*delovnih organizacij, ki svoje potrebe po sezonskih delavcih posredujejo preko Mladinskega servisa. Tu je zadnjih 14 dni največja gneča, kajti geslo je vsem znano — kdor prvi pride, prvi melje. Zato najbolj izbirčni toliko časa dežurajo na servisu, dokler ne dobijo dela, ki jim odgovarja. Glede na to, da letos redkokdaj naletiš na dober posel , sem o dejanskih možnostih mladih za počitniško delo povprašal vodjo Mladinskega servisa Petra Betona, ki mi je tudi kratko in jedrnato odgovoril: »Stališča o tem, kaj je dobra in kaj slaba ponudba, so različna, drži pa trditev, da je letos dela manj kot prejšnja leta, kajti trenutno nam od večjih OZD ponudbe posreduje edino SAVA, medtem ko honorarne delavce iščejo tudi manjše OZD in zasebniki. To je posledica dejstva, da tovarne večinoma dajejo prednost pri honorarni zaposlitvi otrokom svojih delavcev. Res pa je tudi to, da je v avgustu precej več ponudb, vendar za avgust ni interesentov. Večina tistih, ki so v juliju nujno hoteli kaj zaslužiti, je sedaj že na delu, medtem ko nekateri čakajo na svoj veliki trenutek in visoke denarne tarife. Trenutno znaša enourni zaslužek od 1000 do 1500 din, odvisno od zahtevnosti in kakovosti dela. Treba pa je vedeti tudi to, da ima Mladinski servis le vlogo posrednika dela, kajti mora se prilagajati potrebam in zahtevam OZD ter ostalih interesentov, ki glede na glavno sezono, ko je dovolj iskalcev honorarne zaposlitve, težijo za čim nižjimi tarifami, kar vsekakor ni vzpodbudno za mladino, ki hoče za dobro delo tudi dober zaslužek.« Po mojem mnenju bi bilo pametno povprašati tudi v samih delovnih organizacijah ali pri zasebnikih, kjer bi se zagotovo dalo dobiti še kakšno dobro plačano delo, po obojestranskem dogovoru seveda. Sicer pa velja načelo — znajdi se, kar pa si seveda vsak po svoje razlaga. Toda glede na sedanji vzpon gospodarske krize bo kmalu možna samo ena razlaga ali pa nobene. \jare Ogris Kako žlahtna je kapljica Ljubljana, 3. julija — Tradicionalni vinogradniško vinarski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bo sicer letos začel šele 28. avgusta in bo trajal do 4. septembra, vendar so se priprave nanj že začele. Sedaj so najaktivnejše mednarodne ocenjevalne komisije. Ocenjevanje alkoholnih pijač je že končano, ocenjevanje vin bo končano 13. julija, ocenjevanje sadnih sokov pa se bo začelo 22. julija in bo končano naslednji dan. Letošnja ljubljanska prireditev bo že triintrideseta, ki pa bo še posebej slovesna in kakovostna, saj slavimo letos mednarodno leto trte in vina. J. K. ®Q)IMiSg^©IESGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 10. JULIJA 1987 KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Kropa v starih fotografijah, ki jo je pripravil Kovaški muzej v Kropi. V Mali galeriji je na ogled razstava Urbanistične rešitve mestnega centra Kranja. V galeriji Mestne hiše je predstavljena sodobna makedonska karikatura. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo fotografij Eda Marušiča iz Ljubljane. V prvem nadstropju Kosove graščine je na ogled razstava fotografij Oskarja Dolenca. V galerijskih prostorih pa je odprta razstava Čebelnjaki na Slovenskem. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše so na ogled umetniška dela družine Zelenko. BLED — V Festivalni dvorani razstavlja akad. slikar Zmago Pu-har. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji je na ogled razstava del članov Združenja umetnikov Škofja Loka. V galeriji Loškega gradu je odprta slikarska razstava Borisa Vujija Božiča. Stalne zbirke Loškega gradu so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. 2lRI — V galeriji Svobode Žiri je na ogled razstava slik Konrada Peternelja-Slovenca. KRANJSKA GORA — Liznjekova domačija (etnografski muzej) je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak razen ponedeljka od 9. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan razen sobote od 9.30. do 13. ure, ob nedeljah pa od 12.30 do 16. ure. Jubilej okteta Pirnat VISOK PEVSKI JUBILEJ Domžale — Tri desetletja obstoja okteta bratov Pirnat je lep glasbeni jubilej. Z žlahtnim petjem in številnimi nastopi je oktet, ki je praznoval jubilej minuli mesec z nastopom v Domžalah, zgled tudi drugim ansamblom s kakšno ljubeznijo in znanjem se je treba lotevati glasbenega poustvarjanja. Če je bil oktet ob svojih začetkih deležen še posebne pozornosti zaradi sorodstvene sestave, si je kasneje priljubljenost utrjeval z nenehnim stopnjevanjem umetniške izraznosti in zlitosti pri posredovanju tudi najbolj zahtevnih narodnih in umetnih pesmi. Ob vseh dosedanjih nastopih je oktet bratov Pirnat razgrnil v koncertnih listih bilanco svojega delovanja in ta je izjemno bogata tudi v zadnjem petletnem obdobju, je ob jubileju okteta zapisal Miroslav Stiplovšek. Samo v zadnjih petih letih je imel oktet okoli sto nastopov, kar med drugim govori tako o priljubljenosti okteta kot o pripravljenosti, da požlahtni najrazličnejše prireditve. Posebno odmevni so vsakoletni nastopi okteta na republiških srečanjih oktetov v Šentjerneju in na revijah vokalnih skupin domžalske občine. Redno nastopajo na prireditvah za slovenske izseljence ter na proslavah Železničarjev v Ljubljani. Oktet sicer največ nastopa v domžalski občini, veliko pa tudi po drugih krajih Slovenije in tudi izven republiških meja. Omeniti velja tudi snemanje za RTV, oddaje na avstralskem radiu in drugo. V zadnjih petih letih je oktet dobil tudi več pomembnih priznanj, med drugim tudi srebrno Kersnikovo plaketo Kulturne skupnosti Domžale in 15. aprilsko nagrado kot najvišje priznanje Jugoslovanskih železnic za širjenje glasbene kulture med železničarji- Dobrodošli v Volčjem potoku Volčji potok, 8. julija — Jutri, 11. julija, če bo deževalo, pa v nedeljo, 12. julija, bo za obiskovalce znamenitega Arboretuma Volčji Potok pri Kamniku spet zanimivo in pestro. Domžalska Metalka bo prikazala praktično delovanje drobne mehanizacije za kmetovalce in vrti-čkarje, Hmezadov tozd Grames bo predstavil male škropilnice za trate in vrtove, marsikaj zanimivega pa bo ponudila tudi Agrotehnika. V dendro centru bodo svetovali strokovnjaki, kako urediti vrt, gojiti lončnice, varovati rastline pred boleznimi in škodljivci, kako gojiti zdravilna zelišča in podobno. V galeriji bo na ogled razstava slik akademskega slikara Danijela Fuggerja iz Domžal z motivi iz Arboretuma. Sodelovale bodo narodne noše, ves dan pa vas bo čakala sreča na srečolovu. V dendro centru boste lahko kupili marsikatero rastlino, ki bo poživila vaše stanovanje ali vrt. V. J. Mencingerjeva hiša ne bo propadla Bohinj, 5. julija — Marca prihodnje leto bodo v Bohinju proslavili 150. obletnico rojstva slovenskega pisatelja in narodnega buditelja, bohinjskega rojaka, dr. Janeza Mencingerja. Za to priložnost nameravajo obnoviti njegovo rojstno hišo na Brodu, ki je dobro ohranjena in je pod spomeniškim varstvom. Pripravljenost za obnovo kažejo tudi pisateljevi potomci, vendar računajo na pomoč spomeniškega varstva in kulturne skupnosti. Obletnico rojstva bodo proslavila tudi kulturna društva v Bohinju in šola, ki je poimenovana po slavnemu rojaku. JR PISALI S T NAM Miličnik mi je pomagal Ko srečujemo miličnike, nas navdajajo različni občutki. Pogosto se nam zdijo možje v modrem strogi in nedostopni. Nemara je za to kriva tudi uniforma, ki pokriva človeka, ki se je odločil, da bo skušal pomagati ljudem in jih varovati. Ko sem bila pred dnevi zaradi svoje malomarnosti skoraj ob 90.000 dinarjev, mije eden od teh mož, miličnik Gr-čar s kranjske postaje, pomagal s hitrim posredovanjem. Takoj sem dobila nazaj to vsoto denarja. Lahko bi me oštel zaradi malomarnosti, vendar je našel zame prijazno besedo. Prepričana sem, da se k takim ljudem lahko vedno in brez zadrege zatečemo po pomoč. Justina Buškovič, upokojenka, Kranj, Sorlijeva 6 Spet je zaigrala kranjska godba Slišali smo in brali ter bili presenečeni, da je po 90 letih neprekinjenega delovanja utihnila kranjska godba. Godbo so ustanovili kranjski gasilci in je vsa leta igrala ob veselih in žalostnih trenutkih. Navadili smo se je. Zato smo bili še bolj veseli, ko se je v soboto, 27. junija, na kranjskem pokopališču spet oglasila. Prav sramotno je za Kranj in občino, da ne more vzdrževati orkestra in omogočiti normalnega delovanja. Ivan Petrič, Kranj m Kranj Žirovske cerkvene orgle so bile svoje čase največje na slovenskem podeželju Orkester iz tri tisoč piščali Ziri, 7. julija — Alfonz Zajec, ki ga imajo Žirovci za živo kroniko kraja, ve za star »spor« med Žirovci in Dobračevci, ki se je zaostril na prelomu stoletja ob gradnji nove farne cerkve. Pokopališče v starih Žireh je bilo tolikokrat popravljeno, da so mrliče pogosto usajali kar v vodo. Župnik Vidmar je prišel v Žiri z nalogo, da sezida novo cerkev. Najprej je v breg na Dobračevi prestavil pokopališče in takrat so se Žirovci zbali, da ne bi tudi k maši morali hoditi v sosednjo vas. Potem je Vidmar našel kolikor toliko sporazumno rešitev; namesto na Volariji, nasproti današnje Alpine, so začeli šestega leta graditi novo cerkev bliže starim Žirem, a vendarle na desnem bregu Sore. A še med gradnjo so morali stražiti, ker so nagajivci hoteli delati škodo. Posvetitev je bila 12. leta. poslednje, sedemintrideseto delo takratnega velikega mojstra Ivana Milavca. Šteli so jih za največje na slovenskem podeželju, krstil pa jih je Stanko Premrl, ki je tedaj vodil glasbeno šolo v Ljubljani. Ta je župniku tudi priporočil nadarjenega Korošca Antona Jobsta za organista. Skoraj sedemdeset let je Anton Jobst ustvarjal nova orgelska dela, predvsem za cerkveno rabo, poustvarjal in obdržal ljubiteljsko kulturo na Žirovskem. Žirovske orgle imajo več kot tri tisoč piščali. Največje so lesene, visoke tudi do osem metrov, za nizke tone, druge so narejene iz aluminija in svinca. Čim manjše in tanjše so, više pojejo. Piščali so spravljene v dveh ličnih kvadratnih omarah, meh, ki dela zrak, so sprva poganjali z nožnim pedalom, zdaj ga z električnim motorjem. Orgle, nad katerimi v barvnem okenskem steklu bdi sveta Cecilija, zavetnica glasbe, imajo 38 pojočih registrov, ki uravnavajo barvo zvoka. So Tone Čadež, Jobstov naslednik.—Foto: H. J. Za župnikom Vidmarjem, ki ni učakal, da bi maševal v novi cerkvi, je prišel mlajši Logar, ki je bil glasbeno razgledan mož in je brž ugotovil, da se zvok —harmonija v veliki ladji zgubi. Dve leti kasneje so se na koru že razkazovale orgle, dvoročne, z dvema vrstama tipk (podobnih klaviaturi) in tretjo, na katero igrajo organi-stove noge. Najbolj priznani slovenski organist Hubert Ber-gant, ki je že večkrat koncerti-ral na njih, jih hvali kot izjemno mehke, uigrane, z veliko možnostjo izražanja, s čistim zvokom. Orgle so instrument baroka. Največji skladatelj je bil Bach, ki ga označujejo za glasbenega matematika, cenjene umetnike pa imamo tudi na slovenskih tleh. Vendar je instrument, ki je cel orkester hkrati, ostal predvsem za cerkveno in koncertno izvajanje, namenjen klasični glasbi. Popevke se ne slišijo dobro, razen Beat-lesove Yesterday in podobnih pol klasičnih melodij. Tudi za obvladovanje orgel, ki terja ogromen psihični napor, je potrebna matematika in velik posluh za zvočne kombinacije. Sedanji organist Tone Čadež, Jobstov učenec, ki je v Ljubljani dokončal štiriletno orgelsko šolo, je matematik, računalniški inženir. Oboje, orgle in računalnik, sta intelektualno zahtevna. Tone Čadež, ki obvlada tudi harmoniko in klavir, pravi, da take polnosti zvoka ni v nobenem drugem instrumentu kot v orglah. Septembra se v žirovski cerkvi obeta zanimiv koncert or-ganistke Angele Tomanič z izborom Jobstovih orgelskih del. Pobudnik je France Križnar, ki dela raziskovalno nalogo o Antonu Jobstu. H. Jelovčan Na Hrušici praznujejo Hruška, 9. julija — Na! Hrušici bodo letos pripravi-j li pester program ob kraj jevnem prazniku. Za uvod v praznovanje bodo v sobe to, 11. julija, ob 19. uri v mali dvorani delavskega doma odprli razstavo značk Janeza Palčiča, dolgoletnega člana DPD Svoboda Hrušica. Na razstavi bo 8.400 značk , razstava pa bo pdprta do 18. julija. V soboto, 11. julija, pa se bo ob 20. uri v dvorani DPD ! Svoboda predstavila skupina Odiseja s programom moderne magije. J. Rabič Vsako soboto z avtobusom na morje Žiri, 7. julija — Žirovci, % imajo radi morje že pred do pusti, lahko vsako soboto zju' traj sedejo v poseben avtobus-ki jih odpelje v Umag in S* zvečer vrne. Vožnja stane tifl čaka, poltretji tisočak pa odr*' sel človek odšteje za kosilo I restavraciji, kjer se na letov*' nju hranijo tudi Alpinini delavci. Za prijeten in pocefl1 dan v Umagu je med ZirovC tolikšno zanimanje, da bi bil* polna tudi dva, ne le en avte bus. Akcijo v okviru krajevfl? skupnosti so prevzeli v Alpi111 Pozimi vozi avtobus na kop*! nje v bazen v Železnike $ Cerkno. H. J- Milan in Milena Stare iz Srednje vasi sta odprla penzion »Pri jagru« - Na delo v copatah Srednja vas, 19. junija — Staretovi iz Srednje vasi 68/a so v novozgrajeni stanovanjski hiši leto dni oddajali sobe turistom, lani decembra pa so odprli penzion z 21 ležišči in polno oskrbo. Milan je pustil službo v počitniškem domu splitskega Jugovinila v Stari Fužini, kjer je bil več let upravnik; žena Milena, ki je bila »šefica« kuhinje hotela Jezero, pa je po prestani bolezni tudi ostala doma. Oba, po poklicu kuharja in s precej izkušenj v gostinstvu in turizmu, sta si zaželela, da bi, kot pravita, na delo hodila v copatah. Načrt sta uresničila s pomočjo reške rafinerije, ki jima je za pet let naprej plačala nočitve. Denar, ki sta ga tako dobila, jima je omogočil, da sta h'treje zgradila in uredila hišo v prijeten penzion. Del ležišč zasedajo delavci rafinerije, proste zmogljivosti prodajata sama. »Trenutno imamo le štiri goste, do 20. julija je še dovolj prostora, avgusta smo že polno zasedeni, pozimi pa bi bili skoraj brez posla, če si gostov ne bi priskrbeli sami«, je dejal Milan. »Srednja vas je namreč precej odmaknjena, tako da se moramo za vsakega gosta posebej potruditi, še posebej zdaj, ko si šele utiramo pot na turističnem trgu. Večina turistov ostane v Ribčevem lazu, v Stari Fužini ali kje drugje bliže jezera, medtem V ponedeljek so v Žireh začeli odkupovati borovnice Letos so borovnice polne Žiri, 7. julija — Kmetijsko-gozdarska zadruga Sora je v ponedeljek na sedmih odkupnih mestih začela odkupovati borovnice. Najbogatejša rastišča so v Žirovskem vrhu. V vznožju Žirovskega vrha, na Partizanski cesti ali, kot pravijo domačini, v Novi vasi, vodi odkupno postajo Erika Lavrih, sicer zaposlena v združeni trgovini Železnina. »Včeraj smo odkupili prve borovnice. Lepe so, niso pa še vse zrele. Po grapah, kjer ni toliko sonca, bodo rodile še avgusta. I>etos so borovnice polne. Nabirajo in oddajajo jih otroci, ki med počitnicami pač hočejo zaslužiti kakšen dinar, pa tudi odrasli. Otroci jih nabirajo z rokami, odrasli večinoma s smu-kači, posebnimi pripravami z železnimi zobmi, ki zadržijo jagode, listje pa smukne skoznje (smukače smo opazili tudi v prodajalni Semenarne v Škofji Loki — op.p.). S smukači gre nabiranje malo hitreje od rok.« Cena za kilogram borovnic je bila prvi dan 750 dinarjev. Po izkušnjah iz prejšnjih let sodeč bo do konca »borovniške« sezone verjetno narasla na kakšnih 900, 1000 dinarjev. Kadar je Erika Lavrih na delu v prodajalni, odkup borovnic prevzamejo njeni domači. Z očetom gresta z avtom tudi po Žirovskem vrhu, da nabiralcem ni treba vselej nositi težkega bremena v dolino. V Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sora na leto odkupijo od pet do deset tisoč kilogramov borovnic. Ko bodo začele poganjati gobe, bodo odkupovali tudi gobe. \\ Jelovčan ko semkaj zaidejo le tisti, ki si izrecno želijo miru. Hrana je domača. Če imam čas, tudi kruh spečem doma. Sicer pa največ upoštevam želje gostov,« je dejala Milena, ki je v penzionu kuharica, sobarica, snažilka... Pri Staretovih stane nočitev tako kot drugod v bohinjskih zasebnih sobah 4.050 dinarjev, nočitev z zajtrkom 5.300 dinarjev, polpenzion 8.000 in polni penzion 9.500 dinarjev. Delovnim organizacijam dajejo 15-odstotni popust, cene pa znižajo tudi pred glavno sezono in po njej. »Če bova doma toliko zaslužila, kot sva prej v Jugovinilu in Jezeru, bova že kar zadovoljna,« pravita Milan in Milena, ki sta penzionu nadela ime »Pri jagru«. Pri hiši zdaj res ni nobenega lovca, Milan Stare iz Srednje vasi ' Bohinju vendar je to staro hišno ^ ki se ohranja iz roda v rod- Vse kaže, da turizem v Bo^jj. nju le pridobiva na pomeni . da se iz osrčja počasi in vztr no širi tudi na obrobje. C. Zaplotnik ■Odkupna postaja odprta ves dan,« pravi Krika *jivrih.—Fo to: H. J. Po semena ni treba več v Ljubljano Škofja Loka, 8. julija — Sredi prejšnjega meseca je ljubljanska Semenarna v prostorih nekdanjega Iskrinega servisa na Spod- njem trgu odprla svojo p*0.' dajalno, prvo na GoreflJ' skem. V zares lepo urejenem M kalu je na voljo vse, k9 ima Semenarna semen 0 svojem dolgem prodajne^ spisku. Po semena torej n bo treba več v Ljubljano- Razen semen pa so v p1"^ daji tudi različna zaščit0 sredstva, drobno orodje 2 vrtičkarje, umetna in n»r^ vna gnojila, sadike cv*wj ki se jim bodo jeseni Pr družila še drevesa in ok*J sno grmičevje, posode 1 držala za cvetje, knjig0 . gojenju sadja in vrtnin, °^ domačih živali pa trenut*1. prodajajo papige in zla**^ bice ter hrano za male ž»v li, kasneje pa namera^ urediti še akvarij in po° diti nekatere druge vf* pl 11 TV SPORED PETEK 10. julija 17 00 Dolga bela sled, 10 del češkoslovaške nadaljevanke «,30 Zagreb: Univerziada 87 Plavanje, prenos 1910 Risanka '9.20 Propagandna oddaja '9 24 Ne prezrite 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 C. Bertolazzi: Lulu, 2. del italijanske nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Zgodovina izumov: Izumi za vsakdanje življenje, 1 del dokumentarne serije 21.50 TV dnevnik 22.05 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 17 10 TV dnevnik 7.30 Otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja ]8.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 Zagreb: Univerziada 87 - Gimnastika, prenos 21 30 Rezerviran čas 22.00 Univerziada 87 — dnevni pregled TV Zagreb I. program 855 Poročila 9 00 Nogomet—Jugoslavi- ja Južna Koreja, posnetek 11 15 Ulica bede, filmski te „ Program 530 Poročila 15*0 Program plus 17 25 17 30 1800 18.30 1840 19 00 19 10 19.30 20 00 21 00 21 45 22.05 23.35 01 05 Poročila Simon in Sara, otroška belgijska TV igra Znanstveni razgovori, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke —kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Cagnev in lacey. serijski film Dubrovniške poletne prireditve, prenos otvoritev TV dnevnik Kulturni program Program plus Poročila SOBOTA 11. julija 14.00 Znak, ponovitev 1. dela otroške oddaje TV Sarajevo 14 30 Hatari, ameriški film 17.00 Španska državljanska vojna, 6 del dokumentarne serije 17 30 Zagreb: Univerziada 87 — Plavanje, prenos 19.00 Knjiga 19.10 Risanka 19 24 Ne prezrite 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.15 Narcis brez zrcala, ponovitev dokumentarca meseca 21 00 Zagreb dvorana Cibone, slovenski koncert ob rojstvu pet milijardnega prebivalca zemlje agrotehnika-gruda Delovna organizacija AGROTEHNIKA-GRUDA proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n.sol.o. Ljubljana, Titova 38-40 TOZD AGROTEHNIKA trgovina n.sol.o. Ljubljana, Tržaška c. 132 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela *n naloge v gorenjski poslovalnici Kranj, Dražgoška c-2. samostojnega komercialista zastopanje TOZD, obdelava tržišča, terensko ko-nv'rrialno delo) Pogoji: VI. ali V. stopnja izobrazbe ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri, 2 ali 4 leta delovnih izkušenj s področja oskrbe kmetijstva s kmetijsko mehanizacijo ter vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po izbiri. Večerna obleka je francoski film iz žanra tako imenovane *Crrte komedije « Neporočen par, Momque in Antoine, igrata 'u Miou Miou in Michel Blanc, po naključju sreča dobrosr-ne9a robusta Boba, tatu, ki se je ravno vrnil iz zapora v nor ^alno življenje To je pravi fant zanju, kajti Monique bi storila ^Se za brezskrbno in prijetno življenje. Bob ju vpelje v svet fllvin m čudnih ljubezni, saj se je v zaporu čustveno navezal a moški spol Antoine deluje najprej precej prestrašeno in ledeno, ko odkrije, da Bob ne osvaja Monique, ampak nje ?a. vse bolj pa ga stvar pritegne, dokler se dekleta ne znebita |V moška ostaneta sama. Nekaj časa preteče, da se v nekem °kalu vsi trije zopet srečajo To srečanje pa je usodno, kajti v rivalu ljubosumja Antoine ubije Moniquinega spremljevalca j*KlJuček je poln skrivnosti Film je dobil Zlato palmo za gla moško vlogo Režiser Bertrand Blier je posnel še en zani ^'v m vznemirljiv film k Zapuičeni kanjon pa je ameriški znanstveno fantastični m Znani fizik raziskuje nove vrste energije. Svoje poskuse Gla v zapuščenem kanjonu A prav ta kanjon hoče za svoje . u*lf»arne poskuse tudi velika ameriška družba Nastane bor a med osamljenim borcem za svobodo in silno močjo na J'Hii strani, ki prihaja s helikopterji, oklopnimi vozili in speci n"ni enotami Vendar, osamljeni borec mora uspeti 'a mesec se bo v kinu Center v Kranju zvrstila vrsta fil ^°v. ki smo jih radi gledali, zato bodite pozorni na to revijo s I""'"'* 10 julija, bo na sporedu komedija Super agenta, v °"<>to, 11 julija. Strasti, v nedeljo, 12 julija, Komandos, v U>"k"''H|''1' lu''>a/lzganjalci duhov, v torek, 14 julija Kara hi ' v 15 julija, štiri pesti proti Riu, v četrtek, 16 ^ 'lo. Conan 2. v petek, 17 julija,Cestni bojevnik, v soboto, j,, lilija. Poklic Komandos in v nedeljo, 19 julija/Nora inva-na Kalifornijo. 22 10 TV dnevnik 22 25 Poletna noč — Alo. alo, angl humor serija, 6 del, Nezgodni center, amer nanizanka, 10. del Oddajniki II. TV mreže 13.10 Kako biti skupaj 13.40 Nadja, kanadski mladinski film 15 10 Šibenik 87, predstava za otroke 16 10 Dallas, ameriška nadaljevanka 1700 Poročila 17.05 TV koledar 17 15 Narodna glasba 17 45 Sedem TV dni 18.30 Prisrčno vaši: Leon Štrukelj 19 30 TV dnevnik 20.00 Zagreb: Univerziada 87 - Gimnastika-finale 22.55 Premor 23 00 Univerziada 87 — dnevni pregled TV Zagreb I. program 8.30 Bijelo dugme 10.00 Charlie Chaplin, filmski program 10.50 Program plus 13.10 Kako biti skupaj 13.40 Nadja, kanadski igrani film 15 10 Šibenik 87 — predstava za otroke 16.10 Dallas, ameriška nadaljevanka 17.00 Poročila 17.05 Koledar 17.15 Narodna glasba 17.45 Sedem TV dni 18.30 Prisrčno vaši: Leon Štrukelj, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Video klub 21.00 Zagreb: Dvorana Cibone — Slovenski koncert ob rojstvu pet milijardnega prebivalca zemlje 22.10 TV dnevnik 22.25 Nočni program 00.05 Bančni rop, ameriški film NEDELJA 12. julija 9.55 Živ žav: Smrkci, risanke 10.50 Dolga bela sled, ponovitev 10. dela češkoslov. nadalj. 1120 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja 12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb 13.00 Poklici: Sin, za kmeta se boš šolal 14 45 Paganini, 2 del sovjetsko bolgarske nadalj. 15.55 Rensko zlato, nemški film 17 25 Zagreb: Univerziada 87 Plavanje, prenos 19.00 Kino 19.10 Risanka 19.24 Iz TV programov 19 26 Vreme 19 30 TV dnevnik 20 00 R Bogdanovski: Tretje obdobje, 3. del nadalj TV Skopje 20 55 Poletna noč — Zdravo Oddaljniki II. TV mreže 9.00 Danes za jutri in Svatba, jugoslovanski film 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini 14 35 Nedeljsko popoldne 16 50 Portreti igralcev: Kirk Douglas 17.20 Potegni, ameriški film 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zagreb: Univerziada 87: Gimnastika-finale (Ž) 22.30 Rezerviran čas 23.00 Univerziada 87 — dnevni pregled TV Zagreb I. program 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Avtoman, serijski film 13.50 Verujem vase, reportaža 14.35 Nedeljsko popoldne 16.50 Portret igralca. Kirk Douglas 17.20 Potegni, ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Tudi to je sreča, TV nadaljevanka 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 Na robu teme, serijski film 22.55 Program plus 00.30 Poročila PONEDELJEK 13. julija 16.10 Šola tenisa 16.20 Radovedni Taček: Kamen 16.35 Pamet je boljša kot žamet, 2 oddaja 16.40 Sedem stopnic do glasbe: Plašček za Barbaro 17.00 Zagreb: Univerziada 87 — Plavanje, prenos 19.00 Risanka 19.24 Iz TV programov 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 20.00 C. Duch-M. Thomas: Čigav otrok, 2. del avstral. nadalj. 21.00 Aktualno 23.00 Poročila 23.05 Poletna noč, Univerziada 87 — dnevni pregled Oddajniki II. TV mreže 17 10 TV dnevnik 17.30 Hihitavčki, otroška odd 17 45 Sprehod s pesnikom, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 19.00 Zagreb: Univerziada 87 - Atletika, prenos 20 30 Rezerviran čas 21.10 Pohodi evropske civilizacije, angleška dokumentarna serija TV Zagreb I. program 9 00 9.45 1030 11 00 11.25 15.40 17 30 17.45 1800 1840 19.00 19.30 20 00 21.10 22 00 22.25 22.55 00.25 Dediščina za prihodnost: Ench Koš Oddaja za otroke Okno v svet, oddaja za kulture Biskvitki Stari poklici Program plus Hihitavčki, otroška oddaja Sprehod s pesnikom, otroška oddaja Izobraževalna oddaja Številke in črke — kviz TV koledar TV dnevnik Konferenca na jezeru Wansee, TV drama Pohod evropske civilizacije, angl. dokum. oddaja TV dnevnik Glasbena oddaja Program plus Poročila TOREK 14. julija 16.55 Znak, 2. del otroške serije TV Sarajevo 17 25 Zagreb: Univerziada 87 — Plavanje, prenos 19.00 Risanka 19.24 Iz TV programov 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 20.00 R Coutteure-F.Dupont-Mi-dy: Bonboni na veliko, francoska drama 21.30 Integrali 22.10 TV dnevnik 22.25 Poletna noč — Univerziada 87 — dnevni pregled Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja 18.00 Mostovi-hidak 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 Zagreb: Univerziada 87 - Atletika, prenos 20.00 Slikarske tehnike: Zidno slikarstvo 20.30 Vaterpolo ali nogomet 21.30 Pregled ostalih dogajanj 21.55 Žrebanje lota TV Zagreb I. program 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20 05 Sinovi in hčere steklarja Jakoba, serijski film 21.10 Teme in dileme 22.40 TV dnevnik 23.00 Program plus 00 30 Poročila SREDA 15. julija 18 45 Pravljice iz lutkarskega vozička O Sabonjuni in njegovem pomočniku Sinarnju Risanka Iz TV programov Vreme 19.10 19.24 19.26 19.30 20.00 TV dnevnik Film tedna: Sovražnik ljudstva, ameriški film 21.50 TV dnevnik 22.05 Portret: prof. Drago Ulaga 22.45 Poletna noč - Univerziada 87 — dnevni pregled Oddajniki II. TV mreže 15.55 Zagreb: Univerziada 87 — Atletika, prenos 20.00 Zagreb: Univerziada 87 - Nogomet, prenos 21.30 Rezerviran čas TV Zagreb I. program 9.00 Dediščina za prihodnost: Aleksandar Zarin 9.45 Oddaja za otroke 10.30 Okno v svet, oddaja iz kulture 11.00 Biskvitki 11.25 Stari poklici 15.40 Program plus 17.10 Medvedek Uhec 17.25 Poročila 17.30 Zgodbe modrega telefona, otroška oddaja 18.00 Knjige in ideje, izobraževalna oddaja 18.35 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Filmski večer: Norosti v kampu, ameriški film. Vesela ločitev, ameriški film 23 00 TV dnevnik 23 25 Program plus 01 35 Poročila ČETRTEK 16. julija 18 40 Gradimo mesto Živ-žav 18.55 Dve plesni sliki 19.10 Risanka 19.24 Iz TV programov 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualno: Je še možno nadoknaditi zamujeno? 20.45 Maupassantove novele, 1 del francoske nanizanke 21 45 TV dnevnik 22.00 Poletna noč - Univerziada 87 — dnevni pregled Oddajniki II. TV mreže 17.00 Zagreb: Univerziada 87 Atletika, prenos 20.00 Finale košarke (Ž) 21.30 Zabavni program TV Zagreb I. program 9.00 Dediščina za prihodnost 9.45 Oddaja za otroke 10.30 Okno v svet, oddaja iz kulture 11.00 Biskvitki 11.25 Star' poklici 15.40 Program plus 17.10 Medvedek Uhec 17.30 Markova dekleta, otroška oddaja TV Skopje 18.00 S športno rekreacijo do zdravja, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter — politični magazin 20.55 Miniature 21.05 Henrik V, angleški film 22.35 TV dnevnik 22.55 Program plus 00.25 Poročila radio žiri 9.00 Dediščina za prihodnost: Mersad Berber 9.45 Oddaja za otroke 10.30 Okno v svet, oddaja iz kulture 11.00 Biskvitki 11.25 Stari poklici 15.40 Program plus 17.10 Medvedek Uhec 17.30 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja 18.00 Tokovi samoupravljanja, izobraževalfia oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na Nedelja. 12. julija_ UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Minute za prometno varnost 10.00 Pogovor o spomeniško zaščiteni kapucinski knjižnici v Škofji Loki (ponovitev) 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Utrinki iz poletne šole v Tržiču 12.00 Čestitke in pozdravi Četrtek, 16. julija 19.30 Napoved programa — V Škofji Loki smo in bomo ple sali — Novice-obvestila 21.30 Napoved programa za nedeljo 1ADI0 PETEK, 10. julija Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan z -835 Mladina poje - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Šeherezada (H Honegger: Poletni pa storale, simf stavek za komorni orkester, N Rimski Korsakov: Šeherezada, simfonična suita, op. 35) - 12.10 Pod domačo ma-relo — 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Iz glasbene tradicije jugo slovanskih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17 00 Stu dio ob 17-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mladi mostovi - 21 05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.30 - 24 00 Iz glasbene skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni program SOBOTA, 11. julija Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - Vedri feljton Radia Maribor - 11.05 Naši znanstve niki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama .- 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin -17.00 Studio ob 17-ih - 19 45 Minute z ansamblom Atija SOs-sa - 20.00 Veseli večer - Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči - 00.05.5-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 12. julija Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tova riši? - 10.05 Promenadni kon cert - 11.00-13.00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce 15.30 Poročila - 16.00 Lojtrt.u domačih - 17 05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 13. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.40 Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 12.10 Pod domačo marelo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Ponedeljkov križemkraž - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrti I jak želja — 18.25 Zvočni signali - 20.10 Meddnarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi 1987 v Gorici - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba TOREK, 14. julija Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan z orke stroma Midnight sound in Jac-kie Gleason - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 14.35 Iz mladih grl -15.30 Dogodki in odmevi -18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Mozaik lahke glasbe - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 15. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.30 Instrumenti se vrstijo -9 05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13 20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba -14.05 Mehurčki - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19 25 Obvestila in zaba vna glasba - 20.00 Koncert za besedo - ljubezen - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 16. julija Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Dober dan s pianistom Richardom Clavderma-nom in orkestrom 101 violin -8.30 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... -11 05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Mladi koncertant - 14.45 Naš gost — 15.55 Zabavna glasba — 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Večerna podoknica - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program Kili KRANJ CENTER 10. julija: amer komedija SU PER AGENTA ob 16, 18. in 20. uri, 11. julija: amer erot. film STRASTI ob 16, 18 in 20 uri, predpremiera amer krim. filma ZAKRINKANI MORILEC ob 22. uri, 12. julija: amer akcij film KOMANDOS ob 15. 17 in 19. uri, premiera amer fant filma ZAPUŠČENI KANJON ob 21 uri, 13. julija: amer komedija IZGA NJALCI DUHOV ob 16., 18. in 20. uri, 14. julija: amer akcij film KARATE KID I. ob 16., 18. in 20. uri, 15. julija: ital komedija ŠTI Rl PESTI PROTI RIU ob 16., 18 in 20 uri, 16. julija: amer super spektakel CONAN II ob 16., 18. in 20 uri KRANJ STORŽIĆ 10. julija: nem erot. film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČR PALKI ob 16., 18 in 20 uri, 11. ju lija: hongk akcij film KUNG FU DEKLE ob 16 uri, hongk akcij film BANDIT IZ SHANTUNGA ob 18 in 20 uri, 12. julija: honkg akcij, film KUNG FU DEKLE ob 14 uri, nem erot film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČR PALKI ob 16 in 18. uri, premiera franc komedije VEČERNA OBLEKA ob 20. uri, 13. in 14. ju!i-ja: franc. komedija VEČERNA OBLEKA ob 16., 18. in 20. uri, 15. julija: amer. akcij film OSAM LJENI OBUPANEC ob 18. in 20 uri, 16. julija: amer. akcij, film GENERACIJA 84 ob 18 in 20 uri JESENICE ŽELEZAR 10. julija: amer. akcij, film KARATE KID I. ob 16. in 18. uri, predpremiera amer krim filma ZAKRINKANI MORILEC ob 20 uri, 11. julija: amer komedija IZGANJALCI DUHOV ob 16. in 18. uri, premiera hongk akcij filma MAFIJA PROTI NINJI ob 20. uri, 12. julija: amer. erot film STRA STI ob 16., 18. in 20. uri, 13. julija: amer akcij film KOMAN DOS ob 16., 18 in 20. uri, 14. juli ja: amer. komedija SUPER AGENTA ob 16., 18 in 20. uri, 15. julija: amer vojna komedija NO RA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 16., 18. in 20. uri, 16. julija: amer. akcij, film POKLIC: KOMANDOS ob 16., 18 in 20 uri JESENICE PLAVŽ 11. julija: amer superspektakel CONAN II ob 18. in 20. uri, 12. julija: hongk akcij film MAFIJA PROTI NINJI ob 16., 18. in 20 uri, 13. julija: nem erot film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 18 in 20 uri DOVJE 12. julija: amer. akcij, film POKLIC: KOMANDOS ob 20. uri KAMNIK 10. julija: jugosl. komedija DRU GA ŽIKINA DINASTIJA ob 18 in 20. uri, 11. julija: franc. komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 18 in 20. uri, 12. julija: franc. komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 17 in 19. uri, premiera amer filma ŠESTA ŽRTEV ob 21. uri, 13. julija: amer. akcij, film KA RATE KID I. ob 18. in 20 uri, 14. julija: amer. erot. film STRASTI ob 18. in 20 uri, 16 julija: ital komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 18 in 20 uri TRŽIČ 10. julija: franc. komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 18. in 20. uri, 11. julija: jugosl komedija DRUGA ŽIKINA DINASTIJA ob 18. in 20. uri, premiera amer. fant. filma ZAPUŠČENI KANJON ob 22. uri, 12. julija: jugo slov komedija DRUGA ŽIKINA DINASTIJA ob 17. in 19. uri, predpremiera amer krim filma ZAKRINKANI MORILEC ob 21. uri, 13. julija: amer akcij, film POKLIC: KOMANDOS ob 18. in 20 uri, 14. julija: amer vojna ko medija NORA INVAZIJA NA KA LIFORNIJO ob 18 in 20 uri, 16. julija: amer. akcij, film KOMANDOS ob 18. in 20. uri DUPLICA 11. julija: amer. akcij, film KOMANDOS ob 18: in 20. uri, 12. julija: amer. film-ŠESTA ŽRTEV ob 18. uri, franc. erot. film LJUBEZEN V OGLEDALU ob 20. uri, 15. julija: jugosl komedija DRUGA ŽIKINA DINASTIJA ob 20. uri, 16. julija: hongk. akcij film MAFIJA PROTI NINJI ob 20. uri RADOVUICA 11. julija: amer. film SLADKE SANJE ob 18. uri, amer film HIGHLANDER ob 20. uri, 12. julija: amer. film HIGHLANDER ob 18 uri, franc film MIMOIDOČA IZ ULICE SANS-SOUCI ob 20. uri, 13. julija: amer film SLADKE SANJE ob 20. uri, 14. julija: franc. film MIMOIDOČA IZ ULICE SANS - SOUCI ob 20. uri, 15. julija: amer film PEKEL RIO ABAJO ob 20 uri, 16. julija: jugosl. zabavni film MOJSTER IN KREMŠNITA ob 20 uri BLED BOHINJ 11. julija: amer. akcij, film LETO ZMAJEV ob 20. uri, 12. julija: angl. pust. film BMX BANDITI ob 18. in 20. uri, 16. julija: amer film SLADKE SANJE ob 20. uri ŽIRI 10. julija: angl film DIRKA ZA ČASOM ob 20. uri. 11. julija: angl. pust. film BMX BANDITI ob 18 in 20. uri, 12. julija: angl. zabavni film DIRKA ZA ČASOM ob 18 in 20 uri, 13. in 16. julija: amer film HIGHLANDER ob 20. uri, 14. julija: amer film SLADKE SANJE ob 20 uri, 15. julija: franc film MIMOIDOČA IZ ULICE SANS - SOUCI ob 20. uri 11. in 12. julija: amer. avant. ko medija SMOKEY JE RAZBOJ NIK III. del ob 20.30, 14. julija amer. akcij, komedija NEVAREN POSEL ob 20.30 ŠKOFJA LOKA 10., 11. in 12. julija: amer. akcij film TOP GUN ob 18 30 in 20.30, 14. in 15. julija: amer. glasb, film ELEKTRIČNE SANJE ob 18.30 in 20 30, 16. julija: amer. komedija NEVIDNI VOZNIK ob 20.30 POUANE 11. IN 12. julija: amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 21. uri, (12.7. ob 18. uri) 15. julija amer akcij, film TOP GUN ob 21 uri ŽELEZNIKI 10. julija: amer. film ELEKTRI ČNE SANJE ob 20.30, 11. in 12 julija: amer. horor MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20.30 (12.7. ob 18 30) 15. julija: amer. komedija NEVIDNI VOZNIK ob 18.30 in 20 30, 16. julija: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 20.30 SEHGLAS 6 RAZVEDRILO PETEK, 10. JULIJA 1987 Slaba slika, direktor pa v — živo! V nekaterih krajevnih skupnostih kranjske občine se pritožujejo, da imajo slabo televizijsko sliko. Menda tudi v Straiišču. Stisko krajevnih skupnosti razumemo, čeprav so v Straiiiču veliko na boljšem, Saj imajo vendarle direktorja televizije - v živo! ORGANIZIRANO IZOBRAŽEVANJE Dijaki so prinesli indekse. Včasih je v njih pisalo: učni uspeh ob polletju, ob koncu letnika, danes pa piše: učni uspeh v ORGANIZIRANEM IZOBRAŽEVANJU. Da so izobraževanje poudarili z ORGANIZIRANIM, je čisto prav. Če ne bi bilo tega umotvornega poudarka, bi lahko še kdo pomislil, da hodijo dijaki v NEORGANIZIRANO izobraževanje... O ŠKODI PA KDAJ DRUGIČ V blejskem Elmontu so na raznih sestankih v nekaj mesecih presedeli 3.000 ur! Delavnih, seveda. Zdaj razmišljajo samo o tem, kako bi našli in premlatili tistega novinarja, ki si je upal ta podatek objaviti. O škodi in izgubljenih urah pa kdaj drugič... KJE KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI IVO ZUPAN ...nekdaj Navduševal se je za smučarske skoke. Dvanajst let je bil član državne mladinske oziroma članske reprezentance, sicer pa je tekmoval za smučarski klub Žirovnica— Jesenice. Nikoli ni bil državni prvak, zato se ga je tudi prijel vzdevek »večno drugi ali tretji«. Zlate kolajne ima le s pionirskih tekmovanj. Najdlje je poletel 171 metrov v Planici, kar je bil štiri leta tudi jugoslovanski rekord. Sodeloval je na olimpijskih igrah v Innsbrucku 1976. leta, bil je tudi kandidat za nastop v daljnem Lake Placidu štiri leta kasneje, vendar je — le kdo bi vedel, zakaj - ostal doma. To je bil tudi glavni razlog, da se je tedaj odrekel tekmovalnemu športu. Ivo je bil znan po spektakularnih padcih, še bolj pa po tem, da se je iz nemogočih položajev vedno spretno izvlekel — in kar je najpomembnejše — brez hujših poškodb. Med enim od poletov na velikanki v Oberstdorfu je, na primer, v zraku naredil s smučmi »salto«, silovito treščil na trdo steptani sneg na hrbet letalni-ce, odtrgal okovje smuči in se odkotalil v iztek. Čeprav so tamkajšnji časopisi pisali, da je iz takšnih padcev nemogoče odnesti celo kožo, je bil Ivo naslednji dan le nekoliko utrujen. ...in danes Skupaj z ženo Ireno in triletnim sinom Binetom živi v Zasipu in je zaposlen v HTP-je-vem tozdu Turizem in rekreacija na Bledu. Pozimi uči domače in tuje goste smučanja na Zatrniku in pomaga plani-škemu komiteju pri pripravi skakalnic za najpomembnejša tekmovanja. Poleti je njegovo delovno mesto v Zaki, kjer uči tenis, organizira teniške turnirje, popravlja teniške loparje... Sprotna rekreacija je tudi sicer pomemben del njegovega življenja — pozimi igra še hokej za ekipo Verige, poleti tekmuje z »verigarji« v občinski ligi malega nogometa, poskuša se tudi v velikem golfu... »Včasih je bilo v športu veliko odrekanja in nobenega zaslužka, zdaj je odrekanja še več kot nekdaj, vendar igra pomembno vlogo tudi denar. Mi smo bili še zadnji čisti amaterji,« je dejal naš znani nekdanji športnik. C. Zaplotnik • Blagovna menjava Blagovna menjava ni le značilnost jugoslovanske trgovine. Ameriški Ford pošilja Urugvaju avtomobile in zanje dobiva kože; modni kreator Piere Car-din za nasvete Kitajski dobiva kitajsko svilo; siromašna Jamajka plačuje avtomobile z rudo, Filipini za romunsko orodje pošiljajo kokosove orehe; Malezija pa Braziliji daje surovo nafto in dobiva železovo rudo. • Za mini krila ni mesta Nobena junakinja Dinastije ne bo oblekla mini krila — je odločno izjavil ko-stumograf popularne TV serije. Zakaj se je tako uprl modi mini kril, ki se je spet pojavila v Ameriki? Pravi, da je mini moda le prehodna in da ne more dovoliti, da bi se občinstvo ob morebitnih ponovitvah serije v drugačnih modnih časih krohotalo zvezdam Dinastije. KONCERT U 2 Vsi ljubitelji irskih rockerjev te-ga zapisa verjetno ne boste spregledali. Kranjska poslovalnica Kompas namreč organizira v torek, 21. julija, odhod s posebnim avtobusom na koncert skupine U 2 v Miincheft na velikem olimpijskem stadionu. Prijave in vse natančnejše informacije (cena. časovni razpo^ red...} dobite v kranjskem Kompasu (poleg Globusa) aH po tele- y 2 danes' fonu 28-472. Velja pohiteti, kajti _\ po zadnjih informacijah (pred zaključkom redakcije) je bilo prostih samo se nekaj mest! U 2 nekoč: nes oblikovalec vseh njihovih ovitkov plošč) postanejo U 2, ker to ime izraža »intimnost in bližino«. Pripravljajo se prve pesmi in igranje pred klubsko publiko. (Danedelion Market). Leta 1979 izide njihova prva mala plošča Out Of Control in počasi se začne pot proti vrhu. Prvo prelomnico pomeni leto 1981, ko po izidu prvega LP-ja Boy počasi poleg angleške publike osvojijo tudi del ameriške. Dve leti kasneje s pesmijo New Year*s Day, ki govori o poljski Solidarnosti, že dosežejo vrh in s tem presežejo časovne omejitve... Tu je potem Še Brian Eno, Live Aid pa.... Pred desetimi leti se je zbrala druščina mladeničev, ki si je zgradila svoj svet domišljije. Vsakdo si je pridobil svoje mesto. Tako Paul Hewson postane Bono Vox (lat. dober glas) in današnji kitarist, klaviaturist U 2 Dave Evans The Edge. Po oglasu Lar-rya Mullena se polegle omenjenih dveh kmalu pojavi tudi Adam Clavton. Ekipa je sestavljena. Do 1977 fantje nastopajo pod različnimi imeni, v tem letu pa na predlog Stevea Rapida (da- Fantje so trenutno na svetovni turneji, kjer predstavljajo svojo zadnjo, peto studijsko veliko ploščo The Joshua Tree. Eden od najlepših pokazateljev njihove vrednosti so poleg razprodane dvorane tudi nepozabni koncertni vtisi. Čeprav jim nekateri očitajo zlagano profesionalnost, U 2 hitijo naprej, pridobivajo nove in nove privržence... Diskografija: Albumi: Boy (1980), October (1981), VVar (1983). Under A Blo-od Sky-live (1983). The Unfor-gettab»e Fire (1984), Wide Awa-ke In America-mini LP, Live (1985), The Jushua Three (1987). ZABAVNI ZVOKI DON JUAN PRIPRAVUA KASETO »Skupaj smo že dobrih deset mesecev. Skupino Don Juan smo uspeli zelo hitro sestaviti. Ni ga, ki ne bi poznal priljubljene skladbice Mandarina. Naklada je dosegla že število 90 tisoč kaset in plošč in se približuje diamantni nakladi — 100 tisoč prodanih,« pravi Branko Jovanovič Vunjak. V Don Juanu so: bas kitarist Vili Bartok, solo kitarist in vodja Vunjak, bobnar Damir Jurak in kla-viarist Vojko Sfiligoj. Vunjak kot glasbenik in pisec pomaga mladim skupinam in posameznikom s projektom kaset NAJ, NAJ, NAJ... Za NAJ 1 in 2 je sodelujočim napisal pesmi. Zato, ker je Mandarina postala hit, so pri drugi kaseti.dodali tudi ime te skladbe. V seriji projekta NAJ bo izšla tretja kaseta v času dopustov, na njej pa bodo skladbe Majde Arh, Andreja Mahkote, Mihe Balažiča ter skupine Prerod iz Ptuja, Kivi iz Ptuja, Sato iz Velenja, Delta iz Ljubljane, Pop design iz Nakla ter seveda Don Juan. Don Juanovci načrtujejo tudi izid prve samostojne kasete, posneli pa jo bodo pri Acu Razborni-ku v studiu Tivoli v Ljubljani. Še to: v Ljubljani se Branko Vunjak vključuje v skupnost samostojnih kulturnih delavcev, ki odpira Založbo Ml in bo združevala izdajo kaset in plošč, videa, filma in organizacijo koncertov. — D. Papler PRIJAZNI NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO MARJETA VIZOVI ŠEK Še vedno srečujemo po uradih, pisarnah in nasploh v javnih službah preveč mrkih obrazov, zato smo veseli tistih ljudi, ki se nam prijazno nasmejejo in so pripravljeni pomagati ali ustreči. Dorica Z. iz Radovljice nam Je pisala: »Poglejte k Sobcu! čudovito so ga uredili, v recepciji pa zaposlili same prijazne uslužbenke, ki jih vodi nadvse sposobna in na delovnem mestu vedno ustrežljiva Marjeta Vizovišek.« Marjeta Vizovišek iz Lesc je upravnica kampa Šobec že peto leto: »Saj sem kar malo presenečena nad tako oceno,« pravi Marjeta, »kajti na delovnem mestu, se mi zdi, sem precej sitna. Zahtevam, da goste pozdravljamo v slovenskem jeziku, vedno pa moramo prisluhniti njihovim željam in zahtevam. Zavedamo se, da se gostje ne morejo hitro znajti, A» pride do problemov, ki jim niso kos. Tako moramo v vsakem času dneva aH noči sami poskrbeti, če se jim pokvari avtomobil, če zboli njihov ku-ža.... Najbolj me razjezi, če ne znajo ceniti našega truda, ko skrbimo za čistočo v kampu. Pri 3.000 gostih mora biti red-Zato se ne morem strinjati s tistimi, ki odvržejo odpadke kjerkoli ali ki se hočejo pretihotapiti v kamp. Vsaka zahteva, ki smo jo postavili, ima utemeljen razlog. Reda v kampu se je enostavno treba držati. D. S. Okroglo (3) Piše: D. Dolenc Menzure ovsa, posmrtni vol... Marija Kokalj — Jurjevčeva z Okroglega nam je poslala v svojem pismu zanimiv zapis o Okroglem iz leta 1291, najden v srednjeveških urbarijih in sicer o dajatvah, ki so jih morali kmetje dajati gosposki. Takole piše: »V vasi Okroglo je obdelanih 14 kmetij, od katerih plačuje vsaka na leto o prazniku sv. Mihaela tri menzure pšenice, tri menzure rži, pet modijev ovsa po meri žitnice gospoda škofa. Ena pa med imenovanimi 14 kmetijami, ki zaradi svoje revščine ne more plačati dolžnega davka v žitu in ni mogla biti drugače umeščena, je bila obdavčena letno na pol marke oglejskih denarjev, ki naj se plačujejo na praznik rojstva Gospodovega. Dalje plača vsaka imenovanih kmetij, 13 namreč, o sv. treh kraljih enega prašiča ali 20 oglejskih denarjev, binkoštni praznik za tlako 20 denarjev, dalje letno o prazniku sv. Martina dva denarja za podeželsko sodnijo, kar naj se plača deželnemu gospodu. Dalje so dolžni ob navzočnosti gospoda škofa služiti z mesom v kuhinjo. Dalje daje ob času umestitve vsak uradnik en denar, en kruh in pol menzure ovsa. Če bi kak kmet umrl, zahteva se po pravu, da se imenuje posmrtni vol, boljši vol, ki bi ga imel, ter prašiček ali 12 denarjev, če bi prašička ne mogel imeti. Dalje dajejo davek po milosti in dobri volji gospoda škofa.« No, kot vidite, že takrat ni bilo kmetu prizanešeno. Danes je na Okroglem še deset kmetij, naštejmo jih od zgornjega konca vasi: Drinovc, Martine, Jane, Ažman, Boštjan, Pogvajen, Mol, Jurjevc, Mrkuš in Šmajd. Trdni kmetje so to, dobro gospodarijo, silno so navezani na zemljo. Glavni pridelki so krompir, silažna koruza in pšenica. Vsi se ukvarjajo z živinorejo, pri Jur-jevčevih pa razmišljajo tudi o prašičereji. Na Okroglem so bile včasih svinje doma in sem so od daleč hodili kmetje po mlade prašičke. Skupni stroji Da so na Okroglem doma resnično dobri kmečki gospodarji pove že dejstvo, da so imeli med prvimi (ali pa celo prvi) svojo strojno skupnost na Gorenjskem. Leta 1967 so kot prvi skupni stroj kupili linijo za krompir, od sejanja do izkopa. Vsi kmetje so bili zraven. Potem so kupili še mlatil-nico, snopovezalko, sejalnico GORENJCI, POZNATE GORENJSKO? Prihodnjič bomo obiskali Stisko vas. Veste, kje leži? Ima sploh kakšno značilnost? Sporočite nam, prosimo« Tudi tokrat gre enemu izžrebancu nagrada, Zorčeva knjižica Po Prešernovih stopinjah. Otroci na Okroglem nimajo igrišča, zato za igre z žogo porabijo kar cesto. Med jancem in Pogvajenom v sredi vasi je še največ prostora. — Foto: D. Dolenc za žito, kasneje pa se je po nekaj kmetov odločalo za svoj stroj. Tako imajo na primer danes Jurjevc, Šmajd in Šumi iz Struževega skupno linijo za koruzo, Mol, Jane in Mrkuš cisterno za gnojevko, Mrkuš, Mol, Pogvajen in Ažman imajo skupni trosilec za gnojilo in tako naprej. Preveč strojev za toliko zemlje, ugotavljajo, vendar pa brez njih ne gre. Po svoje so kar veseli daljnovoda, kajti zdaj je zagotovo, da Okroglo ne bo nikoli pozidano, zemlja bo kmetu ostala. A že se sliši nekaj o hitri železnici, ki naj bi šla tu nekje mimo... V aščani močno upajo, da jih bo obšla. Vsak poseg jim nekaj vzame, naredi škodo. Vse obljublajo prej, potem je pa vse drugače. Elektro je naredil novo pot k trafo postaji, a uredili so samo za svojo ograjo, zunaj pa pustili vse v kupih in ob vsakem večjem nalivu se plaz kamenja spelje na Mar-tinčev travnik. In kjerkoli mladi Martine prosi, da bi to uredili, se zgovarjajo na druge. To ni pošteno! Kmečka romantika le še ob motiki Najstarejša krajanka Okroglega je Marija Križnar, Pog-vajenova. 85 let je dopolnila 13. marca, a je nisem našla doma. Na njivi je okopavala rdečo peso. Spominja se še časov, ko so še vse žito na roko, s srpi žele. Potem, ko so prišli fantje iz prve svetovne vojne in videli drugod košnjo s koso, so tudi pri njih zaceli z njo. Tudi včasih ni bilo kaj posebno živahnega, družabnega življenja v vasi. Plesalo se je le, če je bila ohcet, sicer so pa v Naklo hodili na igre in na plese. Preprosto je bilo vse, pravi Marija, počasi se je delalo, zdaj gre pa vse s tako naglico, vse je na traktorjih. Le ob motiki je še malce kmečke romantike. In kaj si želi 121 krajanov Okroglega? Čeprav nimajo v vasi razen cerkve prav ničesar, so zadovoljni, saj dobe vse v bližnjem Naklem, najhujšo žejo si pa poteše v bifeju doma slepih. Le telefone, te bi pa radi čim prej imeli. Telefonski priključki so že v vasi, a PTT Kranj kar zavlačuje. Saj ne zaradi drugega, zaradi veterinarjev je nerodno, pravijo kmetje. Najstarejša krajanka okroglegr j« 85 letna Marija Križnar. POPRAVEK Narobe smo zapisali, da jt* v noči od 21. na 22. april 1942 v Okrogelski jam* padlo 13 borcev. Res jih j« padlo 13, nas opozarja Ivan Jan, vendar 2 od njih 21« aprila dopoldne, 22. aprila dopoldne se jih je šest samih ustrelilo v jami, 2 sta bila zastrupljena s plinom in bila ubita v Begunjah, 2 pa sta bila Hi. maja ubi**1 med ostalimi talci. Eden je ostal živ, se vrnil med partizane in padel 14. septembra v Ud in borštu. TOREK, 16. JUNIJA 1987 7. stran (mmmm^ioiiAS FRANCI ZAGORIČNIK Prispevek k opredelitvi slovenske kulturne krize — 2 Marjan gabrijelčič Slovenska kultura danes in jutri ANDREJ PAVLOVEC Kultura je kot pes na cesti EDO TORKAR Poklic: samostojni kulturni delavec IZJAVA DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV Ob spreminjanju ustave JANEZ SVOUŠAK Odprto pismo Mariji Staretovi ŠT. 9 Devete letošnje odprte strani, zadnje pred poletnimi počitnicami, smo odprli kulturi. Povprašali smo slovenske kulturnike, kaj menijo o sedanjem položaju v slovenski kulturi, zlasti o »željah« (in konkretnih ukrepih, ki iz teh želja izhajajo), da bi na račun kulturnega dinarja reševali jugoslovansko krizo. Odziv je bil nekoliko slabši kot smo pričakovali. Kljub temu pa menimo, da boste v Odprtih straneh našli zanimivo branje, čeprav v vročem poletju teže razmišljamo o krizi in težavah. Z Odprtimi stranmi se do jeseni poslavljamo. S tem pa ne mislimo, da v poletnih mesecih ne bi sprejemali vaših prispevkov in razmišljanj. Veseli bomo zapisa ali razmišljanja. UEOPOLDINA BOGATAJ /4NDAT ^ElIiillilifAM Kulture je preveč! >ŽPlošnem nazadovanju smo dosegli tisto stopnjo, ko ne moremo več go-;^!JtMe o kriznih vprašanjih na tem ali onem področju, znašli smo se v zača-r^^TJTkrogu in ne vemo več natančno, kje bi se stvari lotili, kaj je vzrok, kaj vaiv^em splošnem nazado-^jo L Smo dosegli tisto stopati* i ne moremo ve^ 8ovo" h* .e o kriznih vprašanjih £ty^u in ne vemo več natan- čna**01 a^ onem področju, k„ u smo se v začaranem u i Je v ^e ^ so stvari kotili, kaj £v Zr°^' posledica, bj^ 2ni interventni zakoni so *wnu Primer sprejeti z ute-^ Jllvijo, da bodo utrjevali Sq uPravni sistem. Omejili cj^ ^v°bodno mei.javo dela, okr . J° v nadaljevanju ^^P'H. Da bi razbremenili snie0darstv0, delavci ne He^0 vcČ namenjati sred de; 2& določene družbene ^ aVr°sti iz svojega osebne-Or»odka, temveč naj bi se sredstva za te dejavnosti zagotavljala iz ostanka dohodka delovne organizacije. Pričakujemo, da tretjina delovnih organizacij takšnega ostanka dohodka ne bo imela, zato bodo potrebe njenih delavcev po družbenih dejavnostih solidarno pokrivali tisti, ki bodo takšen dohodek imeli. Zaradi solidarnosti bo obremenitev teh delovnih organizacij večja. In tako naprej... Nihče noče javno ugotoviti, da imamo zdravstva, šolstva, kulture in telesne kulture preveč. Vendar interventni ukrepi ponujajo prav to ugotovitev. Toda odkrijejo naj jo uporabniki teh dejavnosti sami. Ali pa naj jo morebiti odkrijejo izvajalci? Delavci v kulturnih ustanovah in kulturnih društvih naj se posu-jejo s pepelom in naj samokritično ugotovijo: Kulture je preveč! Ampak vsak misleč človek se bo vprašal: Preveč glede na kaj? Preveč glede na gospodarstvo, ki je zgledno urejeno, le preveč obremenjeno z izdatki za družbene dejavnosti? Ko pa vemo, da en sam zakon lahko bistveno spremeni pogoje gospodarjenja, praktično prepove obmejno gospodarsko menjavo, zmanjša izvoz, vzame devize tistim, ki jih ustvarjajo, da jih lahko da tistim, ki jih zgolj pretapljajo v manj vredno valuto. Kje je tu logika in kje je izhod iz tega? Resnica je, da nam kulturna dejavnost usiha. Mnoge knjižnice ne kupujejo več knjig, zmanjšuje se program v Operi in v Cankarjevem domu, slovenske založbe iz leta v leto tiskajo manj domačih avtorjev, izdajamo manj prevodov iz tujih jezikov, pri tem so zlasti prizadeta strokovna področja: medicina, tehnika, družboslovje. Slovenska kultura v letošnjem letu še ni dobila deviznega dinarja, zapira se pretok kulturnih dobrin, čeprav je v Evropi prav v tem času veliko zanimanje za najnovejše rezultate v naši umetnosti itd. Recimo, da je to bilo nujno zaradi razbremenitve gospodarstva. Toda zmanjševanje programov v kulturi je nepremišljeno, je brezglavo, to je kot ujma, ki ne gleda, na kaj udari. Oblak se je utrgal in zdaj bo, kar bo. Negativne rezultate bomo ugotavljali kasneje. Ali naše tegobne občutke vsaj lajša zavest, da smo s tem komu pomagali? Da smo razbremenili gospodarstvo in da temu zdaj gre bolje, da mu vsaj ne gre slabše, kot mu je šlo prej? Žal si tega zadovoljstva ne moremo privoščiti. Vodilni gospodarstveniki kar po vrsti izjavljajo, da se ubadajo le še i. računovodskimi posli. Kako obvladati nered in brezperspektivnost, kako vendarle preživeti, kako uveljaviti pošten odnos do dela, kako življenjski položaj delovnega človeka povezovati z njegovimi delovnimi rezultati, z rezultati, ki se preverjajo na trgu, doma in na tujem, ko pa dejansko živimo v diktaturi slabih gospodarjev, izgubarjev, ko nas iz dneva v dan bolj duši-jo vsemogoče »ekonomske« mahinacije, tečajne razlike, stimulacije, podj istemi, solidarnost in sociali brez meja, ko je postalo r jrmalno, da cele družbene skupnosti trosijo več kot so sposobne ustvarjati, ko vse izgube in vsi dolgovi postajajo skrb vseh drugih, le tistih ne, ki so jih ustvarili.. V takšnem stanju moramo žal ugotoviti, da so nam odpovedale (ali pa celo, da jih nismo nikoli imeli) temeljne predpostavke kulturnega in civilizacijskega življenja, da se to kaže na vseh področjih družbenega življenja. In kaj hitro si lahko odgovorimo, da s krčenjem kulturnega dinarja, pa tudi v skrajnem primeru, če se zavestno odrečemo prav vsemu kulturnemu delovanju, nismo niti za las prispevali k rešitvi nakopičenih družbenih problemov. Zato menim, da ne smemo biti omahljivci in se ne pustimo zapeljati tistim, ki na račun kulture želijo reševati druga področja družbenega življenja. Ne moremo se odpovedati svoji kulturni samobitnosti, svoji avtentični človeški podobi, ki združuje stoletne tradicije z zamislijo o človeka vredni sedanjosti in prihodnosti. Vztrajajmo! ©MMII^MEIIGLAS 8. STRAN PETEK, 10. JULIJA 1987 FRANCI ZAGORIĆNIK Prispevek k opredelitvi kulturne krize — 2 Za vsa vprašanja, ki jih zastavlja uredništvo Glasa v zvezi s težkim gmotnim položajem v slovenski kulturi, je še naprej relevanten odgovor, ki ga je na okrogli mizi o kranjski kulturi 6. maja letos podal Jože Jenšterle, ko je razlagal položaj naše kulture spričo razvpitega interventnega zakona. Njegov odgovor je bil podan v obliki spodbude k nadaljnjemu vprašanju, ki se je v kratkem glasilo približno takole: »Vprašamo se lahko, ali kulturo sploh po- trebujemo.« Če se tako vprašamo, potem sprašujemo po že znanem odgovoru, saj je ta impliciran v samem vprašanju Samo negativen odgovor je lahko pozitiven. Na podoben način, kot če bi spraševali o kulturi v službi revolucije, ali o režimski kulturi. Nasprotni odgovor pa je seveda tisti, ki govori o kulturi kot o tržnem blagu, o porabi, in ki je ob krčenju porabniške družbe prvi na udaru. Konkretni odgovori naj bi bili podani s prvojulijskim zakonom. Kaj je od kranjske kulture ostalo, ne vem. Pred tem sem slišal za varianto, po kateri naj bi ostalo Prešernovo gledališče, godba na pihala in en pevski zbor, se pravi bolj ali manj kozmetične, reprezenta-čne kulturne oblike, ena profesionalna in dve amaterski. Pri tem ne bi bilo pošteno, če bi prezrl, da smo se gledališčniki iz Lutkovnega gledališča čez cesto ravnokar vrnili iz Siska, s festivala MAK (slov. MAG -mednarodno alternativno gledališče), se pravi že v času novega kulturnega razdobja. Glede na to, da krizna kultura očitno pomeni tudi občutno usihanje kulture, se pri tem tudi sam pojem kulture prazni do te mere, da se že lahko sprašujemo, kaj kultura sploh še je. Kaj se je pri tem izjalovilo in ali ni kultura nekaj, kar je bilo že ves čas jalovo in potem kaže, da bi bilo vprašanje, ali kulturo sploh potrebujemo, nazadnje tudi upravičeno. DANICA DOLENC Govorim seveda iz sklopa zastavljenih vprašanj. Osebno pri tem ne mislim o kulturi na tržni način, kot o blagu, ki ga na trgu lahko pogrešamo, ali kot o substanci, ki je neobstojna brez tistih finančnih virov, ki jih rajši pobere kulturno neobčutljiva in neozaveščena država. O kulturi razmišljam kvazipolitično in obenem z naivno preproščino, kot o stvari, ki je, tako kot je navsezadnje tudi z življenjem. A tudi na tej poziciji je obstoj kulture, življenja skrajno vprašljiv. Vse naše bivanje je kontaminirano z nedosegljivo in sveto Koristjo, ki ni več korist posameznega bitja, ni več kot navidezna korist, je samo sugestija in iluzija koristi posameznika v okviru nekih dozdevnih splošnih koristi. Denimo, da je vse naše zemeljsko gnanje usmerjeno v korist tujega kapitala, države, supersil, in ta korist naj bi bila še poslednja rešilna bilka v sestopu celotne civilizacije, v vse razvejane oblike njenega razpadanja in dokončnega uničenja. Ta sestop ne izbira med posameznimi kapitalističnimi in komunističnimi državami, še najmanj prizanaša državam tretjega sveta. Pri tem je kapital nad ideologijo. Dokaz za to je černobilska katastrofa, ki je mednarodnega pomena. Mednarodnega pomena so tudi pre-številne lokalne ekološke katastrofe, tiste znane (belokranjska Krupa) in tiste potencialne (NE Krško). V tako nekvalitetnem in celo smrtonosnem svetovnem kontekstu kultura res ni stvar, ki jo še potrebujemo. Kar mislimo si, da nam Sovjeti vračajo z baletom, s svojimi vrhunskimi koncerti in cirkusi za leto strahu in groze in še za vsa nadaljnja leta strahu in groze. Dovoljujem si še en obrat: Mi ne potrebujemo zraka in vode. Ne potrebujemo slovenskega jezika in slovenske zemlje. Ne potrebujemo svoje domovine, ker jo revolucionarno zasedajo drugi narodi, kot domovino, do katere so politično upravičeni! Pa še en obrat:. MI VSE TO IMAMO! Da pa bi ta verbalni ples, ta slovenski danse macabre uskladili z resničnostjo, se je treba tej resničnosti upreti, ponovno bo treba izpisovati vrsto narodnoosvobodilnih izrekov: Na Slovenskem smo mi gospodar! Tujega nočemo, svojega ne damo! In podobno. Unitaristična država, s končnim, enim samim uradnim jezikom, po zgledu naše državne armade, je danes tista, ki odloča o končnem izčrpanju posameznih narodnostnih kultur, bogastva naroda in njegovega obstoja. Interventni zakon, utemeljen na nekih za nas domnevnih koristih, naj bi veljal samo za tistega, ki ga sprejema. Noben zakon ne more krniti naše temeljne narodnostne pravice in dolžnosti. Vprašanje slovenske kulture postane zaradi tega slovensko narodnoosvobodilno vprašanje, spričo nasta- lih in drugih pogojev in v smislu neovrgljive tradicije eno-beja. Zvezni interventni zakon odgovarja na Glasova vprašanja v tem smislu, da je kultura nekaj, kar je zaradi trenutnih političnih"koristi mogoče začasno ukiniti, potem pa eventualno — v boljših pogojih - re-vitalizirati. Zakon, govori o tem, da se lahko pomirjamo z dejstvom, da se Slovenija temu ne more upreti. Glasova vprašanja pa o tem, da se v tolažilo lahko tudi malo upiramo, saj to upiranje nikamor ne pelje in ne povzroča nobenih resnih posledic zoper zakon. V resnici pa smo že videli in občutili na svoji koži, kakšne so bile in kakšne so še posledice političnega ukinjanja poklicnega Prešernovega gledališča. Kar enkrat politično zatreš in umoriš — če lahko rečemo, da je kultura živi organizem — tega ni mogoče na enak, političen način spet obuditi in ga postaviti na noge. Popravljanje politične škode je dolgotrajnejše od radikalnih političnih posegov v živi organizem kulture. Predvsem kultura ne bi smela biti politično manipulativno področje. Takšna kultura je potem spoli-tizirana in se ljudstvo od nje odvrača, ni več kultura, je samo še orodje oblasti in s tem seveda sramota te oblasti. Takole bi rekel: Če Balkancem zvezni interventni zakon ustreza, naj ga kar imajo. Slovenskemu ljudstvu in njegovi kulturi je ta zakon v škodo. Škodovanje slovenski kulturi je še en korak k nadaljnji ra-znarodovalni politiki na Slovenskem. Narod brez kulture, narod z občutno okrnjeno kulturo, narod samo z reprezenta-čno, elitno kulturo, ponovno postaja narod hlapcev. A tudi naša elitna kultura je zdesetkana! Se bomo s kulturo vrnili v kameno dobo?! Prvi prispevek k opredelitvi kulturne krize glej v mladinskem glasilu Naprej 1987/1 ali v mariborski reviji Dialogi 1987/2-3. Franci Zagoričnik DOVOLJ JE LAŽI Besede dišijo v vseh letnih časih, kar prebujajo se, še najbolj v pomanjkanju hladu ali topline. Zahod in Vzhod se složno prepirata v Eno, v pesem naraščanja in spet minevanja sveta. Dovolj je resnice. Zadosti vsega. Tudi ljubezni prednikov na pretek in tudi neljubezni po tem — potomcev. Gospa, nisva prijatelja! Vse minulo je minilo! Česa neki je bilo v pomanjkanju, kjer poraja se pesem? Katerih bleščečih videzov? Obljube z besedami so narasle visoko, globine globin, daljave daljav, povsem razumljive in dosegljive, človeške želje — Ikari zmagovalci, ljubezen ovekovečena ter pravica in dolžnost, obdarjena z lepimi pesmimi, ki z leti ne starajo: vsa srca enaka, mlajša in mlajša! Kajti narava stvari zavaja s svojim ustrojem iz dneva v dan mnoge stvaritelje nenarave. Prinašava' resnice so razposajeni oznanjevavci z rajem za svoj raj v raju protislovij. Dovolj je resnice! Dovolj je vsega in ničesar! Gospa, nisva prijatelja! Vam cvetijo verzi mnogih pesnikov, toda kamenje ostaja na svojem kamenju! Ljudje so se povzpeli med bogove. Zginila je ljubezen, zginila so leta, zginilo je vse. Resnica je toliko kot laž. Pesem mirno zavrzite. Ne računajte na njeno prilizovanje. Ne priznava zaslug davnega rojevanja. Vendar, ko bo ljubezen zaslužena, se vam lahko pripeti, da sin vam odgovori: »Gospa, ne poznam vas!« »Dovolj je laži, a kar potrebujem, to ni veliko!« Variacija na temo Tina ujevica pesem Partiji Imotski, 4. mali srpan 1981, prevedeno iz hrvaščine. Kultura Je tista duša, ki prebija meje in navezuje prave ljudi Bil je eden od tiste peščice za glasbo vnetih Kranjčanov, ki so ob koncu petdesetih let sestavljali mali simfonični orkester. Kasneje je kot edini Gore7 njec študiral dirigentstvo doma in v tujini in bil zadnji učenec našega slovitega dirigenta dr. Danila Svare. Kultura je tista duša, ki prebija meje in navezuje prave ljudi Da, prav ste prebrali. Kranj je imel svoj simfonični orkester. Majhen sicer, okrog dvajset članov je imel in vodil ga je glasbenik Klobučar. Peter je v njem igral oboo. To je bil Čas, ko je Kranj v Prešernovem gledališču izvajal celo operete. Eno od njih, Fabijanijevo Bajko o slavčku, je še kot študent postavil na oder prav Peter Skrjanec. Vsaj dvajsetkrat so jo gotovo ponavljali, kajti, kot se spominja danes, je Kranj takrat še nekaj želel... »Škoda,« razmišlja danes Peter Skrjanec, dirigent reške Opere, »da je ta ideja zaspala. Kranj bi to svojo idejo moral razvijati naprej. Na Zahodu, po Nemčiji, Franciji, Angliji so prav takšna majhna mesta poznana po komornih orkestrih, ki ponesejo njihov glas v svet.« »Kranj bi moral imeti svoj komorni orkester,« je še tudi danes prepričan Peter. »Morda danes še bolj kot kdaj prej. Kajti Kranj je mestece, ki kar vpije po kulturi, hlepi po lepem, po polni duši. Mora pa biti seveda med ljudmi smisel za ta duhovni obraz mesta. Ni vse materialna plat. Ni mi jasno, da ne vlagate v glasbeno kulturo. Slovenci vedno tarnamo o izgubljanju svoje identitete, vanjo pa ne vlagamo in iščemo krivce vspovsod drugod. Živim na srbohrvatskem področju, pa se ne počutim ogroženega, kajti Slovenca nosim v sebi. Vlagati je treba v ta svoj duhovni jaz. Ce se tega ne zavedamo, je destrukcija v nas samih. - Na Roki vodi "n operni zbor in še dva druga '.bora, to sta slove isk mešan pevski zbor Bazovica in hrvi ki .nešan; pevski zbr r Sloga iz Hr^ljina. Oba nave ujeta prijatel, ske stike od Make lonije do S'ovenije. S KUD om Oton Župančič iz So- re pri Medvodah čudovito sodelujemo. Kultura je tista duša, ki prebija meje in navezuje prave ljudi. »Kulturno sodelovanje med republikami bi morala biti duša našega bratstva. Bratstvo mora imeti vsebino.« Težki časi so prišli nad nas, kulturo je še posebej udarilo. In ko je njegovim v reški Operi najtežje, ko iz meseca v mesec ne vedo, ali bodo prihodnji mesec sploh še dobili osebne dohodke, govori svojim pevcem in instrumentalistom v opernem orkestru, naj potrpe, naj mislijo le na glasbo. Tudi zato so se tako zavzeli pri njihovem skupnem delu — Mozartovem Requiemu. O vsaki frazi so posebej razpravljali, vsako besedo so skušali povezati z dinamiko. Tako za zbor kot zanj so bile te vaje pravo doživetje. Tudi ono nedeljo, pri vaji za Requiem v blejski cerkvi jim je govoril, naj mislijo le na glasbo in pozabijo na dolge ure vožnje z Reke na Bled, po hudi vročini. Časi so taki, da si pač ne morejo privoščiti, da bi kje prespali in naslednji dan spočiti nastopilti pred publiko. Isti dan na Bled, isti večer nazaj na Reko. Tako pač je, važno je, da so skupaj, da delajo, ustvarjajo, navdušujejo. »Vesel sem, da je glasba zmagala nad zunanjimi problemi. To se je čutilo na vajah in na nastopih. Ko sta z glasbo povezana in prežeta tako zbor kot orkester, uspeh že niti ni več tako pomemben.« Vedno rad pride na Gorenjsko, kadar le more. Planine ga posebno privlačijo. Najprej glasba, potem planine. In stari Kranj. Moral bi imeti svoj komorni orkester, kot takrat, pred tridesetimi leti. Prepričan je, da je še vedno toliko zagnanosti v ljudeh, da bi ga spravili skupaj. Ni treba vsega pričakovati od velikih rnest; tudi sam bi primaknil svoj delež, če bi hoteli. Vsa Gorenjska bi morala bolj glasbeno zaživeti. Vesel je, da je s svojo ekipo in Requiemom znova gostoval na Bledu. Lani je bil tu s svojim komornim orkestrom, v cerkvici na blejskem otoku. Vesel je tudi, da je k delu pritegnil cvet jugoslovanskih solistov, kot so Olga Gracelj, Sabira Hajdarevič, Jovo Reljin in Gi-anni Sancin. V vrhu jugoslovanskih solistov so. Za ta Mozartov Requiem se zanimajo tudi Italijani. Zanimivo, da je včasih lažje prodreti v tujino kot po domovini. Vendar zanimanja je veliko; tudi doma. Kajti Mozartov Requiem ni le posmrtna maša, njemu se zdi, da je to ena najlepših pesmi o življenju. I). Dolenc Peter Skrjanec je po rodu Kranjčan. Srednjo glasbeno šolo je končal v Ljubljani, študiral na Akademiji za glasbo in končal muzikolog! jo, in klavir ter dirigiranje pri dr. Danilu Svari. Bil je njegov zadnji učenec. Kasneje se je v dirigentstvu izpopolnjeval V Avstriji pri Hansu Svvarov-skem in Nicolausu Harnonco-urtu. Od leta 1970 deluje kot glasbenik na Reki, od leta 1975 je zaposlen v reški Operi-Bil je korepetitor solistov, baleta, scenske glasbe in podobno. Zdaj je že več let operni dirigent, vodi reški komorni orkester, ki ga je ustanovil pred 11 leti, predava analizo glaslu' na reškem oddelku zagrebške glasbene akademije, vodi pouk komorne glasbe s korepeti-eijo in podobno. Pod njegovi«*1 vodstvom je reška Opera Ivana Zajca uprizorila večje število opernih in baletnih predstav ter operete. Sodeluje tudi z orkestri drugih mest; tako je kot dirigent gostovala v Sarajevu, Dubrovniku, Mariboru in drugod. Zadnje njegovo delo je Mozartov Requeim, k« smo ga Gorenjci imeli 28. junija priložnost poslušati v župnijski cerkvi na Bledu. PETEK. 10. JULIJA 1987 9. STRAN ©MMi^MESGLAS MARJAN GABRIJELĆIČ Slovenska kultura danes in jutri zgrni kot mojega pogleda na položaj slovenske kulture danes in jutri so pogoji svobodne menjave dela v okviru kulturnih skupnosti. Povod za pisanje Igjjmotna plat razvoja kulturnih dejavnosti v naši republiki z neposrednimi vsebinskimi nasledki, teža pogledov pa ustreza (ne)pomembnosti uradnika, ilJ^JTinogimi deli usodo (ne)potrebnega birokratskega aparata. Za boljše razumevanje gmot-nega položaja slovenske kultu-re v letošnjem letu si moramo osvežiti spomin z dogodki v letu 1986. Uradni podatki kažejo, da se je delež za kulturo v družbenem proizvodu v SR Sloveniji povečal od 0,49 odstotka v letu 1985 na 0,63 odstotka v letu 1986. Neverjetni skok je po nekaj letih stalnega sorazmernega zmanjševanja sredstev za kulturo posledica dogovorjene in uresničene slovenske politike, s katero smo želeli urediti in utrditi gmotni Položaj družbenih dejavnosti. Sredstva za kulturo so se lani realno povečala za nekaj odstotkov, decembra smo praktično v vseh okoljih uskladili ra-Ven osebnih dohodkov zaposlenih v kulturi z ravnijo osebah dohodkov v gospodarstvu ln do konca leta začeli reševati j\ajbolj pereče prostorske probleme na področju družbenih dejavnosti nasploh. Dogovorili Srno se, da bomo doseženo ra-ven razvoja kulturnih dejav-n°sti ohranili in, kar je bilo za rnnoge najpomembneje, da bo-0 decembrski osebni dohodki osnova za načrtovanje vredno-^kulturnih programov v letu padovoljstvo je bilo kratko, litv le slovenski kulturni po-g]p s° se kaj kmalu sprevr-lif V grenko razočaranje. °KUpščina SFRJ je sprejela Paket zakonov, ki omejujejo skupno porabo enako za vso Jugoslavijo, kulturo pa obrav-navajo kot nekaj potratnega JI1 skorajda nepotrebnega. Arenutno je za slovensko kul-.Uro najbolj poguben tako imenovani interventni zakon, S začasno prepoveduje pora-,° dela družbenih sredstev za sružbene dejavnosti. Z njim s° se začele blokade ogromnih /edstev kulturnih skupnosti s ^dimi posledicami in nepo-cihVl^ivo škodo. V prvih mese-2 so ponekod komaj zmogli ^otoviti sredstva za osebne z0L°dke zaposlenih, splošnoi-čn *evalne knjižnice prakti-la° niso odkupovale knjig, de-na področju varovanja na- Jndrej pavlovec / ravne in kulturne dediščine so marsikje zamrla, ljubiteljska kultura je ostala na drobtinicah, a še teh ni bilo veliko. Sprejete programe kulturnih skupnosti smo iz bojazni pred pomanjkanjem sredstev za osebne dohodke zaposlenih v kulturi in za minimalne materialne stroške začeli nenačrt-no krčiti. Posledice bodo bolj kot mi čutile naslednje generacije. Učinkovanje interventne zakonodaje s predpisano metodologijo se kaže tudi v razko- raku med zvezno in republiško resolucijo za leto 1987. Zvezna resolucija in nova zvezna zakonodaja namreč neverjetno usklajeno omejujeta načrtovanje sredstev za skupno porabo kot enega žarišč nestabilnega jugoslovanskega gospodarstva. Gre za neposreden poseg v gmotni položaj kulture v Sloveniji, za določanje njene ravni oziroma razvoja, za opredelitev, koliko družbenih sredstev sme biti porabljenih za kulturne dejavnosti. Takšno poseganje v kulturo in kulturno politiko republik in pokrajin pa hkrati pomeni »urejevanje« temeljnih vprašanj organiziranosti in razvoja kulture kot organske in produktivne sile nacionalne samobitnosti. Jugoslavija je federacija suverenih narodov in narodnosti, ki so se združili zato, da bi lažje ohranili ter razvijali svojo samobitnost in suverenost. Kultura je nujna in nepogrešljiva sestavina narodove suverenosti, zato je ni mogoče urejati šablonsko, enotno od zgoraj ali kakorkoli drugače v imenu federalizma. Tako kot so bila nesprejemljiva skupna programska izobraževalna jedra, tako ni mogoče centralno vodenje kulturnega razvoja republik in pokrajin. Med temeljnimi načeli jugoslovanske ustave je med drugim zapisano, da si narodi v federaciji zagotavljajo nacionalno svobodo v republikah skladno z njihovimi ustavnimi pravicami. V istem dokumentu ni zaslediti, da bi federacija lahko z zakonodajo ali resolucijami posegala v kulturo vsake od republik in pokrajih. Nasprotno, naša republiška ustava pravi, da Slovenci sami odločamo o temeljnih vprašanjih organiziranosti in razvoja kulture. Sicer je res, da zvezna ustava dopušča zakone, ki bi preprečili ali odpravili večje motnje v gospodarstvu. Delež kulture v družbenem proizvodu pa je (žal) tako neznaten, da ne more niti povzročiti niti preprečiti motenj v gospodarstvu. V zveznih ukrepih torej ne gre samo za protiustavna poseganja v suverenost naroda in njegove kulture, pač pa tudi za navidezno reševanje slabega gospodarskega položaja na povsem nepravem in glede ra vrsto velikosti nepomembnem segmentu družbenega in ekonomskega razvoja Jugoslavije. Učinki navedenih ukrepov so z ekonomskega vidika neznatni, povzročajo pa veliko moralno in politično škodo. Celotna problematika ima še dva ocvirka. Prvi je tekoča valorizacija sestavin cene programov. V Sloveniji naj bi veljal dogovor, da se bodo osebni dohodki v kulturi povečevali skladno z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu, materialni stroški pa skladno z uradno ugotovljeno inflacijo. Dosedanja navodila pristojnih republiških organov so v velikem neskladju z dejanskimi gibanji v gospodarstvu in že pošteno načenjajo osnovno substanco slovenske kulture. Npr. kljub uradno ugotovljeni inflaciji v prvem četrtletju letošnjega leta smemo v družbenih dejavnostih povečevati vrednost materialnih stroškov v cenah programov šele od 1. aprila dalje. To ni samo v nasprotju z zdravim razumom, ampak povzroča nosilcem programov hude težave. V skupnostih jim pomagamo z vnaprejšnjim nakazovanjem sredstev. Toda kaj se bo zgodilo, ko jim bomo septembra ali oktobra izplačali vsa odobrena sredstva? Drugi ocvirek je devizna nelikvidnost. Mednarodni programi se hitro krčijo. Uresničujejo se največ tisti, ki jih je mogoče plačati z dinarskimi sredstvi. Načrtovanja mednarodnih programov praktično ni več, saj se tuji partnerji želijo dogovarjati za več let v naprej, mi pa nimamo nikakršnih zagotovil za pravočasno poravnavo deviznih obveznosti. Kakorkoli že, problematika je zapletena, razvoj kulturnih dejavnosti v Sloveniji negotov. Zato naj sklenem kratek sprehod skozi bodičevje zveznih ukrepov s parafrazo pregovora: ni sramota sprejeti suverenosti narodov in narodnosti nasproten predpis, sramota je v takšnih dejanjih vztrajati. & POP m$w4$8mzm teagrad pm. ' Iste I FOTO: GORAZD ŠlNlK J EDO TORKAR Kultura je kot pes na cesti Poklic: samostojni kulturni delavec v ^Diu ste me, naj sodelujem str imenovanih Odprtih k^ neh o kulturi. O kulturi? d J je že to, oprostite, saj jaz SP1 k V muzeJu in ° kulturi s0 ne vem ničesar. Včasih JaVn muzeJ» in galerijska de-nSš 0st' se pravi prikazovanje ci^e .kulturne preteklosti in Hjj^šnjega likovnega dogajata' deležni neke pozornosti. % Je to Ufeme splošne po-v0cjG in vsak delavec iz proiz-str nJe me v bifeju gleda po-g0vni' Češ da mu odžiram nje-ho^^ko težko prisluženi do-v j^k. Zato, ker sem v službi HjG UzeJu, ker sem plačan iz §a (j°Vega in njemu odtrganega r.lnuria za kulturo, ker mu k*y**BOv dinar ponujam ne-%^U{' ra/stav.' ali ga vabim, V Ogleda nekakšne starine ^j^-ejskih zbirkah. In vedno ^Ulua Se spreva ob vprašanju kuit e' kaj to je in kaj le ni On bi se je /. veseljem ' Jaz hi jo rad ohranu. <\a koncu pogovora mi pravi, da sem kar v redu človek, skupaj si nazdraviva in pozabiva na kulturo, ki je tako težka, nedosegljiva, ki je tako daleč iz najinega obzorja, priklenjenega na šank naše vsakdanjosti. Potem mu povem tisto šalo, ki je bila pred leti objavljena v Pavlihi in je govorila o kulturi, ki je kot pes na cesti in cesta je zaprta in moram potem to ponoviti, da je kultura na psu, da je pes na cesti in da je cesta zaprta in ko oba skupaj to razumeva, se grenko zasmeje on in še grenkeje se zasmejem še jaz, ki sem tisti, ki jaha na tem psu na tej zaprti cesti. Medtem ko svetopisemska ZgodbS pripoveduje o sedmih suhih kravah kot prispodobi o sedemletnem pomanjkanju in o sedmih debelih kravah, ki naj bi suhim sledile kot slutnja izboljšanja, se je naših sedem suhih krav i-------»nOŽilo B faktorjem inflacije in lepih debelih kravic ni in ni, ne morejo in ne morejo se povzpeti na naše kulturno nebo. Pravijo, vi, kulturniki, lepo planirajte in plan se vam bo uresničil. Toda kako naj načrtujem, ko se mi že ob programu razstav vse podre, še pred tistim odločujočim aktom sprejemanja finančnega načrta v kulturni skupnosti in nimam niti toliko možnosti, kot jo je imel borec v partizanih, ki si je lahko za zadnji boj prihranil zadnji naboj zase, da bi ne padel sovražniku živ v roke. Toda kulturniki kar naprej ostajamo živi in na milost in nemilost prepuščeni nekim plunerskim veličinam, ki nam krojijo usodo, ki nam velevajo, z manj denarja moraš ustvariti več kulture, da se bojo čudili posebej še izven naših meja, kaj in koliko zmoremo. Ampak koliko časa še? Sem ta in ta. Star 35 let. Oženjen (zaenkrat še brez blagoslova cerkve in države), oče enega, še majhnega otroka. Z družino in psom živim v dvosobnem solidarnostnem stanovanju na Jesenicah. Kadar me ponoči na cesti legitimirajo miličniki in vprašajo, kje delam, se zmedem in začnem jecljati. Človek mojih let bi bil vsaj na zunaj rad čimbolj neopazen, navaden, normalen, vendar... sem samostojni kulturni delavec. Čuden naziv, čuden poklic, težko mi gre z jezika, sploh pa pred varuhi reda in oblasti. Ljudje me sprašujejo, koliko zaslužim in če se mi splača. Seveda se mi splača, odgovarjam. Pri mojih letih in pri mojem zdravju pa j a ne bom v breme ženi in socialni. (Za-molčim, da plačujem subvencionirano stanarino in da dobi- vam za otroka otroški dodatek). Z ženo si vse stroške pravično deliva: ona prispeva denar za hrano, jaz pa za stanovanje in elektriko, kdaj pa kdaj plačam tudi kakšno rundo v gostilni. (Če nimam, si izposodim in potem vrnem, kadar pač vrnem). Stanovanje smo si opremili z rabljenim pohištvom, otroške oblekice, čeveljčke in igračke pa dobivamo od sorodnikov in prijateljev. Ne pritožujem se čez svoj poklic. Sam sem si ga izbral. Vesel sem, da sem samostojen, da sem kulturen, da sem delavec. In da mi, tudi če sem delavec, ni treba hoditi v službo. Da sem vsaj sam svoj hlapec, če že ne morem biti sam svoj gospod. Moje delo je pisanje. Pišem članke, zgodbe, knjige. Vsako leto napišem knjigo. V začetku sem jih objavljal pri založbah, zadnja leta sam, na svoje stroške. Zdaj mi gre bolje kot prej, saj svoje knjige tudi sam pro dajam in mi dobička ni treba z nikomer deliti. Kolikšen pa je dobiček, pa raje ne povem, d& se ne bom izpostavljal posmehu avtoprevoznikov, gostilničarjev in obrtnikov. Ker pa sem skromen človek, imam tu di z majhnimi zaslužki veliko veselja. Nobenih iluzij si ne delam o sebi, prekleto se zavedam, da sem vreden samo toliko, za koliko se prodam, niti dinarja več. Samo tisti, ki niso nikdar prodajali svojih umetni], si lahko domišljajo, da bodo nategnili meter in vago. Delo, trud, lepota, sanje, umetnost — ničev mštrc, če ni zlatih uteži v nasprotni skledici! Tukaj sem, vaš sem, kupite 'MlKfcMEEGLAS 10. STRAN Mam' PETEK. 10. JULIJA 1987 JANEZ SVOLJŠAK Odprto pismo Mariji Staretovi Po naključju sem dobil v roke Gorenjski glas z dne 10. aprila 1987. Na 13. strani sem v rubriki PREJELI SMO prebral vaš članek Ogorčenje članov krajevne organizacije ZZB NOV Bled. Srečen sem bil ob spoznanju, da sodite med pismene Slovenke. To vam štejem resnično v dobro, ne glede na to, da se vam včasih kak stavek čisto majčkeno nesmiselno zaplete. Upam, da boste taki tudi ostali: pismena SLOVENKA. Da ne boste zdrsnili v tisti umazani slovenski lobby, ki na svojih tronskih prestolih mrcvari jugoslovanščino zdaj v Bohinjski Bistrici, zdaj v Mariboru pa še v metropoli SLOVENIJE, MOJE DEŽELE, v Ljubljani. Ko sem vaše pisanje do konca prebral, bi se pa najraje pošteno zjokal. Krščenmatiček naj me požegna — ali smo res Slovenci že tako na psu, da nas dvesto šestinštiri-deset strani Nove revije 57 spravi v revolt in v obup? Vprašujem vas, ali ste prebrali PRISPEVKE ZA SLOVENSKI NACIONALNI PROGRAM v Novi reviji 57? In vprašujem borce, v katerih imenu pišete, ki so se razburjali zaradi pisanja v NR 57: Koliko jih je NR 57 videlo vsaj od daleč? Koliko je takih, ki so jo imeli v rokah? Koliko je tistih, ki so vsaj kaj malega v njej prebrali? Nova revija, ki jo izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani, izhaja v tri tisoč izvodih. Pomeni, da to protisocialistično in protisamoupravno in prod-komunistično revijo prejema tri tisoč Slovencev. Morda sempatia še kak Hrvat, Srb, Črnogorec, Makedonec. Saj drugače bi se društvo makedonskih pisateljev ne moglo tako znesti nad našim slovenskim pisateljskim društvom, kot se je. Prvič pa sem zvedel, da nas bo »zadeva glede Nove revije ...še dolgo razburjala in suila k razmišljanju, češ od kod nekaterim takšna podlost in hudobnost. Seveda nam ni nobena neznanka, da vse skupaj le ni raslo na njihovem zeljniku, pač pa so prišli impulzi od tam, kjer se znova dvigajo nam sovražni emigranti in drugi pokvarjenci, ki so zaslutili, da je sedaj pravi čas za umazano brskanje, saj mislijo, da naše sedanje gospodarske težave lahko privedejo do usodnih političnih dvomov in negotovosti.« Kako ste le mogli spraviti skupaj toliko umazanije? Zakaj greste naše bistre slovenske glave na silo povezovati z ne-vemkakšno izdajalsko emigracijo? Ali kaj berete naše zamejske časopise? Veste, kdo je napisal najlepši nekrolog Stanetu Kavčiču? Njegov smrtni sovražnik. Objavil ga je goriški KG s fotografijo Staneta Kavčiča. (Če ste morda skregani s kraticami: KG = Katoliški glas, 34170 Gorica. Riva Piazzutta, 18. Italija.) Tako lepih in poštenih besed rajnkemu Kavčiču doma nismo privoščili. Zato so se njegovi svojci tudi zahvalili samo tistim, ki so zares iskreno žalovali z njimi. Takih nas ni bilo malo. Več kakor tistih rotacijskih slovenskih voditeljev, ki so porabili gore papirja za uradna sožalja. Kje se torej jemlje misel, da za PRISPEVKE ZA SLOVENSKI NACIONALNI PROGRAM v Novi reviji 57 prihajajo impulzi od tam, kjer se znova dvigajo nam sovražni emigranti in drugi pokvarjenci? Joj, tovarišica Marija Stareto-va, vam je mar zmanjkalo notranjih sovražnikov? Okrog mene jih kar mrgoli. Sama pokvarjena meščanska desnica, »gradjanska desnica« kot jo imenuje David Tasič v slovenski superopozicijski reviji Mladina. Sprašujem vas: Kje se znova dvigajo nam sovražni emigranti in drugi pokvarjenci? Poznate koga od teh tako imenovanih sovražnih emigrantov in drugih pokvarjencev? Rad bi zvedel, kaj so blejski borci označili s pojmom drugi pokvarjenci. Kako globoko smo padli! S takšnim čvekanjem in pisanjem si Slovenci kopljemo grob, tako globok, da nas tudi ob sodnem dnevu ne bo mogel nihče izkopati. Kaj mislite, kdo bo ležal globlje: - avtorji PRISPEVKOV ZA SLOVENSKI NACIONALNI PROGRAM v Novi reviji 57 ali — desettisoči tistih (blejskih in drugih po Sloveniji), ki vehementno tolčejo po njih, zraven se jim pa še sanja ne, o čem Tine Hribar, Ivan Urbančič, Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar, Veljko Namorš, AlenkaGoljevšček, Jože Pučnik, Veljko Rus in še nekateri drugi sploh pišejo? Kako morem obsoditi nekaj, česar ne poznam? O čemer mi je pripovedoval nekdo, ki je o stvari tudi slišal iz druge roke? Zdaj pa terja od mene, naj obsodim Andromedino meglico v vesolju. Slišal sem o njej in tudi bral, da neka takšna strašna meglica straši nekje v vesolju. Menda je oddaljena nekaj sto tisoč svetlobnih let od Zemlje. Zemlji in Slovencem ni nevarna. Ampak: Andromedina meglica razsaja po vesolju! Nova revija 57 s svojimi PRISPEVKI K SLOVENSKEMU NACIONALNEMU PROGRAMU uničuje naš narodnoosvobodilni boj, vodilno vlogo naše slovenske komunistične stranke. Prinaša na dan generala Jaka Avšiča in Janeza Janša. Pogreva stare zgodbe, kako smo imeli Slovenci štiri leta dolgo svojo slovensko vojsko s slovenskim po-veljevalnim jezikom. Priznajva, spoštovana tovarišica Marija Staretova, da so tile pisci in uredniki pri Novi reviji (še zlasti pri številki sede-minpetdeset) čisto navadne barabe. Le kaj se ga gredo, hudiči? Zagrizene Slovence! A se borci, ki vzdigajo glave proti sovražnim emigrantom in drugim pokvarjencem, še spominjajo komandirjev, ki so jim ukazovali: »Glave — na desno!« Ne »Na desno ravnajs!« V spominu hranim povelja: »Obrni se na levo! Obrni se na desno! Puško na rame! Sproži korak! Puško k nogi! Zapoj: Slovenci kremeniti...« Mogoče imate res prav, ko pišete, da nas bo »zadeva glede Nove revije še dolgo razburjala in silila k razmišljanju«. Sam pa mislim, da nas mora kaj drugega razburjati . in siliti k premišljevanju. Naša duhovna revnost. Veste, kam me potiskate s svojim pisanjem? Na VVC, kjer si zatiskam oči in jočem. Stram me je. Madona, ko sem petinštiridesetega na sremski fronti tolkel po ustaših in Švabih pa po prinzeugenovcih, sem vedel, po kom tolčem. Po sovražnikih. Po kom pa tolčete vi, spoštovana tovarišica Staretova? Po slovenskih intelektualcih, po doktorjih znanosti, ki so si upali zapisati to, kar mislijo! Leta tisočdevetstosedemino-semdesetega ponavljamo umazano gonjo iz leta tisočde-vetstodvainpetdesetega. Takrat so Tone Fajfar, Josip Vidmar in še mnogi drugi z Miškom Kranjcem začutili v sebi strašen strah. Lotil se jih je pogum, da so šli na vrat na nos na Kocbekov Strah in pogum. Revščina, spoštovana tovarišica Marija Staretova! Revščina. Če boste tako nadaljevali, bom na naslednji postaji izstopil. Izstopil iz vrst borcev, v katerih imenu Marija Staretova juriša na mline na veter. Mojstrana, praznik dela, 1. maj 1987 PRIPIS Ko sem na letošnji praznik dela dokončal tole Odprto pismo Mariji Staretovi in potegnil zadnjo stran iz pisalnega stroja, mi je odleglo. Shranil sem ga v 2. številko KNJIGE 87, ki je še nisem prebral in — nanj pozabil... Moral sem pripravljati na potovanje po tujini. Doma me je med kupom knjig in pošte čakala tudi NOVA REVIJA 58 - 60. Potreboval sem mnogo dni, preden sem se predriblal včeraj do njene zadnje strani. Davi sem pospravljal svojo pisalno mizo. Ta reč teče neznansko počasi, kajti vsak pa-prir na njej terja bodisi arhiviranje, še več je takih, ob katerih je treba kaj zapisati ali nanje celo odgovoriti. Potem so še drobni tiski. Prebrati jih moraš, človek! Tako mi je iz 2. številke KNJIGE 87 padlo ODPRTO PISMO MARIJI STARETOVI, staro že skoraj dva meseca. Prebral sem ga, nekaj malega popravil, potem pa se odločil, da ga pošljem urednici Gorenjskega glasa. Zdi se mi, da bi ga morala objaviti, če sta le ona, Marija Staretova in če so »blejski borci« prebrali Novo revijo 58 — 60. Zakaj ne udarijo po njej, po klerikalizmu? Berite: ZAHVALNA MOLITEV Vsi, ki so hoteli koga častiti so te lahko častili; vsi, ki so hote, koga preklinjati, so te lahko prt klinjali; vsi, ki so se hoteli za kogi boriti, so se lahko borili; vsi, ki hoteli za koga trpeti, so lahko trpeli; vsi, ki so hoteli koga sovražiti, so ti lahko sovražili; vsi, ki so hoteli ko ga ljubiti, so te ljubili. Ves čas, skoz vsa dolga stoletja, in zato si ve lik, naš odrešenik Jezus Kristus. Anten. Alojz Ihan, Zahvalna molitev. NR 58 - 60, str. 271.) In še, tovariši borci z Bleda Jernej Vilfan, sin našega zna nega komunista, borca, politi ka in diplomata dr. Vilfana, pi še v tej nenapadeni številki Nove revije 58 - 60 na strani 317: »Predlagam Kočo Popoviča /-novega kralja Jugoslavije.« Madona, borci in Marija Staretova, kje je vaša budnost? Saj imamo vendar opraviti z očitnim notranjim razrednim sovražnikom! V napad, tovariši! FOTO: G0RAZD ŠINIK IZJAVA DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV Ob spreminjanju ustave i) izidu brošure, v kateri so latisnjeni referati in diskusije l javne tribune o ustavnih spremembah, ki jo je Društvo lovenskih pisateljev organizi-»lo 16. marca t.l., želi društvo • »venskih pisateljev opozoriti na objavljena stališča, ki do-*iej niso bila dovolj upošteva-iia (n.pr. v skupščinski razpravi) in o katerih javnost še ni bila ustrezno obveščena, poleg tega pa še na nekaj načelnih vprašanj, ki so z njimi v neposredni zvezi.Gre predvsem za zaskrbljenost ob težnjah po centralizmu in krnitvi suverenosti narodov oz. republik. Da je takšna skrb upravičena, potrjujejo tudi nekatera javna izražena stališča in nastopi vidnih političnih delavcev in funkcionarjev v času po naši javni tribuni. Skrbi pa nam vzbuja tudi to, kako nastaja osnutek javnih sprememb, še zlasti dejstvo, da j3 javnost premalo obveščena o procesu nadaljnjega oblikovanja in vsklajevanja predlogov za spremembe. Ta proces je preveč omejen zgolj na najožja politična vodstva in delovne skupine, ki delajo za zaprtimi vrati. Bojimo se tudi, da bo slovensko politično vodstvo v strahu pred očitki, da ruši enotnost federacije, spet pristalo na kompromise in spet soglašalo s spremembami, ki bodo v škodo demokraciji, suverenosti federalnih enot in tudi težnjam po razvoju v resnično moderno družbo. Slabo premišljeno in celo škodljivo se nam zdi aprioristično in pavšalno obsojanje nacionalizma, ki ne upošteva, da so integrativna in mobilizacijska stremljenja znotraj neke nacionalne skupnosti pozitivna in da jih je treba razlikovati in razmejiti od šovinizma. Posebej nevarne so takšne sodbe zato, ker kot učinkovito orožje služijo ravno acentralistom in unitaristom. Poleg tega takšno početje žali nacionalna čustva narodno zavednih ljudi. V zvezi s tem želimo opozoriti tudi na dogmatska stališča o razrednem pristopu k nacionalnemu vprašanju v Jugoslaviji. Prepričani smo tudi, da je nujno treba demokratizirati postopek spreminjanja ustave, kajti pri sprejemanju za slehernega državljana in vsake federalno enoto tako pomemb- nega akta ne more nihče, ne delegat ne poslanec, nikogar zastopati. Vsak državljan mora imeti pravico, da se osebno izreče o predlogu ustave in ustavnih sprememb in predlog bi smel objavljati šele potem, ko bi bil z večino glasov na referendumu potrjen v vsaki posamezni federalni enoti. Na podlagi teh izhodišč naslavljamo na slovensko javnost naslednja naša stališča in zahteve: 1. Najvišji akt države bi moral biti sprejet najbolj demokratično, z referendumom. Za prihodnje ustavne spremembe bi bilo treba tak postopek predvideti v ustavi in sedanjo ustavo v tej točki spremeniti. Ob sedanjih ustavnih spremembah pa pozivamo republiško skupščino, ki lahko že po sedanji ustavi razpiše referendum o kateremkoli vprašanju, naj da odločitev o svojem končnem soglasju ali nesoglasju k predlogu sprememb na predhodni referendum. Predlagamo vsem ljudem v Sloveniji, naj podprejo ta poziv in v javni razpravi o osnutku predloga tudi formalno zahtevajo tak način odločanja o temeljnih vprašanjih državne in družbene ureditve. 2. V javno razpravo morajo biti dani in v njej enakopravno obravnavani poleg »uradnih« tudi že javno postavljeni in argumentirani alternativni in dopolnilni predlogi, zlasti tisti, katerih zagovorniki in nasprotniki se ne bodo razločevali po republiški ali nacionalni pripadnosti, ampak po večji ali manjši zavzetosti za nadaljnjo demokratizacijo. Gre za predloge, kot so predlogi za neposredne volitve, za neodvisnost sodstva, za legalizacijo pravice do stavke itd. Nepopustljivi pa moramo biti z zvezi s spoštovanjem pravic narodov Jugoslavije in delov narodov, ki skupaj z njimi živijo, suverenih pravic republik in avtonomnih pravic pokrajih. Ravno zato nasprotujemo predlaganim centralističnim in uni-tarističnim težnjam. 3. Pri delnih spremembah ustave bi bilo treba uveljaviti pravico, da izreka republiška skupščina soglasje o vsakefl1 ustavnem amandmaju pose bej, ker se drugače med spi"e' jemljive in potrebne spre' membe lahko vrnejo tudi take. ki jih posamezne republik odločno odklanjajo, jih pa ne morejo zavrniti, ne da bi s tetf* zavrnile tudi vse druge. Oj pripravi sedanjih spremen^ naj se to načelo, čeprav še & ustavno določeno, dejansk0 upošteva pri delu zvezne ust*' vne komisije. Ta naj vnese v končni predlog ustavnih spr* memb samo tiste predlog® amandmajev, ki bodo v JaVlL razpravi dobili podporo v vse«1 republikah in pokrajinah. 4. Še posebej poudarjamo, d* je treba zagotoviti resničrtj demokratično obveščanje ravnosti o poteku priprav p ga ustavnih sprememb, o pot|fl ku javne razprave in pi'e(*i vsem o vseh stališčih in predlogih, tudi o tistih, iz drug«1** jugoslovanskih okolij. Upravni Društva slovenskih pisatelji Predsednik: HUDI ŠELK J Rudi Seli«0 Naša nagradna igra POPULARNI SKEM I Andrej Vidic pripravlja razsvetlja- j vo iz jajčnih lupin KOLIKO JAJČNIH LUPINIC BO PLAVALO PO JEZERU? Prihodnjo soboto. 18 julija, bo na Bledu tradicionalna bleiska noč z ognjemetom z gradu in na tisoče lučkami, ki bodo plavale po jezeru. Turistično društvo Bled je poskrbelo za številne zanimive prireditve, ki bodo trajale od 8. ure zjutraj do 2 ure ponoči. Poleg ognjemeta je največ zanimanja za jajčne lupine, ki plavaio po jezeru Leta in leta jih pripravlja Andrej Vidic, ki takole pravi: »Predlanskim sem jih pripravil 14.260 ali natanko toliko kot je bi-i lo dni v svobodi. Že od konca apri-la se ukvarjam z njimi. V Park ho-telu mi prijazna slaščičarka Rami-za hrani jajčne lupine tako, da pazi, da se vsako jajce ubije na tanj-ii strani, da dobim več kot polovico lupine. Tudi sveče mi hranijo po hotelih: ko jih stopim, zalijem lupino, vanjo vtaknem »taht« in vžigalico parafinko. Na platoju je pod vsakim jajcem luknjica, da lažje zaplavajo.« Andrej Vidic se je resno oprijel tega dela in pravi, da gre velika zasluga predvsem Park hotelu in Ramizi, ki sta pripravljena hraniti toliko lupinic. Letos jih bo pripravil nekaj več kot 12.000! * Nafte vpraianje: koliko jajčnih lupinic bo plavalo Po jezeru letos 18. julija? Tisti, ki se bo najbolj približal točni številki, dobi imenitno nagrado, ki jo poklanja Park hotel na Bledu: celoletno vstopnico za bazen Park hotela in za 40.000 dinarjev gostinskih uslug v Park hotelu. Odgovore pošljite do petka, 17. julija, na dopisnici na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Če se vam v teh vročih dneh ne ljubi pisati, nam odgovor lahko sporočite v sredo, 15. julija, od 10. do 12. ure na telefonsko številko: 21-835 ali 21-860. V INDIJO Če ste se že naveličali izletov, pa našega morja in bi radi Vldeli malo sveta, začnite varčevati za desetdnevno potovanje v Indijo. S Kompasom boste lahko potovali septembra, no-in decembra. vedeli boste marsikaj: Delhi, indijsko prestolnico, z vsemi Znamenitostmi, njegove mavzoleje in trdnjave, džamije in bazarje. Razen tega bodo organizirali več krajših in daljših izletov, tudi v Katmandu, nepalsko prestolnico. Cena potovanja za eno osebo je 590.000 dinarjev. Lahko tudi 340.000 dinarjev in 320 dolarjev. Cena poleg letalskega Prevoza vključuje polpenzione in vse druge Kompasove storitve. dahnili so da: ahnili so da: Na i ,esenicah: Branka Gavez in Franc Ovčak z Jesenic; Jožica Kova-,n Jurij Svetlin z Jesenic. _9radn.a križanka Maša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce nagradne križanke: 1. nagrada Verena Mencinger, Na Vrtači 3, 64248 Lesce; 2. nagrada Vinko Osterman, Cesta na klanec 19/a, 64000 Kranj; 3. nagrada: Saia Pretnar, Pod-brezje 67, 64203 Duplje. Pravilna rešitev: vodoravno: carnegie-arestant-mag, arta, nova, art, jeklarna, jasa, patna, herakles, renn, zn, sta-klasa, iva, ain, aniene, jarost, ibo, kineta, spis, sliva, cime, cirkular, esesovec, are, ada, smreka, an, tainan, mineštra. , ^našnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 2 ^agrada - 3.000 dmariev 3' ^grada - 2.000 dinarjev na9rada - 1,500 dinarjev r6rv Rešitve pošljite do srede, 15. julija, na naslov: uredništvo Go-kajlskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna križan- n. ia* lrr,onit 2a VARČEVALCI! Od 11. julija dalje bo zaradi adaptacije ekspozitura Ljubljanske banke na Cesti JLA 4 (pri nebotičniku) v Kranju zaprta. v tem času boste posle v zvezi s potrošniškim kreditiranjem lahko opravili v ekspozituri pri Globusu, pokojnine pa se bodo vpisovale v osrednji enoti na Cesti JLA 1. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NA GORENJ- TONE SVETINA - PISATELJ: »PRAVI SMEH JE RADOST NAD ŽIVLJENJEM« Tone Svetina, pisatelj z Rib-nega pri Bledu je do zdaj napisal že 22 knjig, ima 10 prevodov, njegovi Volčiči so v Moskvi že razprodani. Z njim se namenoma nismo hoteli pogovarjati o vojni, ki jo ima »v krvi in spominu«, ki jo je proučeval 30 let in ki mu je z Ukano vzela najmanj 15 let zbranosti. Toneta Svetina poznamo tudi po lepih zgodbah o naravi, pred izidom je njegov ljubezenski roman Ljubezen, trojanski konj. • Kakšen človek ste, Tone Svetina? »Rahlo romantičen, melanholičen, otožen. Žalosten nisem, ljubim pa samoto, čeprav se nikdar ne počutim osamljenega. Samoto sem kultivirah Blizu so mi samotarji in občutljive, melanholične ženske.« • Odnos do ženske? »Odnos moškega do ženske je odnos do matere. Moški vedno nosi v sebi predstavo o svoji materi in zato v sopotnici išče materinine vrline. Moja mati ni nikdar vzdignila glasu. Ženska mora prinašati harmonijo. Danes je preveč ljudi, ki ne sodijo skupaj. Preveč pričakujejo eden od drugega. Hočejo nebesa, a nebesa so — iluzija.« • Ljubezen je... »Ljubezen je iskanje, je ogenj, je narava. Nad naravo nisi nikdar razočaran, ne pozna ne dobrega ne zlega, samo je...« • Pisanje o naravi ne prinaša neprijetnosti? »Ha! Ko sem napisal Lovče-vo hči, mi je prijatelj, ki- je imel neke idejne nesporazume s partijo, dejal: Svetina, ti si ta prav! Nikoli ne boš iz partije izključen, če boš pisal take stvari..« • In potem ste pisali tudi kaj drugega, a se vedno znova vračali k naravi. »Narava človeka dela boljšega, čeprav je obenem še kako * Gorenjski C t A J I L O OKtAJNKCA O D ■ O I A OF K ■ A N j Življenje na gumb Temeljito so obnovili molzišče v Poljčah, kjer počasi, komaj opazno, kroži sedem vagončkov. Molznice prihajajo po doho-! dišču, v vrsti in nevede stopijo na vagonček. Medtem ko je krava vsa zamaknjena v zobanje, se ji domala avtomatično očisti vime, nadene sesalni aparat. Kljub tolikšnim novostim uradne otvoritve ni bilo. Upravičeno! V Poljčah so strahoma pričakovali, kako se bodo na to novost navadile živali. Prve molže so bile prave borbe — ruvanje s kravami, nekatere so dobesedno podivjale. Ob tem so ugotovili, da so krave simentalske pasme zelo trdne, neumne za take novosti, krave liske pa so se mirno pjivadile. Nekaj krav se je celo tako poškodovalo, da so jih obsodili na smrt... Gorenjski glas, 1972 res tudi to: baraba v hribe, baraba nazaj. Človekovo čustvovanje se v naravi stopnjuje. Ko sem bil tri leta star, me je oče v »rugzaku« nesel na Jelovico in naučil spoznavati živali po letu in petju. Zato sem tudi zapisal, denimo: lok teme nad gorami se je prelomil, a so mi lektorji metaforo spremenili v: zdanilo se je. Ali veste, da se živali nikdar organizirano ne bojujejo med seboj? Organizirano se pobijajo le podgane, termiti .in — ljudje. Kozmični zakon je ljubezen, privlačnost, če tega ne bi bilo, bi kozmos razpadel.« • Bili ste ognjeviti pobudnik ustanovitve Triglavskega parka. »Park je največji dosežek slovenskega naroda. A odpreti ga je treba ljudem. Že pokojni Joža Čop je dejal: Naše gore so tako ustvarjene, da moraš sa-' mo dol sesti in gledati.« • Kdaj ste res srečni, čemu se smejite? »Zares srečen sem po plezalni turi, smejem se prisrčnim situacijam, duhovitosti otrok. Preveč pa sem utrujen, da bi se smejal ljudski neumnosti in cenenim šalam. Pravi smeh je radost nad življenjem, srečen sem v trenutkih, ko se mi skulptura posreči...« D. Sedej Lunine spremembe: v soboto, 11. julija, bo ob 4.34. uri ŠČIP Ker se vreme spremeni proti jutru, bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme dokaj spremenljivo. Sonce bo vzšlo ob 4.21 uri in zašlo ob 19.53 uri. Dan bo tako dolg 15 ur in 32 minut. • Pele podpisal za Francijo Nogometni kralj Pele je podpisal dogovor v Franciji. Ne, ne bo igral nogometa, temveč bo ekskluzivna osebnost francoske športne loterije. Pele se bo tako že jeseni pojavil na televiziji v propagandnih TV spotih. • Nigerijski sovražnik živi v zlati kletki Nigerijska vlada na vsak način želi, da bi ji britanske oblasti izročile nekdanjega ministra za transport Umara Dikka, ki že od leta 1983 živi v Londonu. Tam si je kupil vilo za pol milijona funtov, stavba pa je najbolje čuvana hiša v vsem Londonu. Okoli ima bodečo žico, najboljše alarmne na- prave, interno televizijo in na desetine čuvajev. Spi na svileni posteljnini, živi med pozlačenim pohištvom in se vozi s posrebrenim mer-cedesom. Vse ima — le mirnega spanja ne. • Nemoralna Ilona Še pomnimo gnečo, vik in krik ob izboru Ilone Stal-ler za članico italijanskega parlamenta. Zdaj je drzna Stalleta obtožena nemorale — pri 36-letih se je v nekem lokalnem nočnem klubu pojavila popolnoma gola, z velikansko kačo in izvedla svojo spotakljivo točko. Ker so v gneči navdušenih gledalcev opazili tudi šefa lokalne policije, se je moral zagovarjati. Dejal je, da je prišel samo zato, da se ne-bi kaj zgodilo kači velikanki... NAGRADNA KRIŽANKA C? BAT V ZVONU SPRT0S1 GURAV GRČIJI (SAM0STA NH DEL JEDILNEGA PRIBORA T0NL BOLI mad; nu IME GOROVJE V AZIJI (STREHA SVETA) IZBOUSA NJE STANJA RAZMER (mnotini) GLAS GORENJSKI SOKRAT0VA ŽENA PALICA ZA TRASIRANJE NASTAJAJO Čl EKT0DERM SESALEC SEVERNIH MORIJ ŠPANSKA GOSPA IGRAL FC SHARIF HUDA JEZA, SRD ZASLUŽEK ENEGA DNE SPANEC EDVARD GRIEG BAKHOVA PALICA IZTRŽEK DEKOR GLAVNI VHOD CANKAR VAN ST SLOV GLEDAL IGRALEC (FRANCE) VE0N0 LAČNA ŽENSKA ANTIČNI VERSKI ODPADNIK KANON PRISTOJBI NA ZA REJO OZNAKA SVATOVA NJE STAROGRŠKI FILOZOF PASTIR OVNOV RIM PODZEMLJE SL GLE0 IGRALKA (MARIJA) OKUSEN MORSKI RAK GOROVJE V GRČIJI NORV PISATELJ (KRISTIANl OZEMLJE MOŠTVO VENO TAUFER GL MESTO MALIJA ŠPANSKI SLIKAR POPRAVILO GLAS GORENJSKE SIJ. ŽAR OSKAR LANGE GL MESTO ITALIJE PREBIV BOLGARIJE RELIGIJA EDVVARD TELLER PERGAMSKI KRALJ KVAR. POŠKODBA KLADA ZA SEKANJE SESTAVINA ZEM PLINA MAKED PISATELJ IOIMIIARI UST AN. SVETOVN. NOGOMET POKALA JUGOSL LJUDSKA ARMADA PLEMEN GOVEDO MARKO ELSNER KOŠČEK SUKANCA KRAVICA OMA, POGANJEK ŽENSKO IME OSEBNI ZAIMEK P000BA GOLEGA TELESA AVTOR KRIŽANKE R NOČ mmS®LWC!LAS 12. STRAN SPORT IN REKREACIJA PETEK, 10. JULIJA 198 Najboljši jugoslovanski strelci v Preddvoru Pohvale pripravi strelišča, pogojem in gostoljubju Rajmond Debevc, tokrat med igranjem badmintona Višek natančnosti: Mirjana Jovovič Eden od trenerjev: Zvonko Kovačevič Preddvor, 3. julija — Nismo vedeli, da ima Preddvor tako prijetno, tako urejeno in tako kakovostno strelišče, so pripovedovali najboljši jugoslovanski strelci in njihovi trenerji. Preddvor so izbrali za priprave pred pomembnimi tekmovanji: evropskim prvenstvom v Lahtiju na Finskem, ki se bo začelo že 21. julija, sredozemskimi igrami, predolimpijskim turnirjem v Seulu in svetovnim prvenstvom v Budimpešti. V Preddvoru, kjer so člani strelske družine Tugo iz Drage uredili popolno strelišče z vsemi objekti, so vadili predvsem z malokalibrskim orožjem, specialisti za zračno orožje pa od časa do časa tudi v Ljubljani. Naši najboljši, ki sodijo tudi v vrh svetovnega strelstva, so pohvalili strelišče, ki je urejeno v mirnem, prijetnem kotičku gozda, v senci, kar pcoebej prija strelcem (vročina je njihov velik sovražnik), pa še pogoje vadbe in sploh gostoljubje Preddvorčanov s predsednikom SD Tugo z Zdravkom Zižmon-dom na.čelu. Vse to je vplivalo, da so bili odnosi v reprezentanci izredni, da sta vladala tovarištvo in medsebojno spodbujanje za vadbo in čim boljše dosežke. V Preddvoru so bila zbrana največja imena sedanjega jugoslovanskega strelstva. Tu so vadili tekmovalci Goran Maksimo-vič, Srečko Pejovič, Rajmond Debevc, Sačir Džeko, Mirjana Jovovič, Nevenka Tomovič, Olivera Smiljanič, Vesna Domazet, Jasna Brajkovič, Ester Poljak in Mirela Skoko. Vadbo pa so vodili trenerji Ix>nčar, Sipek, Mikulič in Kovačevič. J. Košnjek Slike: G. Sinik Gorenjski markacisti v Krmi Radovljica, julija — Tri sobote in nedelje zaporedoma so se v Kovinarski koči v Krmi na tečaju za markaciste dobivali mladi planinci. Vodili so ga strokovnjaki komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. To je bil že šesti tečaj te vrste v Sloveniji. Udeležilo se ga je 17 tečajnikov. Zadnja leta ugotavljamo, da Slovenci vse več hodimo v gore, zdaj, ko so pa cene na morju in po vseh turističnih krajih tako zdivjale, pa v kočah pričakujejo še večjo množico. Zato je prva naloga planinskih društev ureditev in pravilno markiranje gorskih poti. Namen tečaja v Krmi je bil usposobitev tega kadra. Zal je bil odziv gorenjskih planinskih društev zelo slab; 17 tečajnikov je vsekakor veliko premalo. Tečajniki niso držali križem rok. Teorije so se od 6 inštruktorjev učili ob slabem vremenu, ob lepih dnevih pa so delali na dokaj neurejeni in ponekod že skoraj povsem neprehodni planinski poti Krma — Lipanjska vratca. Za naprej jim je ostal le še krajši odcep do Blejske koče na Lipanci oziroma do Debele peči. Namestili so 22 lesenih stopnic, tako da je zdaj omogočen varen prehod skalnih plošč, zamenjali pa so tudi izrabljeno žično vrv na odcepu nad »galerijami« Zadnjo soboto in nedeljo so namestili preostale kline in napeli žično vrv ob lesenih stopnicah ter postavili pot v spodnjem delu, pri snežišču. Hkrati so tečajniki markirali tudi spodnji del poti iz Krme na Debelo peč. Na tem tečaju so tečajniki opravili tudi izpite, v nedeljo, 5. julija, pa so ob zaključku 40-urnega tečaja prejeli tudi izkaznice in značke markacistov. Znova so planinci ugotovili potrebo po večjem povezovanju in tesnejšem sodelovanju planinskih društev oziroma njihovih markacijskih odsekov, kajti le tako bi bilo možno v čim krajšem času uspešno obnoviti neurejene planinske poti. Da je tečaj uspel in je Gorenjska pridobila 17 novih markacistov, gre zahvala Gorski reševalni službi iz Radovljice, ki je skrbela za zavarovanje pri delu tečajnikov in jih poučila o osebni zaščiti v gorah, Planinskemu društvu Javornik — Koroška Bela za brezplačne nočitve tečajnikov v Kovinarski koči, Planinskemu društvu Bled za financiranje dela stroškov tečaja, med drugim za brezplačni prevoz materiala v Krmo in za plačilo dveh gozdnih delavcev, ki sta z motorkami čistila pot ruševja. Morda še to: Člani planinskih društev Bled in Radovljica bodo v kratkem uredili še zadnji del poti na Debelo peč, tako da bodo vsi, ki radi hodijo v planine, pridobili lepo obnovljeno in varno pot vse od Krme do Blejske koče na Lipanci in do Debele peči. Kolesarji kranjske Save po državnem prvenstvu v Čačku Kolajne najboljši odgovor dvomljivcem Kranj, 7. julija — Le dan počitka po uspešnem državnem prvenstvu, potem pa reden, pospešen trening, brez počitnic, je dogovor trenerjev in tekmovalcev Kolesarskega kluba Sava iz Kranja. Klub, ki so ga nekateri že zbrisali s kakovostnega vrha našega kolesarstva, je v Čačku postavil dvomljivce in škodoželjneže na realna tla: Sava je še vedno vodilna v našem kolesarstvu. »Dokazali smo, da v klubu ni vse črno, kot so lani nekateri lažno govorili in pisali. Postavljali so nas na tretjo mesto za Rogom in Krko, sedaj pa smo dokazali, da je naše delo pravilno in da smo vodilni v kolesarstvu. Lani, ko so nas črnili, in to največkrat nepošteno in nekorektno, nihče ni povedal, da smo ostali brez štirih vrhunskih tekmovalcev Ropreta, Cudermana, Zevnika in Marna in da je bil Lampič poškodovan, kakovostnega kolesarja pa se žal iz stroja ne more vzeti,« je pripovedoval glavni trener kranjskih kolesarjev Franc Hvasti, ki do svetovnem prvenstvu odhaja za trenerja v Avstrijo. Kakšna bo njegova vloga v savskem klu- bu med odsotnostjo in po vrnitvi, se morajo še dogovoriti, saj Franci brez Save ne more. »Prepričan sem, da bomo problem uspešno rešili. Stalno sem menil, da je slabši rezultat Save samo trenuten in da se bomo hitro dvignili na višjo kakovostno raven. Lani smo temeljito ocenili svoje delo in se odločili za dvoje: za začetek svoje kolesarske šole, ki jo uspešno vodi Bojan Ropret in za vključevanje nekdanjih kolesarjev v delo kluba kot trenerjev ali ostalih sodelavcev. Začenjati moramo z mladimi trenerji in jih šolati. Večina se jih že izpopolnjuje. Mlado, močno strokovno ekipo sedaj sestavljajo Udovič, Marn, Pe-čnik, Ropret in Zevnik. Rakuš dela na Bledu, čakamo, da se bo aktiviral Cuderman, v klubu pa po drugih, predvsem tehničnih opravilih, delujejo Žagar, Frelih in Valenčič. Le s takim vključevanjem nekdanjih tekmovalcev v delo kluba bomo uspeli, združili dovolj praktičnega in teoretičnega znanja. Da so v kakovosti delovanja vsakega kluba nihanja, je vedno pogojeno s tremi faktorji: z generacijami, pogoji in načini dela. Naša slaba točka sta bila nekaj časa generacija in način dela in prav to sedaj s kolesarsko šolo in pridobivanjem strokovnega kadra iz bivših tekmovalcev popravljamo. Dobro urejeno imamo tudi financiranje, ki poteka po dveh kanalih: prek ZTKO in pokrovitelja Save. Tako se financira večina kranjskih tekmovalnih športov in način se kaže kot dober, posrečen,« dodaja Franc Hvasti. Kranjčani so odhajali iz Čačka kot najuspešnejši klub t osmimi medaljami, od katerih so kar tri zlate. To je bil za v# čino nepričakovan uspeh, za vodstvo kluba pa ne, saj j* i prav na državnem prvenstvu načrtovalo tak prodor. Naju-: spešnejši so bili Ječnik, Pagon. Sajevec, Sovinec, Galof, Čema*' žar, Drinovec, Polanec, Kalan in Tahmajster. Čačak pa ni bi*; la zadnja beseda kranjskih kolesarjev. Na letošnjih tekmovanjih še obetajo uspehe; Po* lanc, Tahmajster in Pagon pa so tudi kandidati za državno reprezentanco za bližnje svetovno kolesarsko prvenstvo * Avstriji. J. Košnjek Slike: G. Sin* Člansko moštvo (od leve proti desni) Franc Hvasti, Janez Lampič, Aleš Kalan, Aleš Tahmajster, Aleš Pagon, Marko Polanc in pomočnik trenerja Vlado Marn Mladinci. Od leve proti desni trener Bojan Udovč, Matja* Drinovec, Tadej Žumer, Aleš Galof, Borut Ječnik, Igor Bef toncelj in Bojan Sovine. Zmagali kegljači Vodovodnega stolpa Kranj, 1. julija — V počastitev krajevnega praznika Zlatega polja je bilo 23. junija na kegljišču Triglava v Kranju tekmovanje v kegljanju med ekipami Zlatega polja, kegljaško sekcijo Enotnost in ekipama krajevnih skupnosti Vodovodni stolp in Kranj Center. Tekmovanje je bilo borbeno in razburljivo do zadnjega trenutka. Odločal je vsak kegelj. Na koncu je imela več sreče krajevna skupnost Vodovodni stolp, ki je za en kegelj premagala ekipo Zlatega polja, osvojila pa je tudi pokal v trajno last. Izredno pohvalo zasluži domače moštvo, ki je nastopilo oslabljeno, pa je kljub temu le za en kegelj zaostalo za zmagovalcem. Udeleženci tekmovanja so menili, da bi takšna srečanja morali še organizirati, saj se tudi na ta način krajevne skupnosti medsebojno zbližujejo. # Za krajevno skupnost Zlato polje so tekmovali Drago Kvas, Martin Benedik, Jože Zakojč, Janko Trajčev, Anton Šemrl in Boris Žukevič. Šemrl je dosegel najboljši izid med vsemi nastopajočimi. Sicer pa je Vodovodni stolp podrl 749 kegljev, Zlato polje 748, Enotnost 591 in Kranj Center 544 kegljev. B. Žukevič V sovjetskih gorah V Železniikih, 1. julija — Včeraj je krenila v gorovje Tjanšan v Sovjetski zvezi naša alpinistična odprava Tjanšan 1987, katere cilj je pre- plezati čim več prvenstven* smeri. V odpravi je tudi ml*' di alpinist iz Železnikov Dr8' go Frelih, ki mu je to prV? pomembnejša odprava v tuji' no. Priznanji gorskim reševalcem iz Rateč Rateče, 5. julija — Čeprav so Rateče majhen kraj, se lahko z marsičem pohvalijo, med dru- Najboljša Gorenjka Kranjska Gora, 1. julija — Varpa klub Gorenjka iz Kranjske gore je priredil gorenjsko prvenstvo v metanju varpe za prehodni pokal Gorenjke. Sodelovalo je 10 ekip. Zmagala je prva ekipa Gorenjke pred tozdom za EE iz Ljubljane, Blejsko Dobravo, Iskro iz Ljubljane, Go-renjko II, Gorjami itd. Preseneča slaba uvrstitev ekip iz Martuljka. Tekmovanje je spremljalo kar precej gledalcev. gim tudi z uspešno postajo Gorske reševalne službe. Postaja je po številu članov najmanjša v Sloveniji, vendar nič manj sposobna od ostalih. Ima 10 članov in 7 pripravnikov, vedno več med njimi pa je mladih. Postaja ima kar tri vodnike lavinskih psov, dva reševalca letalca v ožjem in dva v širšem izboru, tri minerje snežnih plazov ter enega inštruktorja. Postaja deluje in sodeluje z vsemi v kraju, od smučarjev do enot civilne zaščite. Letos so rateški gorski reševalci prejeli kar dve priznanji. Najprej so dobili plaketo organov za notranje zadeve, potem pa plaketo civilne zaščite. A. Keštan Konec tedna na Primskovem kakovostno balinarsko tekmovanje Gorenjci merijo visoko I Kolesarji v Dražgoše Škofja Loka,«, julija — Kolesarski klub Jane/. IVternel.j i/ Škofje Loke je priredil v počastitev dneva borca tradicionalno gorsko kolesarsko dirko Dražgoše 87. Proga je bila dolga 5400 metrov in je potekala od Češnjice do spomenika v Dražgošah. Tekmovalo je 86 kolesarjev, rekreativcev, najboljši pa so bili Janez Krišelj (Sava) med pionirji A, Uroš Kosmač (Savu) med pionirji B, Dragan Puzin (J. Štucin) med rekreativci 1, Ivan Rajgelj (J. Štucin) med rekreativci 2, Renata Bregar (Jub Dol) med ženskami, Peter Bertoncelj (J. Peternelj) med veterani A, Jože Hafner (Adria) med veterani B, Franc Plestenjak (J. Štu cin) med veterani C, Slavko Šalamun (Vrhnika) med veterani D, Vladimir Makuc (J. Štucin) med veterani E in Milan Zirov-nik (Rog Franek) med veterani F. J, K. Balinišče mora biti dobro pripravljeno — Koto: G. Sinik Primskovo, 7. julija — Balinišča v športnem parku Spo'*, nega društva Primskovo ob Kokri bodo kot iz, škatlice, so V^l rek dopoldne dejali športni in balinarski funkcionurji s pf*J sednikom ŠI) Primskovo Jožetom Šobo nt čelu Jutri i1*, nedeljo, 11. in 12. julija, obakrat ob devetih dopoldni'. M I na priniskovškem odprtem balinišču začelo republiško Hfl sko balinarsko prvenstvo dvojic. Sodelovalo bo 24 najbolJ*J| slovenskih dvojic iz 10 slovenskih območnih balinarslr zvez. To bo doslej najkakovostnejše balinarsko tekmovanj, na Gorenjskem, kjer po sodbi Francu Somraka, člana st: vne komisije balinarske zveze Jugoslavije, balinanje vzo nupreduje in se že lahko kosa s klubi in predeli, kjer je b nanje zelo razvito. Tekmovanja dvojic so vedno zuhtevnel in kukovostnejšu kot tekmovanju posumeznikov, saj m°T\J biti oba članu ekipe popolnu bulinurju — obvluduti menita^ elemente. g Gorenjsko bodo zustopule štiri dvojice Sicer bi smele j* stopati samo tri, vendar je prvenstvo na Gorenjskem in ofK m '.utor ima pravico do nastopa dodatne dvojice Našo <,a*t g do branili: Fonde-Križuj Roos (Primskovo), luni drugi v ren bliki in peti v državi; Jermun-Selan —Prek (Primskovo). drugi v republiki in osmi v dr/uvi; Ko/.amernik-Čampa (Je mre) m Mrgole Pehar (Škol ,a I ,oka) J. Košnji! r IZBRALI SOZKMS KVALITETNO Kranj UGODNO V MERKURJEVI prodajalni BARVE — LAKI v Radovljici, Gorenjska 2, so dobro založeni in imajo veliko izbiro barv in lakov za les, kovino in avtomobile, razna čistilna in pralna sredstva. Imajo tudi pestro izbiro sredstev za beljenje. S;_________ spalnice, sedežne garniture, vzmetnice jogi, jogi postelje program FORMA NA KREDIT BREZ POLOGA 12 mesecev MEBLO v veleblagovnici KOKRA Globus Kranj, prodajalna Slon Žiri, Dekor Metlika in Kokra Radlje. Iskra ISKRA KIBERNETIKA fndustrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.soi.o. JSKRA KIBERNETIKA KRANJ je tako po številu zaposlenih (5200 delavcev) kot po izvozu na konvertibilna tržišča (21,4 mi-"jona $)na prvem mestu med delovnimi organizacijami SOZD JSKRA. Imamo dolgoletno tradicijo, bogate delovne izkušnje jn mednarodno priznane reference na področju merilno-regu-lacijske in stikalne tehnike. Čeprav večina naših proizvodnih l2delkov temelji na lastnem znanju, jih želimo še v večji meri °Plemenititi z znanjem v obliki kompleksnejših sistemov. Za-V^&mo se, da bo ta naloga brez pridobitve novih strokovnja-Kov **žje uresničljiva, zato TOZD INŽENIRING ^abi k sodelovanju nove dinamične, inventivne in na timsko delo pripravljene diplomirane inženirje in inženirje elektrotehnike, računalništva in st,rojništva ter diplomirane ekonomiste, ki so pripravljeni svoje strokovne ambicije uresničevati na Področju razvoja, projektiranja, realizacije in trženja nasledkih sistemov: avtomatizacija in robotizacija energetika agroživilstvo ekologija 'Sobraževanje *u ki so se pripravljeni vključiti v razvoj računalniško podprlo informacijskih sistemov kot: Projektanti informacijskih sistemov sistemski inženirji za operacijski sistem in komunikacije Organizatorji in projektanti podatkovnih baz aplikativni programerji. ^a vsa navedena dela so zaželene delovne izkušnje, kandidatom brez delovnih izkušenj pa nudimo možnost opravljanja Pripravništva pod ustreznim strokovnim vodstvom. Absolventom vseh navedenih smeri smo pripravljeni omogočiti tudi izdelavo diplomskih nalog v delovni organizaciji. kovini sodelavcem nudimo: 2animivo strokovno in ustvarjalno delo, sh"okovno in znanstveno izpopolnjevanje ter možnosti sodelo-v&nja z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami in pro-2vodnimi delovnimi organizacijami, °sebni dohodek glede na delovne uspehe, Pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. podrobnejše informacije o delu in delovnih pogojih lahko K*ndidati dobijo osebno ali po telefonu (064) 22-221," int. 35-49 34-34, v kadrovski službi, kjer se bomo pogovorili o vaših ln naših ciljih in pričakovanjih. Vaše pisne prijave s kratkim °Pjsom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo v kadrov-s*i službi Iskre Kibernetike, Savska loka 4, 64000 Kranj. ^ CESTNO PODEJETJK KRANJ °bvešča, da bo cesta R-322 na odseku JJNEtISE-GORICE zaprta za ves promet od 15.7.1987 do •"•1987 zaradi obnove vozišča. jupV.0^0 avtobuse in osebna vozi'a je določen na relaciji TE-^uSE- TRSTKNIK - GORICE in obratno, obvoz za tovor-^ vozilu pa na relaciji KOKRICA- NAKLO KRIŽE-GO-in obratno. pr °^ežence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno VpHrne*'m S1tfn*dizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da na-cr»ih^Q dela TO^jI) Gradnje Cestno podjetje Kranj iz telim " 'n varnostnih razlogov no more izvajati mod prometom. K0GP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze. Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO LJUBLJANA Župančičeva 3, Ljubljana Razpisna komisija Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3, objavlja prosta dela in naloge v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem. 1. VODJE SEMINARJA ZA ZVEZE Pogoji: — visoka strokovna izobrazba za dipl. inženirja elektrotehnike (lahko tudi za dipl. obramboslovca ali vojaška akademija — zveze) — 5 let delovnih izkušenj 2. SNAŽILKE - ZA DOLOČEN ČAS Pogoj: — uspešno končana osnovna šola Za objavljena dela in naloge pod točko 1 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnom delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, za dela in naloge pod točko 2 pa delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa ter življenjepis pošljite v osmih dneh po objavi oglasa na naslov: Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, Župančičeva 3, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE TRŽIČ Komisija za oddajo stavbnih zemljišč JAVNI RAZPIS Po sklepu 6. seje z dne 17.6.1987 komisija za oddajo stavbnih zemljišč oddaja naslednja nezazidana stavbna zemljišča: PARC. ŠT. 37/2, TRAVNIK, 5. RAZREDA V IZMERI 339 M2, VL. ŠT. 352 PARC. ŠT. 37/4, TRAVNIK 5. RAZREDA V IZMERI 105 M2, VL. ŠT. 352 PARC. ŠT. 1000/4, POT V IZMERI 78 M2, SEZNAM L PARC. ŠT. 38/2, TRAVNIK 5. RAZREDA V IZMERI 200 M2, VL. ŠT. 57 vse k.o. Podljubelj. Cena zemljišč je 3.262 din/m2, skupaj za 725 m2 2.364.950 din. Kupnina se poravna ob podpisu pogodbe. Na navedenih zemljiščih, ki predstavljajo vsa skupaj funkcionalno zemljišče za en objekt, je dovoljena gradnja objekta z obcestno ponudbo. Območje se ureja z odlokom o PUP v občini Tržič za območja izven ureditvenih območij naselij (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/86, 15/86 in 18/86). Zemljišče je zazidljivo, opremljeno s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe in minimalno opremljeno s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe. Rok za pričetek gradnje je september 1987, rok za dokončanje pa 1.6.1989. Ponudniki morajo predložiti svoje ponudbe skupaj s programom in idejno zasnovo objekta v pisni obliki v. 15 dneh od objave razpisa na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Tržič, Ti,; svobode 18, 64290 Tržič. Ponudbi mora biti priloženo tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bomo upoštevali najboljši program, najboljša zasnova objekta in kriteriji po odloku o ceni in povečani vrednosti ter o oddajanju stavbnih zemljišč (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/86). Rok za sklenitev pogodbe je 15 dni po izbiri najugodnejšega ponudnika. PRIDITE PRAVOČASNO 10 % POPUSTA še v mesecu juliju za STAVBNO POHIŠTVO (okna, vrata, polkna, rolete, obloge...) Organiziramo brezplačno strokovno svetovanje transport montažo in servis Obiščite nas v POSLOVALNICI ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58 tel. 064/61-361 delovni čas od 7. do 15. ure ob sobotah od 7. do 12. ure H JELOVICA (064) 61 361, 61 185 OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ objavlja dela in naloge za nedoločen čas HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA Pogoji: KV delavec oz. izobrazba IV. stopnje elektro ali lesne smeri SNAŽILKE Pogoj: končana osnovna šola. Začetek dela 24.8.1987. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. TRAMSJUG TRANSJUG RIJEKA INTERNATIONALE SPEDI-TION RIJEKA TOZD LJUBLJANA Titova cesta 36/10 razpisuje dela in naloge TERENSKEGA DISPONEN-TA v poslovalnici Kranj Pogoja: poklicna ali srednja šola in vozniški izpit Prijave pošljite na naslov: TRANSJUG KRANJ, 64000 Kranj, Stara cesta 25. ELEKTRO GORENJSKA Delovna skupnost skupnih služb KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: v službi RPI: VODENJE STROJNEGA NADZORA IZGRADENJ MALIH HE Pogoji: diplomirani strojni inženir, 4 leta delovnih izkušenj, zaželen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Elektro Gorenjska, Delovna skupnost skupnih služb Kranj, Cesta JLA 6/III v 8 dneh po objavi. (^E^5M©IEIIGLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 10. JULIJA 198? MALI OGIA5I tel.:27 960 ceiia JIA16 aparalMtiroll Prodam peč za centralno kurjavo TAM TVT 32 kW, z bojlerjem. Tel.:79-755 _11026 t, Prodam tuner tehnics STS 505. " Tel.:26-175_11027 Prodam TRAKTOR štore 404, dobro ohranjen, 900 delovnih ur. Zdravko Slovnik, Podhom 13, Zgornje Gorje, tel.:77-733 _11028 Poceni prodam VIDEO REKRODER fa-nyo. Emil Grašič, Pševska 10/c, Stra-| žišče, tel.:28-364_11029 ' Prodam LIKALNI STROJ. Tel.: 25-058 _11030 Gorenje PRALNI STROJ (generalno obnovljen), ugodno prodam. Tel.:064/74-330ali 82-545_11031 Barvni TV iskra, star tri leta, ugodno prodam. Pot v Bitnje 43 11032 Bar ORLI organizira POLETNO RAJANJE V TENETIŠAH • V PETEK, 10. julija ob 19. uri zabava ansambel Magdalena, •V SOBOTO, 11. julija ob 21. uri DISC0 SH0W - izbor MISS, • V NEDELJO, 12. julija zabava ansambel B00GIE Vsak dan keglanje za teleta, za hrano in pijačo poskrbljeno. V primeru slabega vremena bo rajanje v dvorani. Prodam nov dvosedni IZKOPALNIK krompirja tip majevnica, cena 800.000 din. Janez Pokorn, Vešter 19, Škofja Loka, tel.:47-171, dopoldan 11033 Nov japonski in deklariran TV color, ekran 37 cm, prodam za 39 SM. Te).:28-436_11034 VESPO PX 200 E, lepo ohranjeno, prodam. Tel. :21-894_110935 Poceni prodam barvni TV. Zg. Bitnje 24_11036 Prodam tri leta star črno - bel TV. Darko Kuzhar, Križe 100 pri Tržiču 11037 Ugodno prodam TELEVIZOR gorenje color, letnik 1979. Tel. 81 294, po 19. uri_11038 Prodam VIDEO REKORDER univer zum in 30 kaset za 60 SM. Čehajic Dževad, Prešernova 25, Jesenice _11039 Prodam CISTERNO za odvoz gnojevke, 3200 I, novo, 10% ceneje. Lanišek, LaniSe 10, tel. 061/832-813 11040 Ugodno prodam malo rabljeno ZAMR ZOVALNO SKRINJO LTH 300 in skoraj novo moško obleko (uvoženo) Tel. 21 204 _11041 Prodam RAČUNALNIK commodore 64, ČELADO nolan 33, motorne ŠKARJE št 40 in ključavnico za čelado Ivan Rakovec, Struževo 20/a, tel. 28 658 _11042 Prodam MOTOR kosilnice BCS, dobro ohranjen. Tel 76-313_11043 Prodam TRAKTOR štore 404, letnik 81. s čelnim nakladačem riko Černe, Krnica 14, Zgornje Gorje 11044 Prodam barvni TV iskra, star 17 mese cev, ekran 56 cm Gašperlin, Predoslje 42, Kranj_11045 Ugodno prodam MINI KOMPONENTO international in nov ŠIVALNI STROJ bagat Tel 23 414 _11046 DEŽURNI VETERINARJI Ugodno prodam PRALNI STROJ gote-nje korting. Ogled v soboto od 10. do 14. ure. Kambič, Mandeljčeva pot 10, Kranj_11047 Prodam REZKALNI STROJ RG 125, pr-vomajska. Tel.:75-869_11048 Prodam 801 alfa aluminij kotel, dobro ohranjen. Darinka Žemlja, Žirovnica 17 _11049 Ugodno prodam 80 literski HLADILNIK. Tel.:39-588_11050 Prodam PLETILNI STROJ standard in ŠIVALNI STROJ bagat-višnja, cena 50 SM. Bevkova 37, Radovljica 11051 Prodam dvovrstni IZRUVAČ krompirja, bočno KOSILNICO mertelj, suhe HRASTOVE plohe in deske, OSTREŠJE. Šenčur, Beleharjeva 13 11052 ProJam črno-beli TV gorenje, star 9 mesecev. Tel.:75-935 11053 Prodam STOLP universum 2x40 W z zvočniki, gramofon, radio, pet-stopenjski »ekvilajzer«, dvojni kasetofon, nov in deklariran. Tel.:51-569 11053 Poceni prodam HLADILNIK z zmrzo-valno skrinjo in otroško POSTELJICO z jogijem. Tel.:62-447, po 20. uri 11054 VHS VIDEO REKORDER gold, star, deklariran, prodam za 55 SM. Tel.:23-870_11055 Ugodno prodam novo SKRINJO LTH 380 litrov. Bavdkova 5, Stražišče, Kranj __11056 Prodam VIDEO KAMERO hitachi mu-vie. Tel.:80-020_11057 Prodam HLADILNIK z zmrzovalnikom, 250 litrski. Jazbič Drago, Podlubnik 155, Škofja Loka, tel.:61-188, v petek od 18. do 20. ure_11058 Prodam rotacijsko KOSILNICO tip 165 ali menjam za 135 ter kosilnico gud-brat, primerno za košnjo sadovljakov. Stane Markelj, Lancovo 9, Radovljica, tel.:79-859__11059 Prodam stadler PEČ 35000 cal, z boj-lerjem za centralno kurjavo, rabljeno tri sezone za 40 SM. Tel.:23-808 11060 Ugodno prodam 170-literski HLADILNIK gorenje in PRALNI STROJ gorenje. Strahinj 116 11061 Ugodno prodam HLADILNIK z zmrzo-valnikom.Tel.:33-232_11062 VIDEO grunding 2000, 2x4, prodam, naslov v oglasnem oddelku 11063 Prodam specter color L2X nordmende. Gogič, Tomšičeva 18 11064 Spectrum ZX + 48 K z opremo, prodam. Hotemaže 58, tel.45-069 11065 Stružnico VDF, 700x1000 mm, težke iz-vedbe, luknja v vretenu 90 mm, prodam. Tel. :061/841-373_11066 ELEKTROMOTOR 22 kW, 940 obratov, nerabljen, prodam. Tel.:75-269, popoldan 11067 Prodam barvni Tel.:39-112 TV iskra azur. 11068 Poceni prodam rabljen električni ŠTEDILNIK. Tel.:34-144, popoldan 11069 Prodam MEŠALEC za beton in MLIN za mletje koruze. Tel.:40 347 11070 Prodam motorno KOSILNICO BCS, primerno za strme terene. Jože Krek, Barbara 13, Škofja Loka 11071 Prodam nov ELEKTROMOTOR, 11 kW. Bogataj, Moškrin 2, Škofja Loka 11072 Prodam kompresorski HLADILNIK za mleko (40-literski vrč še v garanciji) in 1 m3 smrekovih plohov. Grad 43, Cerklje 11073 O l a r NARAVNO! PREIZKUŠENO! KAKAV0V0 OLJE IN mleko za sončenje DR0GESAN KRANJ 60 let tradicije Prodam lesen OBDELOVALNI STROJ s štirimi operacijami. Tomaž Jelovčan, Javorje 32, Poljane _11074 Prodam nov ŠIVALNI STROJ višnja S - elektronik v svetli omarici za 20 SM Tel 61-400_11075 Ugodno prodam črno-beli TV junast, ter radiokasetofon IXS z dvema glava ma in ločljivimi zvočniki Tel 62 830 _11076 Prodam nov dvojni RADIOKASETO FON komasonic KA 922, ločljivi zvočniki 32 W, »ekvilajzer«, hitro presne mavanje. za 22 SM Tel. 62 516 11077 OD 10. 7. DO 17. 7. 1987: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj dr. Bogdan Cepuder, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 za občino Škofja i »ka: Miro Križnar, dipl vet., Godešič 134, Sk. Loka. tel. 62-130 za občini Radovljica in Jesenice: mag. Anton Globočnik, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel 74-629 za občino Tržič: Borut Sajovic, dipl vet , Naklo, V Rejca 1, tel. 47 063 ali 79-055 NOVO - NOVO - NOVO - KMEČKI TURIZEM PRI FRANTARJU - APNO 3, ŠENTURŠKA GORA izbrane pijače domača hrana VABLJENI tel.: 064/42-864 Prodam črno-bel TV mini graphic, ekran 28, star 1 leto in 5 metrov suhih bukovih DRV. Zbilje 1/c, pri cerkvi _ _11078 ^Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika), cena 100.000 din. Valentin Benedik, Ješetova ul. 28/d 11079 Prodam nov barvni TV Gorenje (10% ceneje). Tel.:36-669 10930 Prodam nov TRAKTOR torpedo TX 55 A, pogon na 4 kolesa, 15 odstotkov ceneje. Tel. :68-650 10896 gradbeni mat. Prodam 1 tono apna v vrečah in 100 m2 STIROPORA debeline 2 cm. Po-renta, Šutna 38, Skfoja Loka 11086 Poceni prodam novo OKNO 100x140, RISALNO desko in MENJALNIK za Z 101.Tel.:26-684_11087 Prvovrstno HLODOVINO, primerno za ostrešje ali za plohe in deske, prodam. Tel:50-490_11088 POrodam 200 kosov PODPORNIH DROGOV, dolžina 2,5 m. Božič Vili, Doslovce 22, Žirovnica_11089 Poceni prodam rabljena GARAŽNA VRATA ter 80-literski bojler. Voklo 70 _11090 Ugodno prodam STEKLENA VRATA, dim. 250x110crr..Tel.:36-092 11091 Prodam gašeno APNO. Luže 19 11091 Prodam bakreno PLOČEVINO 6 mm in strešna OKNA 117x81 (nova). Tel:25-710__11092 Prodam 200 m2 valovite AL PLOČEVI-NE 0,9 mm. Tel.:80-672, od 15. do 17. ure 11093 Prodam 40 kosov komb i PLOŠČ 3,5 cm in 40 m2 merkur PLETIVA. Perčič, Trstenik14 11094 Ugodno — 10% ceneje — prodam 100 m2 M rabitz MREŽE, 2000 kg betonskega ŽELEZA, premera 10 mm in 250 " kosov MODULARCA. Tel.:61-321, zjutraj in zvečer 11095 Prodam fasadni PESEK, kamniška te-ranova. Rihtaršič, Bobovek 3 11096 Prodam LEGE in TRAMOVE, 8 m dol-ge. Cesta na Klanec 19/a, Kranj 11097 Prodam 1400 kosov starih STREŠNI-KOV (bobrovec), po 50 din. Plahuta, Stara cesta 14, Kranj, tel.:25-738 11098 Prodam 4000 kosov rabljene strešne OPEKE bobrovec, tudi slemenjake, nekaj rabljenih OKEN in VRAT, različnih velikosti (vhodna vrata, okna so primerna za opremo vikendov) in starejšo zakonsko SPALNICO ter starejšo KUHINJSKO opremo. Mavčiče 23, tel.:40-185_11099 Prodam 90 m2 OPAŽA prve vrste. Tel. 61-339_11100 Prodam dve toni CEMENTA, tip 450 anhovo. Zupan, Stranjska pot 1, Koro-ška bela_ 11101 Prodam 10% ceneje 20 m2 keramičnih PLOŠČIC, za oblaganje kopalnic. Tel.:70-366_11102 Prodam 220 zemeljski KABEL PPOO.A, 4x25 +2,5 mm. Prodam 15% ceneje z dostavo na dom. Tel.:065/75-322, vsak dan od 20 do 21. ure_11103 Prodam OPAŽ in izreze vrat mahago ni.Tel.:25 551 11104 Prodam DRVARNICO, primerno za gradbeno barako Tel.:28 618 11105 Prodam 700 kosov rabljene strešne OPEKE bobrovec, nove LATE 3x5, 60 kosov Tel.:24-425_11106 Prosam dve toni APNA in suha DRVA. Sr Bitnje 24_ 11107 Prodam eno tono betonskega ŽELEZA Ivan Korošec, Sp Gorje 153/a 11108 Siv DOMOPREN 25 kg in 7 kg RA~ ZREDČILA ceneje prodam Tel 75 931 _11109 Prodam 150 m2 smrekovega OPAŽA Rajko Primožič, Križe 50 11110 Prodam gradbeni LES in les za ostre šje, motorno ŽAGO ter brejo TELICO simentalko Tone Korenjak, Predoslje 95, Kranj_11111 Gradbeno DVIGALO s košaro, za stanovanjske hiše, prodam za 32 SM Pe trovčič, Begunje 61/a na Gorenjskem _11112 Prodam TEGULA konodeze, siva, 74 m2, IBITOL 30 kg, IZOTEK 30 m2 Tel 24 892_11113 Prodam bel PESEK za teranovo Kri-vec, Visoko 91, tel 22 221, mt24 92 11114 Prodam cca 8 m3 tervol VOLNE, 8 cm. mehke Lebar, Predoslje 31/a, Kranj 11115 Prodam otroški VOZIČEK, dežnik in PRALNI STROJ, star šest let. Tel.:33-712_11205 Prodam 5 m^suhih borovih PLOHOV. Tel.:47-258_11228 Prodam suhe smrekove PLOHE, cola-rice. Zadraga 15, Duplje_11229 Ugodno prodam rabljena okna tro-delna z roletami. Zalog 79, Cerklje. Zelo ugodno prodam klavirsko HARMONIKO, 120 bas, melodia. Tel.:45-596_ 11206 Prodam jedilni KROMPIR. Žirovnica 57 _11207 500 kg FIŽOLA tetovca. rasno prodam Pordam rabljeno kopalniško PEČ na drva, RADIATOR, 50 členov, ter htože lezni LIJAK Šenčur, Gasilska 20 11052 Prodam GRUŠT drvarnice, malo ra blien, 6x5 m, primeren tudi za garažo Krajnik. Brezmca 5, škofja Loka 10910 Prodam dva mopeda APN 4 in SLC 5, betonski MEŠALEC v dobrem stanju Bogdan Kavčič, Gorenja vas 61 Škof|a Loka 11202 Prodam VLOŽKE za postelje Rupa 26, popoldan _' 1203 Prodam zaprt SOBNI KAMIN, velikost 120x85 cm Tel 26 036, vsak dan od 14 uredalie H 204 Prodam Tel.:75-507 11208 Ugodno prodam nova termoton OKNA Jelovica, tri kose, 180/140, skupaj z roletami; tri OKNA 60/90, brez rolet. Tel.:62-594, od 15. ure dalje 11209 Ugodno prodam nov ŠOTOR, GARA-ŽO in ohranjen MOPED. Tel.:25-967 _11210 Ugodno prodam nova, lesena, dvižna GARAŽNA vrata. Tel.:75-331 11211 Ugodno prodam plastični ČOLN elan, dolžina 2,40 m, teža cca 40 kg. Tel.:83-611_11212 Prodam razžagan LES različne velikosti in tri m3 suhih DESK, 20 mm, PARCELO, primerno za vikend. Franc Ve-ster. Spodnji otok 19, Radovljica 11213 Prodam tomos avtomatik A 3 Ml, zima 86, srebrn. Tel.:47-230_11214 Ugodno prodam PESJAK 4x2 m. Kokr- ški log 15, Kranj_11215 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, vlečno kljuko za škodo, skobelj z glavo 25 cm, železni PREDPRAŽNIK za pred garažo. Tel.:25-088_11216 Prodam tri GOBELINE: Zadnja večerja, iz volne, 115x50 cm; iz pavole Kosovsko dekle, 60x70 cm; Konja v galopu v bogatem okvirju za 40 SM. Nov tomos avtomatik in tri goske, eno kozo in 13 puranov starih dva meseca za nadalj-no rejo.Tel.:60-217_11217 GOSTINCI POZOR! Ugodno prodam večjo količino VINA teran. Tel.:067/79-107_11218 Prodam kamp PRIKOLICO za štiri osebe in PLETILNI stroj singer na kartice, nerabljen. Cena po dogovoru. Tel.:68-528_11219 Prodam ZLATO za zobe. Breme, Titova ul. 30, Jesenice 11220 Prodam strešno OKNO z žaluzijo kovi-noplastika Lož, velikosti 0,78x1,18 m. Benedik, Zg. Bitnje 2, popoldan 11221 Prodam rabljena OKNA, zastekljena, z roletami in nekaj OKENSKIH POLIC. Srakovlje 8, tel.:27-212_11222 Ugodno prodam suh smrekov OPAŽ in ladijski POD ter merkur MREŽO za tlake. Tel. 78-159, od 18 ure dalje 11223 Prodam ŠOTOR, nemške znamke, za 4 do 6 oseb. Tel.:38-685, ogted v nede- Ijo. Zg. Bitnje 28_11224 Prodam ŠOTOR za štiri osebe, tabor-niške oblike Tel.:51-565 11225 Za 70 SM prodam ČOLN elan T 300, s prikolico. Bled, Aljaževa 6, tel.:78-013 ___11226 Prodam 80-literski AKVARIJ, cena 10 SM. Ogled v soboto, od 15. do 18. ure. Rade Živanovič, Gradnikova 71, Radovljica 11226 Prodam nerabljeno klavirsko HARMO NIKO rdeče barve, melodia, 80-basna. Tel 60 361 _ 11230 SRF imgrad, komplet, primeren za začetnike, prodam za 8 SM Tel.:25-043, od ponedeljka dalje 11231 Ugodno prodam TEPIH za dnevno sobo. Tel :23-414_ 11232 Prodam dolgo, belo POROČNO OBLE KO in klobuček Visoko 40 11232 Jadralno desko prodam, primerno za otroke. Tel. 33-600 10892 POSREDNIK fcjgznJl Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462 Planini II, za večje NAGRRADA kupim 38 »fa 3£f TA H iti V jllIljU :M0ŽN0ST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA BREZ OBRESTI ZA NASLEDNJE SKUPINE IZDELKOV — konfekcija in dekorativne tkanine — izdelki bele tehnike (tudi Candv pomivalni stroji) — akustika (tudi barvni TV iz uvoza) — pohištvo — šivalni stroji NOVO: UNIVERZALNI ČISTILEC NA PARO, ki brez uporabe čistilnih sredstev učinkovito odstranjuje umazanijo z oken, tal, oblačil in še kje. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA »lanowan|a Tujec s tremi otroki nujno potrebuje stanovanje v Kranju ali bližnji okolici Plača od 6 do 8 SM na mesec Naslov v oglasnem oddelku 11116 Zamenjam družbeno garsonjero za večje stanovanje Ponudbe pod šifro CENTRALNA_11117 Trosobno stanovanje s sanitarijami in kuhinjo v pritličju zraven avtobusne postaje na Selu 15, Žirovnica zame njam za enoinpolsobno stanovanje v Radovljici v bližini Cankarjeve ulice Marija Papič, Selo 15. Žirovnica Ogla site se v popoldanskih urah. vhod s ceste 11118 Prodam dvosobno stanovanje na Pla mm , 2,6 m2, s telefonom Teli 38 905 _11119 Zamenjam dvosobno I,istinsko stanu vanje za enako ali manjše v Kranju Ši fra LEPA LEGA_11120 Nujno iščemo družinsko (vsaj •notob no) stanovanje za dobo do dveh let Plaćamo vnaprej Jakopin, Frankovo 172/5, škofja Loka_ 11121 Menjam enoinpolsobno stanovanje n,i trisobno Šifra 11122 Kupim KOBILO, staro od 5 do 8 let, krotko, vajeno jahanja in kmečkih del. Tet.:57-169_11238 Kupim 10 dni starega TELETA simen-talca.Tel.:70-411_11239 Kupim TELIČKO, staro od 3 do 6 tednov. Tel.:70-379_11240 Kupim MERCEDESOV BLOK motorja 220, 240 D. Tel. :64-089, zvečer 11241 Kupim NARODNO NOŠO - par. Ja-nez Prestar, Pipanova 20, Šenčur _11242 V Šorlijevem naselju ali Zlatem polju kupim eno ali dvosobno STANOVANJE. Tel.:25-417_11243 Na relaciji Kranj-škofja Loka kupim večjo ZAZIDLJIVO PARCELO oz. gospodarsko poslopje. Tel.:44-687 11244 ifan.oprema Prodam sedežno garnituro: KAVČ, dva FOTELJA in TENISKI lopar dunlop LM (4-4,5). Tel. 23 515_11200 Prodam brako PRIKOLICO in dobro ohranjen KAVČ in dva FOTELJA. Ko lenc, Prebačevo 73, Kranj 11201 ★ * * m aw ■ SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.. 065/71-855 poselil Garažo vzamem v najem v Kranju, aj-raje na Planini Tel. 37 632 11123 Prostor za mirno obrt vzamem v najem na območju Radovljice - Lesce Radovljica, tel 35 729 11124 Dve parceli bukovega gozda, 7136 2 in 2363 m2, v ko. Šmartno pri Cerkljah, prodam Naslov v oglasnem oddelku _11125 Visoko pritlično hišo - IV. gradbena faza, 6 km iz Kranja prodam ali zame njam za dvosobno stanovanje v sever nem delu Kranja Po možnosti tudi kupim. Tel 47 290, v petek od 17 do 19 ure in v soboto od 10. do 12 ure 11126 Hišo z dvema stanovanjema, terasa nad celo hišo, vsako stanovanje ima urejeno kopalnico in poleg še 500 m zemlje - prodam za 2 milijardi. Mitro-vič, Spodnje Gorje 142 pri Bledu, tel 77 351, od 8 do 19 ure 11127 Kmečko hišo v bližini Kranja, primerno za vikend, prodam Šifra PODBLICA _11128 V bližini Kranja prodam hišo z nekaj vrta šifra GOTOVINA_11129 Polovico hiše v Kranju, prodam ali zamenjam za stanovanje šifra TAKOJ UGODNO 11130 vozila Maniše gradbeno DVIGALO kupim oh vzamem v najem Šifra DVIGALO 10125 Prodam tomos AVTOMATIK 3 MS, le tnik 1982, let 39 604 10894 Pordam GUMIVOZ 16 col, tel. 42 093 _10930 SUZUKI RM 125. letnik 1984. nevozen od dirkah, ugodno prodam Bitenc, Breg 8. Križe 10931 Prodam R 4, letnik 1975, cena po do govoru Tel 69 620, od 14 ure dalje _10932 Ugodno prodam HONDO 125 CR.Ie tnik 1985, Joža Gosar, Sebenje 40/a Tržič _10933 Prodam JAVO 350, Hrušica 46/b. Je senice 10934 Prodam AMI 8, break, letnik 1970 Ja nja Bajde. Valburga 35, Smlednik _10935 Ugodno prodam Z 101 mediteran. le tnik 1981, s plinsko napeljavo Tel 39 313_ 10936 Prodam Z 101, letnik december 1980. prva registracija 1981 Tel 35 89/ po poldan 10937 Prodam Z 750. letnik 1976, registrirane do maia 1988, Rudi Košir. Kokrški odred 2 Les.. 10938 Prodam JUGO 45, nov, neregistriraj Tel.: 25-724_109* Prodam 126 P, letnik 1981, cena podf govoru. Derlink, Gradnikova 73, Ra# vljica _109*! Ugodno prodam Z 101 L, letnik tfl Marjan Korošec, Vodnikova 10, Lesc* ;__io*j! Prodam MOPED tomos (silver balej), JanezfrPuharja 9/15, Kranj 1j9~ KOMBI Z 412 NT kason, letnik 1975 ugodno prodam ali menjam za osebj' avto. Franci Kosel, Triglavska 5, Rit"]; pri Bledu _109* Ugodno prodam FIAT 750, gener# motor, neregistriran, rabljen MF.S>* LEC, 2 kubika MIVKE. Tel.: 77-383 , 109J, Prodam Z 850, letnik 1981, prevožen1" 42000 km. Anton Filipič, Plešivica Notranje Gorice, tel.: 61 -357 tjM Prodam Z 750, letnik 1977, registrira11' do julija 1988. Tel.: 79-921, popoldan, 1fj9* Prodam dobro ohranjeno Z 101 coj! fort, letnik 1980. Jodran Cvjetanov tova 47, Jesenice 09*! 10V Prodam komplet MOTOR za Z brezhiben, letnik 1977, prevoze' 70000 km. Javorič, Vodnikova 4, Le^ Pinarelo, italijansko DIRKALNO" LO, ugodno prodam. Tel.: 75-3S3 Prodam Z 750, za 50 SM. Beleharj«^ 26/a, Šenčur__lO^J Ugodno prodam Z 101 GTL 55, 58 84, prevoženih 26000 km Zadraga J* Duplje_lOfjI Prodam Z 101, letnik 1984 Jernej Ručevnica 33, Tržič. Tel : 51-184 1g| Prodam športno ŠKODO v vožnji stanju za 40 SM Tel: 74-805 jjM Prodam GOLF GT, tel.: 22-718,^ dan do 10 ure dopoldan Prodam obnovljeno Z 1300, letnik registrirano do 1. junija 1988 An'0, Mohorč, Kurirska pot 1/a, Ja^Jj ce.Tel 83 281, od 6. do 14 ure Prodam Z 750 LC, letnik 1979, oflj^ vsako popoldne od 15. ure daljeg bar. Blejska dobrava 127 tM R 4 GTL, prodam za 220 SM in mot^J no kolo SUZUKI GS 450 T za 280 S£ Tel 43-014_JtOf*i Prodam R 4, letnik 78 Zoreč VreČkoJ, 9, Kranj, tel: 37-157 10*? Atraktiven VW kabriolet, » odltfn^ stanju, prodam za 160 SM ali menj8. za drug osebni avto Marjan Mijo^i Ribno60, Bled 1«*2 tt Fiat P 126. letnik 79, obnovljen, P' dam. Tel.: 80-737, od 19 ure dalje ^ Prodam Z KOMBI forgon 850 Kje^f 1982 Peter Srebrnjak. Trboje 115. T*. 48 021 Vodarn DIANO, letnik 1977, ner«0 strirano in PRALNI STROJ Gor«"' Moša Dijadeja 7. Kranj, tel 28 559 .j Prodam GOLF JGL, letnik 82 61 571, dopoldan, ogled popolda" «JJ čar. Krožna 12, Kranj !^ Prodam ŠKODO 120 L, letniki?79 .t gistnrana do 15 novembra 1987 J d mce. Hrušica 165, Belo pohe og^JUl 15_un_ _J°£ Prodam FIAT 128 ŠPORT Rok Zg Bitnje 175, pn Puškami Prodam dve starejši Z 750 Ogled ^ j boto in nedeljo popoldan Smido^J Kranj - Cirče_ Prodam Z 850, letnik 7983" Dvorj« 66. Cerklje Prodam Z 101. letnik 76. s sprednjimi blatniki, za 90 SM Tel 23-428. zvečer _ _10968 Prodam ŠKODO 120 L. letnik 1979 Jel: 66-990_10969 Prodam Z 101, starejši letnik Tel 81-640, od 6 do 14 ure Mulej, Spodnje Gorje 80__10970 Prodam FIAT 125 B. letnik 79, prevoženih 48500 km, registriran do 23 maja '988. Kavčič. Savska 2, Lesce, tel.: /j^4Q, int 287, dopoldan_10971 £ 850. letnik 84, december, prodam JeL74-105__10972 Prodam V"SO CLUB. letnik 1983. rde frbarve, 33000 km Tel : 62-273 10973 Ugodno prodam AMI 8. break. karose-fjsko obnovljen Tel. 79-560 10974 Prodam Z 101, letnik 1981. Tel.: 22-162 ,____10975 Ugodno prodam Z 101, neregistrirano. * voznem stanju. Cena 25 SM. Marjan lurnpret, Trboje 66. Kranj_10976 Prodam Z 750. starejši letnik, registrirano do junija 1988. Jagodic. Krvavška JfjTd.: 42-309 10977 Zupančič, 10978 Prodam Z 101, letnik 79. Mjaka, Stefetova 7. Kranj U9°dno prodam LADO 1200 S, letnik 1884. prevoženih 25000 km. Zadraga '3. Duplje 10979 Prodam Z 750, starejši letnik Pire, Ga-?J3ka 26, Šenčur___10980 Ugodno prodam GOLF-DIESEL, letnik 1979, karamboliran. Peter Porenta, gM3uh 48. Škofja Loka_10981 Prodam FIAT 750, letnik 1982. Emina Arabec, Zlato polje 14/e, tel.: 27-847 _____10981 Prodam ŠKODO, registrirano do 19ju-"I* 1988, ter prenosni KASETOFON ^»C, avto rever z Dolinar, 1. avtusta 3, tl^opolje^_10982 Pfodam traktorsko enoosno 5 t kiper enoosno za les. Tel.: 10983 ^IKOLICO .. Zjjgj. Lesce Prodam APN 4. Mladen Ninič. Cesta 1. nigiaj9, Kranj. Tel: 27-741 10984 |*rodam FIAT 126 P, letnik 78, prevoze 40000 km. Ferjan, Grapče 26, Zgor H]e_Gorje_10985 Jflodam Z 101 GT 55, letnik 1985. Tel.: 5^503__10986 Prodam VISO club 2, letnik december gjjel.: 61-041, popoldan_10987 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 85, prevo ^^25000 km. Tel.: 68-295 10988 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1970. i^sler, Fo, me 26, Žabnica 10989 prodam TAM 5000. Janez Mlakar, Goli !!!!^Gorenja vas. Tel: 68-269 10990 ^[odam 125 P, starejši letnik. Cena po "Oflovoru. ogled od 17. do 21. ure -__ 10992 št. .0992 |Ui^—---._ a £?des 11-13, obnovljen, prodam ir °*Of. Poljanska c 31. Škofja Loka J°dam športno KOLO Bottecchia, -II?1 37-052 10 urah SM. Oglasite se v večernih p—~^l^. 40 548_10993 .r°dam 2 101 GTL 55, letnik 86. Ivan 10994 6* 4J_ Marija Burnik Izdelovanje drobnih usnjenih JJ1 tekstilnih predmetov *ranj. Titov trg 14 (poleg reiernovega hrama) |£ otroški natikači za plažo od št. 23 do 34 ~~" zložljivi klobuki za plažo v kompletu z oblekami razni modni dodatki ~~ denarnice, etuiji v razne namene ^'Poročamo, da nas obiščete v** "namo ugodne cene. MINI MORIŠ 1000 Tel : 10995 le^n° Prodam osebni avto FIAT 126. rn6n '981, z rezervnim motorjem in ■^^l^kom Alpska 66, Lesce 10996 roTu^----- j m rezervne dele za viso super 11 fr^igj^M985 Tel. 25-730 10997 dat?om G0LF JGL- letnik 1982- z do °'okq D°Premo l>Z^Radovl|ica Globočnik, Zgornji 10998 d«lrmm AUDI *°, letnik 1976, vozen, p^Poškodovan Tel: 70-033 10999 '"MoD dobro ohranjen GOLF JGL, le p^^Pj. Visoko 71 11000 aran, letnik 52 11001 D ar»o prodam JUGO 45. letnik 85 E^^jjgg, popoldan_11002 QOLF diesel. letnik 1984, april E^JM _noo3 Z 75°- letnik 1977, Golnik Tel : J>opoldan 11004 letnik 1974, 37 757 dobro 11005 Z 7&0, letnik 1977. Jančev. De j^ljjrjič, tel: 51-332 11006 m£m orodam GOLF, letnik 1987 Do • Staneta Rozmana 5, Kranj 11007 ^jen I26 P- »etnik 1975, dobro ohra Drodam Tel.: 78 159. od 18. ure -- _11008 comfort, letnik 1982 11009 !*L0|?lber S'ar.nan. Pungert 21, Škof ^Lnica 'letnik 1979 D°rfarie 36. 101. Mediteran, letnik 1979. Prodam ŠKODO, letnik 73, registrirano do septembra Janez Stanonik. Lovsko Brdo, Poljane nad škofjo Loko 11012 Prodam Z 750. letnik 77 Tel 65-198 11013 Prodam rezervne dele za fiat 850 stan- dard. Volča 17, Poljane_11014 Prodam R 4, letnik 1977, registriran do 1. junija 1988. prevoženih 65000 km. Potočnik. Tavčarjeva 22, Škofja Loka _11015 GOLF, letnik 86, diesel prodam. V ra-čun vzamem cenejši diesel, čriče 29, Kranj_11016 Ugodno prodam VVARDBURG karavan, december 82, printer ATARI 1029. Gapšperlin, Zupanova ul 14, Šenčur _11017 Prodam MOTORNO KOLO BMW R 50/5, letnik 1973, že na štarter. Cena 110 SM. Bernard, Titova 71, Jesenice _11018 Prodam odlično ohranjen AUDI 100 GLS, letnik 1977. Tel: 22-186 11019 FORD SIERA KARAVAN, letnik 1983, prodam. Tel.: 28-153_11020 LADO 1300 S, letnik 83, prodam. Tel : 35-920_11021 Poceni prodam Z 750. Reš, Planina 21, Kranj_11022 Ohranjen GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Zlate, Voglje 13, Šenčur 11023 Prodam Z 750 SC, letnik 1980 Ogled popoldan Jalen, Rodine 13, Žirovnica _11180 Prodam FORD TAUNUS 12 M. letnik 1967, registriran do aprila 1988 Zupa nova 15. Šenčur . 11181 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 Stara Loka 114. Škofja Loka, tel 62-500 11182 Prodam Z 101 comfort. letnik 80 Sandi Uranič. Tuga Vidmarja 8. tel 38-245 _11183 Prodam PEUGEOT 604 Ogled od danes dalje na Bledu, Pod Kozarco 2, (pri Fabjanu - Mlino), tel.:77-123 11184 Prodam Z 750, letnik 1979. Milan Pirih, Zlato polje 9. Kranj_11185 Prodam R 18 TL, letnik oktober 1982, svetlo modre kovinske barve, prevoženih 43000 km, cena 4,5 M. Križaj, Rete- če 16/a, Škofja Loka_11186 Prodam R 18, letnik 1984, prevoženih 36000 km, cena po dogovoru. Tel 75-650, popoldan Tel :75-650, popoldan__ Prodam dobro ohranjeno Z 750 de lux, letnik 77Tel.:37-209 11188 Prodam Z 101 comfort, letnik 1980. prevoženih 65000 km, registrirano do aprila 88, garažirano; radio, vlečno kljuko, z obnovljeno zaščito. Tel.:75-026_ 11189 Prodam AUDI 75, letnik 66, registriran. Tel.:67-040. v soboto 11190 /- 1 Komisijska prodajalna ERIKlomšičeva 38, tel.: 24-486 Odprto vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. ŠPORTNA OPREMA: tenis, deskanje, kolesarjenje OPREMA ZA KAMPIRANJE TEHNIČNI PREDMETI z hi — f i naprave, videorekorderji, radioaprati, kasete, računalniki, gramofoni, fotoaparati, kamere itd. VZAMEMO, POSREDUJEMO IN PRODAJAMO ZA VAS! Prodam moped APN, nov. Tel. 43-038 11024 Prodam R 4, letnik 83, ohranjen. Goga-la, Rupa 36/a, Kranj Ogled popoldan _11035 Prodam CITROEN GS, letnik 80. gara-žiran, dobro ohranjen in KAMP PRIKOLICO za 4 osebe. Riki Frelih, Smledniška 43/b 11051 Prodam Z 1300, reg. Tel. 28 809, popoldan aprila 1988. 11154 Prodam GS pallas za 220 SM. Kostov ski, Janeza Puharja 1, Kranj 11156 R 4, letnik Tel.:28-436 1979, prodam za 95 S M 11157 Prodam Z 750 CL, letnik 1979, registrirano do junija 1988 Gregorc, Senično 16. tel. 51 677_11158 Zelo ugodno prodam registriran FIAT 127, letnik 1973, prva registracija 1976, z dodatno opremo Tel 57 036, vsak dan od 19. ure dalje 11159 Prodam Z 101 komfort.letnik 1979, ob-novljeno, na novo registrirano. Sopre-nič, Pot na Jošta 51, Stražišče 11160 Prodam FORD 17 M, letnik 1970, mo tor v okvari Tel 38 585 11161 Prodam Z 101. Sp. Bitnje 14 11162 Prodam VW 1200, neregistriran, v voznem stanju Toplak, Zg Bitnje 199 _11163 ŠKODO 110 cupe, letnik 76, registrirano celo leto, zamenjam za Z 101, letnik 1975 Tel 39 793 11164 Poceni prodam Z 101, uvozni medel, registrirano, ogled po 18. uri. Zdravko Vrban, Gubčeva 6, Kranj_11191 Ugodno prodam GOLF JL, letnik 1978, generalno obnovljen. Cveto Bečan, Zvirče 36, Tržič_11192 Prodam rumen JUGO 45 L, junij 85, dodatno opremljen. Tel.:26-648 11193 Prodam avto Z 101, letnik 1981. Ivan Kodrič, Mrakova 1, Kranj_11194 Prodam DIANO, letnik 78, registrirano do aprila 1988. Cimerman, Janeza Pu- harja 8, Kranj_ 11195 Prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 78, cena 170 SM. Alojz Bračič, Bled, Ku- mardejeva 16_ 11196 Prodam LADO 1200, letnik 75. Jenšer le, Kdiričeva 19_11197 Prodam dobro ohranjen 126 P, prevoženih 65000 km, za 65 SM. Tel 80 567 _11198 Prodam prevrnjeno Z 750, letnik 76, registrirano do 9februarja 1988 in dvoje vrat ter prednje steklo za Z 750. Tel. 27-654 11199 živali Prodam Z 101 GTL 55, Preddvor 69, tel 45 267 letnik 1984 11165 Ugodno prodam 1977 Tel 37 209 750 de lux, letnik 11166 Prodam KOLO-junior s petimi prestavami in nov dvojni radio kasetofon Tel 22-720_11167 Prodam TOMOS avtomatik, tahograf kinzle, prvi levi BLATNIK za I W ter prednji del Z 450, s koloteki in krmilnim mehanizmom Tel 43-041 11168 Prodam Z 101, letnik 1979, registrirano do julija 88 Jože Križišnik, Hotavlje 77, Gorenja vas, tel 68 461 11169 Prodam dobro ohranjeno VISO 11 B, staro 18 mesecev, prevoženih 13000 km. Metod, Loka 75, Tržič_11170 Prodam dobro ohranjeno LADO 1500, letnik 1981 Šmartno 11, Cerklje 11171 Ugodno prodam prenovljen R 4, letnik 1977, nove prednje blatnike za BMX 2002 ali 1602 Tel 35 944_11172 Prodam FIAT 126 P, letnik 1976, regi stracija do junija 88 Tel 81 463, po 14 uri 11173 Prodam JARKICE Golniška 1, Kokrica, Kranj_ Prodam JARKICE, rjave, različnih starosti. Fujan, Hraše 5, Smlednik 11131 Mlade MUCKE, mešance angora, oddamo ljubiteljem živali. Tel 21 666 __11132 Prodam tri tedne starega BIKCA. Stru-ževo 12, Kranj 11133 Prodam KRAVO, po izbiri. Luže 19 __11134 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Vilfan, Sp. Bitnje 4, Žabnica 11135 Prodam KRAVO s prvim teletom, TELIČKO in TELICO staro 9 mesecev, obe v A kontroli. Tel 70 039 11136 Prodam TELETA za zakol ali rejo. Plati ša. Pungert 11, škofja Loka 11137 Prodam KOZO Mavčiče 10 z mladiči Draksler, 11138 Prodam TELICO, visoko brejo, ali KRA VO po izbiri. Franc Pegam, Lenart 4, Cerklje_11139 Prodam PRAŠIČE, od 50 do 70 kg. Tel 26 249 11140 Prodam teden dni staro TELIČKO. An-tolin. Na Dole 1. Vodice 11141 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 100 kg in rjave PISKE nesnice Posavec 123, tel 70-379_11142 Prodam 50 kg težkega PRAŠIČA Po-ženik 27, Cerklje_11]43 Prodam 10 tednov stare, rjave JARKI-CE. Zgoša 47/e, Begunje_11144 Prodam štiri mesece starega nemške ga OVČARJA Podbrezje 40 11145 Prodam KRAVO s teletom Zgoša 4/a, Begunje 11146 Prodam osem mesecev brejo TELICO. Tel. 064/66-411_11147 Prodam KRAVO s teletom. Popovo 4, Tržič_11148 Prodam KRAVO simentalko s teletom, druga telitev. Gregorc, Loka 13, T. žic _11149 Prodam TELICI, težki 400 kg, za rejo ali zakol. Pšata 20 Cerklje, tel.:42-370 _11150 Prodam dve visoko breji TELICI. Oman, Suha 17, Škofja Loka 11151 Prodam čistokrvno nemško OVČAR-KO, staro sedem tednov. Križaj, Ce-gelnica 19, Naklo 11152 Prodam KRAVO simentalko, ki bo dru-gič telila. Tel.57-029_11153 Prodam MLADIČE nemškega ovčarja (samice), starša sta oba prvaka razreda mladih, oče je prvak razreda mladih v Nemčiji. Ogled je možen v ponedeljek, od 14. do 20. ure. Silvo Štucin, Sv. Duh 67, Škofja Loka_11154 Prodam TELICO simentalko, v osmem mesecu brejosti. Banič, Hotavlje 34, Gorenja vas 11155 lapoilHvč Tipkam diplomske naloge. Naročila sprejemam dopoldan po tel.:51-555 _10407 Mladim osebam z lastnim prevozom nudim honorarno delo na področju Slovenije za prodajo otroških priročnikov. Zaželen lasten prevoz. Nastopite po dopustu. Šifra: ZANIMIVO DELO _10572 ZIDARSKI SKUPINI oddam zidanje hi-še. Šifra: TRETJA FAZA_10926 Zaposlimo kvalificiranega ali priučenega vodovodnega instalaterja. Vodovodna inštalacija Kaps, Bled, Jamova 7, tel.:74-456_11233 Skupina gozdnih delavcev prevzame gozdna dela. Šifra: TAKOJ 11234 Iščem upokojenega učitelja ali profesorja za vsakodnevno poučevanje otrok (5 razred). Cenjene ponudbe sprejemamo vsak dan, dopoldan na tel.:25-400_11235 Hišni svet Zlato polje 2/a nujno išče či-stilko za 2 krat tedensko čiščenje stopnišča. Plačilo po dogovoru. Oglasite se na stanovanju 6 ali 16 11236 Nujno potrebujem koga za strokovno vodenje poslovnih knjig. Tel.:37-429 11237 OBVESTILA Cenjene stranke obveščam, da bo frizerstvo IVANKA-Stražišče, Seljako-vo naselje 29, zaradi dopusta zaprto od 20julija do 3. avgusta 1987. Se priporočam - vsak delavnik, od 12. do 20. ure in ob sobotah, od 8. do 12. ure __11245 Opravičujem se tov. Mileni za zmotne besede, izrečene v trgovini, dne 25. junija letos. M.M. 11246 Obveščam, da prepovedujem nakup česarkoli od sina Jožeta Pintarja iz Martuljka, št. 87, ker bom drugače prisiljen sodnijsko ukrepati. Franc Pintar _11247 Poceni in hitro izdelujem po vašem naročilu KRIVULJE za vse vrste stružnih avtomatov Brane Avbelj, Podhom 42, tel.:78-366_ 11248 TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, obvešča, da vam v najkrajšem času popravi vaš TV aparat Tel. 40-347 SE PRIPOROČAM! 11249 RIBEZ, črn in rdeč, prodajamo vsak dan, od 8. do 12 ure in od 15. do 20. ure. Cesta 1. maja 4, Kranj, tel 21 -582. _11250 Cenjene goste obveščamo, da bo go stilna NA SEDLU v Čepuljah zaprta zaradi rednega letnega dopusta, od 18. julija do 13 avgusta 1987. Se priporo čamo za nadaljnji obiski 11251 Zaradi preureditve prostora razprodajam eno leto stare kokoši nesnice za zakol ali nadaljno rejo Dobite jih vsak dan v Strahinju 38, Naklo. 11252 Obveščamo vse planince, da je koča na POUŠKI PLANINI dnevno oskrbovana 11253 Prodam Tel 66 633 VVARTBURG turist 11174 Prodam dobro Tel 40 385 ohranjen FIAT 750 11175 11011 Ugodno prodam Z 750, letnik 77, regi strirano do julija 1988 Tel 34 813 _11176 Ugodno prodam Z 750. letnik 76 Mile na Mohonč, Cesta XXXI divizije 172, Žiri__11177 Prodam 126 P, letnik 1984 Tel 88 658 ___11178 Prodam dobro ohranjeno Z 101. letnik 19/d Gorenja dobrava 4, Gorenja vas 11179 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta starega očeta, brata, testa in strica JERNEJA PLESTENJAKA si zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in pomoč. Posebna zahvala velja tovarišu Luža-nu za poslovilni govor in organizaciji ZB Žabnica, gospodu župniku, OŠ France Prešeren, DO Gradiš ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama TEREZIJA KOTNIK Kaltenekarjeva mama iz Stražišča Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč ob njeni bolezni, podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti, g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred. VSI NJENI Bolečina je nad tvojim grobom, pomladno cvetje, vrtnice in krizanteme, dež, sneg in svetlo sonce, pa zopet bolečina. V SPOMIN TOMAŽU KLINARJU 9. julija je minilo 10 let odkar si odšel od nas. Hudo je spoznanje, da se ne boš nikoli več vrnil. Hvala vsem, ki se ga spominjate, cenite plodove njegovega dela, prinašate cvetje in sveče, postojite ob grobu s toplo mislijo — iskrena hvala. VSI NJEGOVI Planina pod Golico, 10. juHja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, strica in tasta MARTINA ŠPENDALA upokojenca, kurjača ter borca za severno mejo z Orehka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede, pevcem, borcem za severno mejo, DO Exoterm, zobni ambulanti Iskra, dr. Capudru in vsem, ki ste ga v velikem številu opremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Orehek, Ljubljana, Tenetiše, julij 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta m SLAVKA M VIRANTA se iskreno zahvaljujemo osebju Urološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Inštituta Golnik odd. 400, Zdravstvenega doma Kranj, patronažni službi in obratni ambulanti Tekstilindusa za pomoč ob njegovi bolezni, organizaciji ZB Orehek-Drulovka in Viktorju Tišlerju za organizacijo pogreba, govornikoma za poslovilna govora, pihalni godbi Kranj ter pevcem Društva upokojencev. Posebej zahvala praporščakom za številno udeležbo. Zahvaljujemo se tudi kolektivom DSPS Emona Ljubljana, Planika Kranj, Sava TOZD VLP, sindikalni podružnici Tekstilindusa in vsem sodelavcem za izkazano pozornost. Zahvala prijateljem in krajanom, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali, mu podarili cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje. Najlepša hvala družinam Jelenčič, Idrizi, Kuželj in Tišler ter Prosenovemu atu za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. VSI NJEGOVI Drulovka, Dragočajna, Dol pri Ljubljani, Škofja Loka, Tržišče, Ljubljana, Trbovlje, 25. junija 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka A LOVRA DAGARINA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Oriani Verdikon-Janša za zdravljenje in številne obiske na domu. Zahvaljujemo se Zvezi slepih in KS Čirče za podarjeno cvetje, g. župniku za poslovilni obred ter pevcem iz Naklega. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V Kranju, 10. julija 1987 NOVICE IN DOGODKI Kam v vročem poletnem dnevu? Češnje zore Morda malokdo ve, da je prvotna domovina češenj Mala Azija. Rimski bogataš in sladokusec Lukul, ki se je bolj proslavil z bogatimi pojedinami kot z zmagami v Mali Aziji, je od tam pred 2000 leti prinesel v Rim prvo češnjo in jo zasadil. K nam je verjetno češnja prišla okrog leta 1000. Divja raste po gozdovih, mejah in jasah in večkrat jo presajajo na vrtove in precepljajo nanjo žlahtne sorte. Češnja se je tako priljubila, da poznamo že mnogo sort žlahtnih češenj. Pri nas so najbolj znane briške in vipavske, od katerih nekatere dozore že aprila. Proti rev mi, za srce Češnje so ne le dobre, temveč tudi zdravilne. Za zdravilo nabiramo plodove s peclji, in to žlahtne in divje češnje. Plodovi so sladki in osvežujoči, koščice in peclji pa imajo vonj in okus po grenkih mai deljih. Kdaj pa kdaj nabirajo tudi smolo, ki se cedi iz debla. Nabirajo pa tudi same peclje plodov, ki so znani kot droga pod imenom Stipites Cerasi. Češnje so zaradi majhne količine maščob, soli in beljako-vih zelo pomembne za bolniško dieto, posebno pri srčnih boleznih in boleznih ožilja, pri ledvičnih boleznih, enako pri protinu in revmatizmu. Češnje dajemo srčnim bolnikov v obliki kompota, ne samo zato, ker je okrepčilen in osvežujoč, ampak tudi zato, ker s tem preprečujejo nastajanje plinov v črevesju, ki potiskajo prepono navzgor proti srcu. Zaradi majhne količine maščob in hranilnih snovi so češnje zelo priporočljive za diete. Sladkornim bolnikom dajemo češnje v zmernih količinah, ker je večina sladkorja tako imenovana levuloza, to je oblika sladkorja, ki sladkornim bolnikom ne škoduje. Uporabe češenj v ljudskem zdravilstvu. Iz plodov se pridobiva tako imenovani češnjev cvet. Leta dene želodcu zelo dobro, greje ga in v hipu odpravi vse želodčne težave, ki nastajajo zavoljo pitja mrzlih pijač (poleti!). Češnjevec deluje poživljajoče pri napadih slabosti. Če ga vtiramo v kožo, krepi preutrujene ude. Svež ali s steriliziranjem konserviran brezalkoholni češnjev sok krepi srce. Iz posušenih češnjevih pecljev dobimo zelo dober prsni čaj za izkaš-ljevanje. Tudi pri bledici je dobro piti čaj iz češnjevih pecljev. Smolo, ki se izloča iz poškodovanega lubja, raztopimo v vinu in pijemo proti starem kroničnem kašlju. Če pa stopimo smolo v vinskem kisu namesto v vinu in s to tekočino mažemo srbeča mesta na telesu, bo srbečica kmalu izginila. Če jo vtiramo v lasišče, odpravimo prhljaj. Če stremo jedrca češnjevih koščic v prašek in ga jemljemo z vinom, s tem odpravimo pesek in kamne. Češnjev zvitek s smetano Potrebujemo vlečeno testo,, maščobo za pekač, sladkor za potresanje. Nadev: 10 dag surovega masla, 1 dl smetane, 3 rumenjaki, 12 dag sladkorja, 1 ' - kg češenj, 3 kg surovega masla za pokapanje. Testo razvlečemo. Dve tretjini namažemo s smetanovim nadevom, potresemo s češnjami, pokapamo prazno tretjino testa z raztopljenim surovim maslom, zvije-mo in zvitek tudi po vrhu namažemo z maščobo. Pečemo ga pol do tričetrt ure. Nadev: Surovo maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo, nazadnje dodamo smetano in trd sneg iz beljakov. Namesto surovega masla c :amemo lahko tudi margarino. GORENJKE! GORENJCI! (KQ)IMiKIJ©IMGLAS Z VAMI NA DOPUSTU Letos vas bo Gorenjski glas spremljal tudi na dopust. Po vsej slovenski obali, v Istri, na Cresu, Lošinju, Rabu in še marsikje drugje vas bo dvakrat na teden čakal pri prodajalcih časopisov v počitniških naseljih in kampih. če ga kje ne boste mogli dobiti, nam sporočite in povejte, kam naj ga pošljemo. Gorenjke! Gorenjci! Sodelujte z nami in Gorenjski glas vas bo tudi na dopustu seznanjal z dogodki na Gorenjskem in vam vsak teden prinesel vsaj urico ali dve zanimivega branja. ŽELIMO VAM PRIJETNE POČITNICE! Pijača, ki se je nikoli ne naveličaš, je voda; sadež, ki se ga nikoli ne naveličaš, je otrok. Indijski pregovor m Razstava v Iskri Telematiki — Akademski kipar Jože Eržen iz Kranja se zadnja leta vse bolj posveča slikarstvu. Slike iz zadnjega obdobja te dni razstavlja v avli Iskre Telematike na Laborah. — Foto: Gorazd šinik Pripravljajo zbornik Radovljica, 5. julija — Svet za ohranjanje tradicij NOB in spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL v Radovljici je presojal akcijo zbiranja dokumentarnega gradiva za zbornik o spomenikih in spominskih obeležjih NOB v radovljiški občini. Svet predlaga imenovanje uredniškega odbora zbornika, ki ga mora potrditi predsedstvo občinske konference SZDL. JR AIDS - Kuga XXI. stoletja Kranj — Kljub temu, da AIDS vedno bolj prodira v javnost tako z laične kot strokovne perspektive, pa je za precej ljudi to še vedno le beseda, prebrana v časopisu ali kje drugje, sama bolezen pa nekje daleč — v Ameriki ali Afriki, kjer imajo ljudje drugačen način življenja kakor pri nas. Vedno več bolnikov in tudi žrtev AIDS-a po vsem svetu — tudi v Jugoslaviji — pa dokazuje, da se bolezen ne ustavlja na geografskih mejah in ne na tistih, ki bi jih postavil človek. Glede na to, AIDS ni samo problem zdravnikov, temveč problem celotnega človeštva in vsakega posameznika posebej. Javno prosvetljeva-nje ljudi in pravilno obveščanje o vsem, kar je v zvezi s to boleznijo, je zato najboljša preventiva v boju z njenim napredovanjem. Mnenja ljudi o tej bolezni, zaščiti pred njo in pravilnem odnosu okolja do morebitnega bolnika v svoji sredini, so različna: Petra Govc, študentka: »Aids je bolezen, ki nas vse bolj ogroža, zato si ne smemo več zatiskati oči, kakor da se to nas ne tika. Treba je vložiti vse razpoložljive moči za najučinkovitejšo zaščito, kajti po toči zvoniti je prepozno. Po mojem mnenju je trenutno najučinkovitejša zaščita kondom in fant, ki mu zaupam. Okolje bi bolnika podzavestno sprejelo s strahom, vendar se je z vsemi silami treba truditi za čimbolj human, človeški odnos do njega, kar je edina pomoč, ki mu jo lahko nudijo najbližji.« Draga Falle, upokojenka: »To je hujša bolezen kot rak. Potrebna je predvsem dobra preventiva, kar velja posebej za mladino, ki mora bolj paziti na medsebojne stike. Trenutno je najboljša, čeprav ne stoodstotna zaščita, kondom. Če bi kdo od mojih znancev ali članov družine dobil virus AIDS-a, bi ga upoštevala kot sebi enakega.« Slavko Rot, upokojenec:« AIDS je huda, neozdravljiva sodobna bolezen, ki pa se je osebno ne bojim toliko kot raka, za katerega je povzročitelj znan, medtem ko "za AIDS ni. Mislim, da bi se ljudje morali bolj paziti ne glede na seksualno revolucijo, prav tako tisti, ki so zasvojeni z mamili. Najboljša za- ščita bi bila po mojem mnenju — čim manj druženja in intirnnih stikov z osebami, ki jih ne poznaš. Okuženega z virusom AIDS-a okolje nikakor ne sme izolirati, zato je treba ljudi osveščati tudi glede tega.« Marko Koblar, zaposlen v Tekstilindusu: »To je huda, neozdravljiva bolezen, ki je glede na svoj značaj v našem prostoru še vedno obravnavana preveč obrobno. Prizadene lahko vsakogar, najboljša preventiva v spolnem odnosu je trenutno kondom, medtem ko je v celotni družbi treba aktivirati vse moči za boj proti smrtonosni grožnji človeštvu. Odnos okolja do nosilca virusa bi se zaradi strahu delno spremenil, čeprav je predvsem tu treba ljudi osveščati za človeški odnos tudi do bolnika, ker mu to najbolj lahko pomaga.« Toni Humar, študent: »AIDS je huda bolezen in neozdravljiva. Konec je brezskrbnih flir-tov z »švabicami« na morju, toda kljub temu grem na morje. Najboljša zaščita je po mojem mnenju pošteno in zvesto dekle, ob morebitnem skoku čez plot pa kondom. Zaradi strahu bi se odnos do možnega nosilca virusa z strani njegovega okolja verjetno spremenil.« Mare Ogris Foto: G. Šinik Pri Napotnikovih okopavanjo peso, v odmoru pa so si privoščili češnjo. Štefka in Damjan sta češnje nabirala, Romana, Stanka, Petra in Barbka pa so jih veselo hi ustale Kmetom nikoli ne manjka dela Ihančev Štefan Iz Luž se je pripravljal za škropljenje krompirja, paradižnika in fižola Košnja, okopavanje, škropljenje JL O O foto: Gora/d Šinik Kranj — Pravo nasprotje hladnega in deževnega junija so prvi julijski dnevi, ko sonce neusmiljeno pripeka na naše malo mesto in okoliške vasi. Kljub veliki vročini, ki marsikoga sili, da se skrije v najhladnejši kotiček v stanovanju ali pa v naravo, pa je na njivah in travnikih videti kar precej ljudi. Kmetje si nikakor ne morejc privoščiti počitka, saj je ravno poletje tisti letni čas. ko je potrebno skrbeti, da bodo njihove poljščine »pridno in nemoteno« rasle, prav tako pa skrbij0 za čimboljšo prehrano »hlevskih prebivalcev«, da bodo koline karseda obilne. Medtem ko je v višjih predelih, kjer so kmetje usmerjeni največ v živinorejo, v polnem raZ' mahu košnja, pa je v nižini poleg lete najvažnejše opravilo še okopavanje (pesa, krompir...), nekateri pa še škropijo poljščine proti škodljivcem. O morju ne razmišljajo preveč, saj niti nimajo prO' stega časa, pa tudi denarja je bolj malo. Torej eni delovno, na polju, drugi pa počitniško na morju' Tako vse je na vozu, gremo domov