Leto XX., št« 85 Upravnici vo ujubijana, Hnafljeva 5 — relefoD St 3122 3123. 3124, 3125 3126. Enaeratni xideielc: Ljubljana, Selen* Ourgova ul — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Gralskj trg 1. TelefoD St. 2455 Podružnica CeHe Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 RaSuni ort pošt ček zavodih: LJubljana St 11.842, Praga Malo 7S180 W1en St 105 241 Ljubljana, četrtek fo aprila 1939 Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Polemika nemškega in angleškega tiska Med angleškim in nemškim časopisjem se vodi velika borba o pomenu nove angleške politike. Berlinski listi obtožujejo Anglijo, da je stopila na čelo velike akcije, ki ima namen obkrožiti obe avtoritarni državi in izzvati vojno, katere cilj naj bi bil predvsem uničenje Nemčije. Italija in Nemčija da se le branita in vse, kar sta v novejšem času v Evropi podvzeli, je prav za prav izzvano od Anglije ter služi edinemu cilju, da se zmanjša opasnost, ki jo povzročajo angleški državniki. V tej polemiki poudarja nemško časopisje posebno, da je Angliji do sedaj uspelo doseči ne le popolno enotnost diplomatskega in vojnega sodelovanja s Francijo, s katero ima Anglija danes po enotnih vidikih izdelan bojni načrt, temveč pritegniti celo Severno Ameriko v evropski spor, za kar nosi na oni strani glavno odgovornost prezident Roosevelt. Dalje obtožujejo nemški listi angleške državnike, da so znova povezali Rusijo z evropsko politiko in da torej kličejo sile ruskih so-vjetov na evropska bojišča, s tem pa tudi boljševizem v srce Evrope. Angleško časopisje odgovarja z enako ostrino. Drži se gesla, ki so ga postavili Chamberlain, Halifax in drugi angleški državniki, češ da Anglija nikogar ne obkrožuje. Ona da se je le prepričala, da se bo svet pogreznil v vojno, ako se ne bo v zadnjem trenutku posrečilo zgraditi »obrambni zid miru«, sistem političnih in vojaških zvez in medsebojnih jamstev, ki naj se uveljavijo pod vodstvom Anglije in Francije. Kakor je znano, je po okupaciji češke, Anglija poskušala najprej z ustanovitvijo nekega novega sistema kolektivnih obvez, čim pa so pokazale prve težkoče, je to akcijo takoj opustila. Mesto tega gTadi sedaj nov sistem dvostranskih zaščitnih in garancijskih pogodb Poljska je tu že vprežena. Sedaj je angleška diplomacija na delu, da medsebojno poveže Poljsko, Rumunijo. Grčijo in Turčijo, nakar bi sama tej zvezi dala podobne garancije, kakor Poljski. Zato se v svetu z največjo napetostjo pričakuje izjava angleške vlade na današnji seji londonskega parlamenta. Ako bo Chamberlain v fej izjavi napram Grčiji prevzel enake obveze, kakor jih je prevzel napram Poljski, se bo smatralo to za dokaz, da ■9 angleška akcija na bližnjem evrop-a o azijskem vzhodu uspela. Včeraj so bile iz Londona v ostalem razširjene vesti, da so grški, turški in rumunski poslanik že obvestili angleško vlado o doseženem medsebojnem sporazumu. Fronti, ki si stojita danes nasproti nista še diplomatsko in vojaško popolnoma zgrajeni. Italija in Nemčija sta si, kakor izgleda, zagotovili pomoč Španije in računata na nevtralnost nekaterih drugih držav. Anglija in Francija imata sedaj Poljsko politično in vojaško na svoji strani in računata z blokom Rumunija-Turčija-Grčija. Kar se Rusije tiče, je ta država vezana za enkrat samo s pogodbo s Francijo. Kako daleč so v zadnjih dneh bile te njene obveze konkretizirane in morebiti razširjene, ni še dovolj jasno. Rusija zaenkrat nima neposrednega dostopa na bojišča, ki bi se pri izbruhu vojne v Evropi razvila. Amerika je angažirana zaenkrat v glavnem kot. neizčrpni dobavitelj vojnega materiala, v Parizu in Londonu pa računajo tudi na njen neposredni poseg v evropski konflikt. Nevtralne evropske "države spadajo med tako zvane manjše sile. One ne želijo biti pritegnjene v razračunava-nje med obema blokoma velesil, toda odločene so z vsemi sredstvi braniti svojo neokrnjenost in se upreti vsakemu vpadu. Švica, Belgija in Nizozemska imajo pri tem svečano zajamčeno pomoč Anglije in Francije za slučaj, da bi bile napadene. Toda zanašajo se predvsem na sebe. Zato z mrzlično naglico spopolnjujejo svoje oboroževanje in izvajajo izvestne varnostne vojaške ukrepe. Med vojaškimi strokovnjaki tega in onega tabora je polemika o premoči v polnem jeku. Nemčija je nesporno v tehničnem oziru najbolj pripravljena. Ona je od leta 1933 sistematično izgrajevala svojo vojsko v vsakem pogledu. Nemška teza je teza tako zvane bliskovite vojne, ki računa z naglimi odločitvami in zaradi tega pričenja z naporom vseh svojih ljudskih in materialnih sil. Angleško-francoska teza sicer tudi računa z največjim naporom že od vsega početka, toda svojo glavno silo polaga na čas in neizčrpnost svojih materialnih izvorov. Ta teza se sklicuje na dosedanje izkušnje ne le svetovne vojne, temveč tudi modernih vojskovanj v Španiji in na Kitajskem. Kar se tiče zlasti tehnične priprave nemške vojske se oglašajo francoski strokovnjaki, ki priznavajo sicer, da je Italijanski kralj — kralj Albanije Od začasne vlade sklicana albanska konstituanta je preglasila personalno unijo Albanije z Italijo - Kak bo bodoči položaj Albanije v sklopu rimskega imperija, ni znano Tirana, 12. aprila, br. V 251etni zgodovini nove Albanije se je danes obrnila nova stran. Albanija se je po personalni uniji pridružila Italiji. Albanska konstituanta je s soglasnim sklepom ponudila albansko krono italijanskemu vladarju in njegovim zakonitim naslednikom. Italijan-sld zunanji minister Ciano je ponudbo, ki mu jo je predložila posebna delegacija konstituante, sprejel. V Tirani se je pričelo danes že na vse zgodaj živahno življenje. Po odredbi začasne vlade so bile vse hiše okrašene z albanskimi rdečimi prapori in italijanskimi zastavami. Preko ulic so bili napeti transparenti z vzkliki Italiji in Mussoliniju. V mestu so se zbirali veljaki bližnjih albanskih plemen, ki so bili od vlade pozvani na današnjo sejo konstituante. Zbrali so se tudi vsi bivši ministri, skoraj vsi albanski poslanci in drugi politiki, kolikor jih zadnje dni ni zapustilo države. Iz okolice je prišlo v albansko prestolnico precejšnje število ljudi. Red in mir v mestu je vzdrževalo albansko orožništvo, okreplie no po oddelkih italijanske vojske in fašistične milice. Po mestu so bili razpostavljeni tudi posebni oddelki vojaštva v popolni bojni opremi. Italijansko poslaništvo je bilo obdano s tanki, enako tudi parlament in vladna palača. Pričetek seje tako zvane nacionalne albanske skupščine je bil napovedan za 16. uro že uro prej pa se je okrog parlamenta zbralo okrog tisoč ljudi, ki so z zanimanjem prisostvovali zbiranju albanskih veljakov. Seji so pri- sostvovali tudi zastopniki italijanske vlade. Konstituanta je pričela zasedati ob 16. Po uvodnih formalnostih je imel dosedanji predseadnik vlade Džafer Ipi govor, v katerem je dejal, da je že pred dolgim časom čutil in vedel, da bo moralo priti do tega preobrata v zgodovini albanskega naroda. Slutil je, da bo italijanska vojska prinesla albanskemu narodu novo usodo. Ob obči pozornosti je poudaril, da se je Albanija zmerom bolj bližala svojemu razpadu. V 25 letih so albanski oblastniki dokazali, da so nesposobni, samostojno upravljati in voditi deželo. Pokazalo se je, da albanska država sama od sebe ne bi mogla še nadalje obstojati in se razvijati. Italijanska vlada je spoznala, da so bile doslej zaman vse njene žrtve in zato je Mussolini zapovedal, da italijanska vojska zasede albansko deželo. Džafer Ipi je nato naglasil: Albanija ostane samostojna država, vendar si mora sedaj poiskati novega vladarja. Zaradi prospeha in napredka dežele predlagam, da bi se ustvarila personalna unija Albanije in Italije, ki bi zagotovila albanskemu narodu njegovo narodno edinstvo, gospodarsko blagostanje in kulturni napredek. Predsednik konstituante je nato preči-tal predloge ki naj bi se sprejeli na današnji seji. Po teh predlogih naj bi nacionalna albanska konstituanta, zbrana v Tirani 12. aprla 1939. sklenila: 1. da je dosedanji rež m v Albaniji propadel, 2. da se sestavi nova vlada, ! S. da se ustvari najtesnejše politično, vojaško, gospodarsko in kulturno sodelovanje Albanije z Italijo, 4. da se v ta namen v obliki personalne unije ponudi albanska krona Viktorju Emanueln HI., kralju Italije in cesarju ter njegovim legalnim naslednikom. Predloge je konstituanta sprejela z aklamacijo. Takoj nato je bilo določeno, da se posebna deputacija konstituante poda v italijansko poslaništvo in sporoči sprejete sklepe italijanskemu zunanjemu ministru Cianu kot zastopniku italijanskega vladarja in vlade. Dejansko se je ta deputacija takoj sestavila in zapustila parlament. Seja se je potem nadaljevala in soglasno je bil sprejet predlog, da se za sestavo nove vlade pooblasti politični prvak Sef i Verlazi. Verlazi je imel takoj govor, v ka-! terem je poveličeval današnje sklepe albanske konstituante. Obenem je tudi že imenoval nove člane svoje vlade. Nova vlada je sestavljena iz 7 albanskih politikov. Z njegovim govorom se je seja konstituante zaključila. Medtem je deputacija konstituante odšla skozi špalir italijanskega vojaštva za katerim se je zbralo precej ljudstva, ki se je zgrnilo danes v Tirani, na poslaništvo, kjer jo je sprejel italijanski zunanji minister. obdan od osobja italijanskega posla-i ništva v Tirani. Deputacija mu je sporočila sklepe konstituante. Ciano se .je v krat-| kem govoru zahvalil za ponudbo, ki jo je sprejel v imenn italijanskega vladarja in vlade. Zagotovil je deputaciji, da bo italijanska vlada skrbela za zboljšanje gospodarskega položaja albanskega ljudstva in za njegov kulturni napredek. Obeležil je pomen zadnjih dogodkov in zaključil z vzklikom novemu albanskemu kralju. Zvečer se je vršila v Tirani parada italijanske vojske, ki so ji prisostvovali poleg Ciana ln generala Guzzonija tudi člani albanske konstituante z novo vlado na čelu. Prihod grofa Ciana Tirana, 12. aprila. w. Italijanski zunanji minister grof Ciano je dopoldne ob pri-liik sestanka albanske ustavodajne skupščine ponovno prispel z letalom v Tirano. Grof Ciano, ki so ga na letališču sprejeli italijanski poslanik, poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora in člani začasnega odbora za upravo Albanije, je spsejel kasneje v italijanskem poslaništvu mnogoštevilne albanske dostojanstvenike. Sklicanje fašističnega sveta, parlamenta in senata Rim, 12. aprila, br. Glede na današnje sklepe albanske konstituante so bili sklicani veliki fašistični svet ministrski svet nova korporac-jslia zbornica in senat. Veliki fašistični svet se bo sestal jutri zv&-čer cb 22., vlada bo imela sejo v petek dopoldne, obe zbornici pa v soboto popoldne. Baitfs vlaini v LoacEosiu m Parizu Vsebovali bosta skupni program angleške in franccske zunanje politike — V Anglije ne računajo več z možnostjo razdvojit ve Italija in Nemčije mes' ■ k' sc se sicer i zadnjem času v*n poudarjajo, da je bolje biti prip-av jen za vsako morebitnost. »Times« pravi, da je neko pomirjen je sicer nastalo, da pa je še neznatno in da sc zaradi tega še vedno nadaljujejo posvetovanja v Londonu. Poslane so bile brz-ojavke v Atene in Ankaro. List izraža upanje, da bo prispel odgovor iz teh dveh prestolnic pravočasno, to je pred jutrišnjo ministrsko sejo, na kateri bo komčnoveljavno določena izjava, ki jo bo vlada podala v spodnjem domu. »Times« pravi, da je mogoče reči. da bo ta izjava tako sestavljena, da bodo napadalci opozorjeni na to. da bi vsaku kršitev nedotakljivosti kake države ob Sredozemskem morju, posebno Grčije in Turčije Velika Britanija smatrala kot sovražnost. Kar pa ogromna, ali skušajo dokazati, da material ni v vsakem oziru prvovrsten in da je torej izložen hitrejši izrabi in kvaru nego material antante. Nemci proti temu navajajo, da je njihova industrija že tri leta mobilizirana in da zaradi tega sposobnost in popolnost njene produkcije odtehta morebitne slabosti v materialu, ker je nadomestitev hitrejša. Zapadni listi odgovarjajo, da so sicer na zapadu zamudili mnogo časa, da pa so se v zadnjem času že močno približali nemškemu tempu. Anglija izdaja danes za svojo vojno silo po 250 milijonov dinarjev na dan. Da to ogromno številko razumemo, je treba vedeti, da znaša n. pr. celokupni redni vojni proračun naše kraljevine 2500 milijonov dinarjev, to je toliko, kakor angleški izdatki za narodno obrambo v pičlih desetih dneh. Francosko, angleško, ameriško, poljsko in tem državam prijazno časopisje našteva, da bi bil z za-padnimi velesilami ves svet: Severna Amerika in vsi angleški dominioni, Rusija m večina srednjih in malih evropskih držav in da je vprašanje absolutne nadvlade na morju izven spo- ra, kakor je bilo v svetovni vojni. Z nemške strani se proti temu zlasti poudarja ogromna prednost takozvane notranje linije. Nemčija in Italija lahko držita svoje velike vojske takore-koč stalno na vse fronte pripravljene in z bliskovito naglico lahko udarita sedaj na vzhodu, sedaj na zapadu. Italija je po zatvoritvi Jadranskega morja dobila svobodne roke, da vse svoje pomorske sile uporabi v Sredozemskem morju ter tu ograža angleške svetovne zveze in francosko afriško pot ter prekine tudi neposredno zvezo med vzhodnimi in zapadnimi zavezniki, ki vodi preko Sredozemskega morja. Ako je Španija pridobljena za vojaško sodelovanje, je s tem povezan znaten del francoske moči na Pirenejih in je ogrožena sama gibraltarska ožina. Zadnje dni je vse izgledalo, kakor da je izbruh velikega konflikta postal že neizogiben Vendar v politiki, veliki in mali, se do zadnjega iščejo kompromisni izhodi. Kar se je do sedaj zgodilo, ne bo neposredni razlog za izbruh vojnega konflikta in vse bo odvilo od nadaljnjega razvoja. se tiče ang1esko italijanskega spor izuma pravi »Times«, da bi jasna in odkrita izjava giede morebitne kršitve sporazuma, sklenjenega z Italijo, zdaj bolj služila miru kakor pa enostavna odpoved angleško-italijanskega sporazuma. Nemške informacije o razpoloženju v Loiiu^ms Berlin, 12. aprila AA. DNB poroča iz dona: Časopisi še dalje omenjajo pri- . ' .vanj« za cbkojjevanje Italije in Nem-c je, pn tem pa ne skrivajo svojega ne-lazjjoioženja nad tem. da se še vedno niso pokazali uspehi teh naporov Listi v prvi vrsti pišejo o razgovorih, ki jih je •••čeraj imei sovjetski veleposlanik Majski zun .njim ministrom lordom Halifaxom. Times« pravi med drugim, da napetost v mednarodnem položaju ni skoro nič popustila. Izjava, ki jo bo Chamberlain podal v spodnjem domu in katere vsebina je bila že sporočena dominionem, kakor tudi Franciji in sovjetski vladi, bo zelo iasna, posebno glede vprašanja, kako si Velika Britanija zamiš ja status quo na Sredozemskem morju. »Daily Telegraph« misli, da bo izjava, ki jo bo ministrski pred odnik podal v spodnjem d< mu, vsebovala tudi ostro kritiko go vih teženj, ! : so se med svetom pojavile. Dlplsmčts f??i ChaniberS&inii London. 12 aprila, br. Ministrski pred «dnik Chamberlain je spejel danes francoskega in ameriškega veleposlanika ter poslanike Madžarske, Turčije Poljske in Grške. Sprejel je nadalje vse zastopnike britanskih dominionov. ki sc se informirali pri njem o mednarodnem položaju, ki je nastal zaradi italijanske okupacije Albanije. P^gapiija z Rusijo London, 12. aprila. AA (DNB) Običajno zelo dobro informirani list »Yorkshire Post« objavlja vest, da namerava Pariz očividno v soglasju z Anglijo začeti z zelo delikatnim delom. Zdi se, da bosta Anglija in Francija poskusili prepričati Sovjetsko Rusijo o tem, da bi podpora Sovjetske Rusije Poljski in Rumuniji služila splošnim koristim. Obenem poskuša Francija prepričati Varšavo in Bukarešto, da .je treba sprejeti pomoč Sovjetske Unije. London, 13. aprila, b. Zunanji minister lord Halifax je danes sprejel v daljšem razgovoru sovjetskega veleposlanika Majskega. Halifax je sovjetskega diplomata informiral o novih angleških pobudah. Neresnične vesti o pismu Mussolinija Chamberlainu London, 12. aprila, br. Agencija Reuter je danes objavila demanti vesti, da je Mussolini poslal Chamberlainu osebno pismo, v katerem naj bi mu dal posebna zagotovila glede angleških interesov na Sredozemskem morju v smislu italijansko-angleškega pakta. Demanti pravi, da v Foreign Officeu o takem pismu ničesar ne vedo in da je tudi Chamberlain izjavil, da ga ni prejel. Berlin, 12. aprila. AA. DNB poroča iz Londona: V londonskih vladnih krogih odločno zanikajo, da bi bil Mussolini poslal Chamberlainu kakšne osebne in zasebne želje, prav tako pa tudi. da bi bil to storil Chamberlain Mussoliniju. Izmenjava misli je bila izvedena po diplomatski poti. Novo Monakovo? Pariz, 12. aprila. AA. (Štefani) Popoldanski listi komentirajo položaj, zlasti v Sredozemlju, in navajajo možnost po kateri bi italijanski dinamizem izvedel politiko poroštev in okrepitev strateških postojank ne samo glede na morebitno splo- šno vojno, temveč zlasti s tem namenom, Ua &e oolj ah manj z miroljubnimi aied-slvi pridobe vse prizadete vlade, da se ognejo najnujšemu in da ponovno prouče razne politične položaje v Evropi, zlasti v Sredozemlju in na afriški obali. Pripravilo naj bi se torej novo Monakovo, a to pot ne zaradi revizije zemljevida m ureditve srednje-evropskin problemov, temveč zaradi proučitve in ureditve problemov Afrike in Sredozemlja. Sep l^anc^ske vlade jL'i-1'.Z, i<-. cjj^iia. o. U cosite viau«. je Oii .zdan nasleunji komunike: ldne v divni dolini planinske Drage pri Begunjah, ki je prav zdaj pomladi najlepša. Skozi Begunje so se vrstili avtomobili in promet je bil tak kakor po mestnih ulicah. Ker je cesta skozi Begunje na več točkah precej ozka, se je treba res čuditi, da so prazniki minili brez nezgode. Dobro zasedena je bila čez veliko noč tudi Radovljica. Oddane so bile vse hotelske sobe in tudi nekaj zasebnih. Poleg nekaterih Nemcev, Angležev in še nekaterih drugih inozemcev je prebilo praznike v Radovljici precej Zagrebčanov in Ljubljančanov. Vsi so bili izredno zadovoljni z vremenom, ki je največ pripomoglo, da je bila gorenjska pokrajina tako mikavna, kakor tudi s postrežbo. Nemci so seveda posebno zadovoljni tudi zaradi tega, ker pri nas dobe mnogokaj. kar doma pogrešajo. Ker so tudi radovljiški turisti prirejali izlete, je bilo v vsej radovljiški okolici precej živahno. Iz vlakov, prihajajočih z našega juga in odhajajočih v Dolino: proti Dovjemu, Kranjski gori in Ratečam, ki so bili polni izletnikov, pa sklepamo, da je moralo biti čez praznike tudi v Dolini prijetno in živahno. Do zdaj je bilo nebo naklonjeno izletnikom in vsemu kar je v zvezi s turizmom. Gorenjski kmetje pa želijo, da bi nebo porosilo nekoliko blagoslova tudi njim. Potem šele bo prava pomlad na Gorenjskem. — s. med hrano, kakor ji je bil naročil, nakar mu je odgovorila, da se natančno drži njegovih navodil. Poleg tega pa je dajala Marija zaradi večje gotovosti med hrano tudi žveplo in neke vrste »patiko«, katero ji je istotako prinesel Štukovnik za odpravo plodu. Pri ponovnem zaslišanju na orožniški stanici v Žalcu je Marija Klepejeva v navzočnosti občinskih tajnikov gg. Ivana Zupanca in Ivana Raka svoje prvotno priznanje ponovila v celoti. Ivan štukovnik pa prizna samo to, da je prinesel Kle-pejevi nekakšen prašek in ji naročil, naj ga daje ženi med hrano vsak dan na noževi konici. Nikakor pa ne prizna, da je Klepejevo nagovarjal k umoru. Istotako ] zanika tudi vse obteževalne okoliščine. Po zaslišanju je oddalo žalsko orožništvo oba zločinca okrožnemu sodišču v Celju v svrho nadaljnjega zasliševanja in sodbe. Ustrelil je izvoljenko in sebe Ljubavna drama 27letnega zobotehnika Boštjana Vigela in 16 letne Kristine Štampferjeve v Mariboru Maribor, 12. aprila. Davi se je razširila po Mariboru vest o ljmbavni žaloigri, ki je terjala dve mladi življenji. Okoli 9. ure je prišla pred stanovanje 27-letnega zobotehnika Boštjana Vigela v židovski ulici 12 Kristina štam-pferjeva st. Prišla je poiskat svojo 16-let-no hčerko Kristino, o kateri je vedela, da zahaja k Vigelu in ki je ni bilo vso noč domov. Toda vrata Vigelove sobe so bila zaklenjena. Vsa prestrašena je mati zaslutila nesrečo. Poklicala je sosede, ki so že davi okoli pol 6. slišali strele iz sobe zobotehnika Vigela. Sedaj se je potrdila zla slutnja, ko so sosedje vdrli v Vigelovo sobo. Pred seboj so videli grozen prizor. 16-letna Kristina štampferjeva je ležala na postelji Na srčni strani je bila vsa krvava. Na tleh poleg postelje pa je ležal Boštjan Viigele. Njegovo srce je bilo ranjeno. Poleg Vigela je ležal samokres, ki je bil ves krvav. O dogodku so bili obveščeni reševalci, ki pa jim ni balo treba posredovati, ker sta bila Štampferjeva in Vigele mrtva. Policijska komisija je takoj prispela na mesto ljuibavne žaloigre, da ugotovi podrobne okoliščine pretresljivega dogodka. Ko je policijska komisija vstopila v Vigelovo sobo, je igral še zmerom radijski aparat, ob katerega zvokih se je odigrala ljubavna žaloigra V smislu ugotovitev komisije je Vigele pred grozno odločitvijo najprej poizkusil, če samokres dobro strelja. O tem pričajo nekateri listki, ki so jšh našli v bloku. Zatem je ustrelil v zrcalo in ga razbil. Ko se je na ta način prepričal, da samokres deluje, je naperil cev proti Kristini, ki je ležala na postelji. Zadel jo je v srce. Po zdravniški ugotovitvi je bila po 4 minutah mrtva. Očitno se je Vigele prepričal o Knstinini smrti, nakar je še sebi pognal kroglo v srce. Zgrudil se je poleg postelje in je kmalu zatem izdihnil. Med 27-letnim zobotehnikem Vigelom in 16-letno Kristino štampferjevo je bilo že delj časa ljubavno razmerje. S tem se pa niso strinjali starši pokojne štampferjeve. Mlada zaljubljenca sta se torej odločila za prostovoljno smrt. Na mizi so našli dve pismi, iz katerih je razvidno, da sta oba trdno pripravljena na smrt. V pismih sta se poslovila od svojcev. Vigele je bil še sinoči pri svoji materi, ki pa ni opazila na svojemu sinu ničesar, kar bi moglo biti povod zlim slutnjam. Na m'zi je ležal tudi listek z nekim tujim, toda dobro znanim pozdravom. Pozdrav je bil opremljen s tremi prečudnimi križi in znamenji. Ves čas do preveza trupel Boštjana Vigela in Kristine štampferjeve na pobre-ško pokopališče se je zbirala v židovski ulici množica ljudi, ki so stekli skupaj z vseh strani, čim so izvedeli za tragični dogodek, ki je vznemiril vso okolico. Nameščenci Kranjske industrijske družbe so imeli nedavno svoje stanovsko zborovanje V spodnji dvorani Kazine je bila glavna sfkupščina Društva nameščencev Kranjske industrijske družbe. Zelo lepo obiskano skupščino je otvoril in vodil predsednik g. inž. Franjo Baltič, ki je pozdravil vse navzočne, predvsem pa predsednika ZDZN g. Joška Zemljiča iz Ljubljane, kateremu so navzočni priredili živahne ovacije. Predsednik je nato v daljšem govoru orisal delovanje društva med letom, ki je bilo zelo živahno in izkazuje na vseh področjih prav lep napredek. Obširno in pregledno je poročal tajnik g. Drago Cerar. Društvo je uspešno posredovalo pri Pokojninskem zavodu za izdajo odlokov onim nameščencem, ki so bih prevedeni iz delavskega v nameščenski stalež in so s tem posta1 i zavarovanci Pokojninskega zavoda. Društvo je bilo v stalnem stiku z zvezo in po njej s Pokojninskim zavodom, z Bratovsko skladnico, s TBPD in Delavsko zbornico. Odbor si je prizadeval pri KID, da bi se tudi za nameščence izvedlo dodatne pokojninsko zavarovanje kakor so ga dosegli tovariši v Trbovljah. Uvedel naj bi se posmrtninski odprakev za vsakega umrlega člana v znesku 3000 din, ki se ob vsakem smrtnem primeru izplača svojcem iz tekočih društvenih sredstev. Društvo je s 15 deleži pristopilo k zvezini Kreditni zadrugi, priredilo je strokovni le-čaj in eno predavanje. Blagajnik g. štebih Mirko je poročal, da je imelo društvo v letu 1938 din 49.125 dohodkov in din 39.122 izdatkov tako, da znaša letni pribitek 10.000 din. Društveno premoženje predstavlja vrednost 92.212 din. Konec leta 1938 je društvo štelo 293 članov in članic. Poročilo o nameščenskem zobozdravstvenem skladu je podal Peter Arnež, o TBPD Drago Cerar, o Kreditni zadrugi pa Peter Preveč. V imenu revizorjev je poročal Herman Marn, da so našli blagajniško poslovanje v vzornem redu in je predlagal blagajniku in upravi pohvalo in razrešni-co, ki je bila soglasno sprejeta. Zastopnik ZDZN g. Joško Zemljič je čestital upravi k uspešnemu delu. Poročal je o sklenjenem sporazumu, ki bo nadomestil volitve v Pokojninski zavod, kakor tudi o delu ZDZN in TBPD ter Delavske zbornice. Naglasil je potrebo ustanovitve samostojne nameščenske zbornice. Poročilo je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem. O vseh poročilih se je razvila živahna in stvarna debata. Za predsednika je bil izvoljen dr. Josip Tušar, za podpredsednika pa Matija Sušnik in Peter Arnež. Obilna potrošnja elektrike v Maribora Vsako leto višje številke v elektrarni Maribor, 12. aprila Znana je velika uporaba elektrike v Mariboru, saj je tolikšna poraba v vnsti jugoslovenskih mest med največjimi. Danes je izšlo poročilo o razvoju mestnega električnega podjetja v Mariboru v preteklem letu. Ob tem poročilu je razvidno, da je omenjeno podjetje doseglo v letu 1938 porabo 26,955.000 kw ur. Prirastek nasproti letu 1937. izkazuje 10% in sicer za 2,465.000 kw ur. Najvišji porast električnega toka izkazujeta industrija in obrt. Mestno električno podjetje je razširilo električno napeljavo tekstilnih tovarn, izvedlo elektrifikacijo dveh opekarn, 2 žag ter 1 mlina v Mariboru in okolici. Izvedla se je elektrifikacija Pesnice, zgiradili sta se transformatorski postaji na Pobrežju in v Radvanju. V letu 1938. je obratovalo 59 transformatorskih postaj z 81 transformatorji s skupnim učin- Čestitke Rihardu Jakopiču Za sedemdesetletnico vodilnega slovenskega slikarja Riharda Jakopiča se je na mojstrovem domu oglasila deputacija odbora Narodne galerije s predsednikom g. dr. IVindiseherjem na čelu in mu presrčno čestitala k jubileju. Prav tako je poslalo svojega zastopnika Umetnostno zgodovinsko društvo. Nadalje se je včeraj dopoldne zglasila pri mojstru Jakopiču deputacija Društva slovenskih likovnih umetnikov s predsednikom Nikolajem Pirnat om na čelu, da izrtrži mojstru-vodniku čestitke vseh slovenskih likovnih umetnikov. Obenem mu je deputacija sporočila, da ga je Društvo slovenskih likovnih umetnikov na svojem rednem občnem zboru dne 1. aprila izvolilo za svojega častnega člana. Vedno živahni mojster je deputacijo sprejel kar v svojem običajnem »uradnem lokalu« — v kavarni. S prirojeno šegavostjo je odposlancem čestital, (ta še nihče izmed njih ne praznuje sedemdesetletnice. Zadnja pot uglednega Dolenjca Mirna, 12. aprila. Preteklo sredo dopoldne okoli 11. smo na Mirni spremili na pokopališče Sv. Helene uglednega dolenjskega gospodarja g. Ivana šmalca, občinskega odbornika, trgovca, klobučarja in posestnika na Mirni. Blagi pokojnik je dne 3. aprila izdihnil v starosti 75 let. še šest dni pred smrtjo se je mudil na sejmu v Novem mestu. Bil je čil in krepak Dolenjec, ki je užival splošno spoštovanje. Ugonobilo ga je nenadno obolenje. Pokojnik je bil znan daleč na okrog zaradi zgledne podjetnosti in lepega značaja. S svojo zvesto družico, ki pa mu je umrla že pred 16 leti, je lepo uravnal svojim otrokom pot v življenje. Gdčna Ivanka je znana trgovka na Marijinem trgu v Ljubljani. Marija in Angela sta bili očetu zlasti po materini smrti najzvestej-ša opora, pri obsežnem podjetju na Mirni, sin Ivan pa se je osamosvojil kot trgovec v Novem mestu. K pogrebu uglednega pokojnika so se zbrali številni pogrebci, na zelo lep način pa so svojemu podporniku izkazali zadnjo čast gasilci, ki so ga ponesli do groba. Domači pevci so se poslovili od pokojnika z ganljivimi žalostmkami pred hišo žalosti. kakor tudi v cerkvi in ob grobu. Tako je pogreb najlepše izpričal, v kolikšni meri je bil pokojnik deležen spoštovanja na Mirni in daleč na okrog. Naj mu bo po dela polnem življenju lahek počitek v rodni zemlji! Uglednim svojcem izrekamo iskreno sožalje! Božena Ozvaldova f Danes popoldne bodo na pokopališču pri Sv. Kr.žu pokopali gospo Boženo Ozval-dovo, soprogo višjega svetnika državnih železnic ing. Antona Ozvalda v Ljubljani. Novica o njeni smrti je bolestno zadela vse, ki so poznali to vzgledno ženo češkega porekla, eno izmed onih, ki v naši sredini častno predstavljajo osebno plemenitost in kulturo češke žene. Čeprav se ni udejstvovala v javnem življenju, je vendar med nami veliko število ljudi, ki so jo poznali in cenili. Pokojna gospa Ozvaldova je bila po rodu iz Stare Breclave na Moravskem. Njen brat je češki pesnik Oldrich Zemek nekdanji legionar in avtor več pesniških zbirk, med katerimi je tudi ljubka knjižica slovenskih motivov »Pod Triglavem«. že v Pragi se je bila poročila z ing. Antonom Ozvaldom in se je z njim preselila v osvobojeno soprogovo domovino. Tu je bivala v Ptuju, Celju in v Ljubljani, udejstvujoč se zlasti v Celju — tudi v narodnih ženskih društvih. Njena poglavitna skrb je bila seveda posvečena rodbini, ki je izgubila z njo vzorno soprogo in skrbno mater. Kot inteligentna in duhovita žena se je gospa Ozvaldova lepo vživela v slovenske razmere in vneto zasledovala zlasti naše kulturne pojave. Zadnji meseci njenega prezgodaj ugaslega življenja so bili izpolnjeni s hudimi bolezenskimi mukami, pa tudi z duševnim trpljenjem zaradi usode ljubljene domovine. Sedaj jo je smrt rešila trpljenja, žal pa da je obenem pobrala ženo plemenitega značaja in bistre inteligence. Bodi ji lahka naša zemlja, užaloščenemu soprogu in sinovoma pa naše sožaljej kom 12.915 Kwa. Na novo je bilo priključenih 247 hajš. Odjemalcev je 14.212. Na novo je bilo priključenih 5.720 žarnic, 130 raznih aparatov in 75 motorjev. Vseh priključenih elektromotorjev je 4370 s siširp-nim učinkom okoli 15.000 konjskih sil. Cestna razsvetljava v mestu in okolici se jo razširila za 153 javnih svetilk, tako da gori vsako noč 1217 cestnih svetilk. Ob regulaciji Glavnega trga je bilo treba premestiti transformatorske postaje in preložiti kabelske napeljave. Na Koroški cesti do Vrtne ulice se je izmenjal in okrepil kabel. Zgradil se je nov tretji vod visoke napetosti v kabelski izvedbi čez dravsko brv od Ruške ceste preko Strme ulice n Koroške ceste v Vrtno uleo. Zaradi tega se je moral tudi položiti nov kabel z večjim prerezom v Studencih iz transformatorske postaje državne železnice do Aleksandrove ceste v Studencih. Nevarno križišče na Ponikvah Trebnje, 12. aprila Preteklo soboto zvečer se je na križišču ceste in železnice na Ponikvah pri Trebnjem spet primerila usodna nesreča, ki terja nujno ureditev tega nevarnega križišča. Tovorni avto z unionskim pivom je ob 19.30 privozil po cesti proti progi. Voznik nikakor ni mogel videti, da je zapora spuščena, ker cesta teče v poglobljeni dolinici in je križišče nepregledno. Avto je zatorej treščil v zapornico in se naenkrat znašel sredi proge. Prav tiste usodne trenutke pa se je bližal vlak, ki je vozil v smeri s Trebnjega proti Novemu mestu. K sreči se je v bližini nahajal Ema-nuel Germovšek, ki je hitel proti vlaku, vozečemu na postajo Ponikve in dajal znamenja strojevodji, naj ustavi. Obenem je tudi že železniški čuvaj dajal znake na j stoj!« In res je strojevodji uspelo, da je lokomotivo zavrl tri metre pred križiščem. Tako je bila hujša nesreča preprečena. Nujno je potrebno, da se cesta na tem kraju dvigne in da se z mosta kakor s ceste omogoči razgled na križišče. Odkar je bil most zgrajen (pred petimi leti), se je že trikrat primerilo, da se je avto zaletel v zapornico. 70 letnica Josipa Bergmand Josip Bergman, lastnik vzorno urejene parne topilnice loja in naprave za čiščenje črev na Poljanski cesti v Ljubljani, je praznoval te dni svojo 70-letnico. Po roda Čeh se je leta 1901 priselil v Slovenijo, kjer se je brž uživel v razmere, se osamosvojil ln sf ustvaril lepo delovno torišče, zraven pa si je pridobil simpatije kot vnet sodelavec pri naših narodnih društvih. Sokola v štepanji vasi je že dolga leta zvest podpornik, prav tako ga sokolski Tabor šteje med svoje dobrotnike. Zaradi vedrega značaja in ljubezni do prirode je zlasti priljubljen med zeleno bratovščino. Želimo uglednemu bratu, da bi učakal še vrsto srečnih in zadovoljnih let. Smrtna žrtev velikonočnega streljanja Slovenj Gradec, 12. aprila Kakor vsako leto, je tudi letos okoliško prebivalstvo ob priliki velikonočne procesije prižgalo na vseh hribih velike kresove. Ob kresovih pa so bih nastavljeni mož-narji. Strelcem z možnarji na Legnu pri Slovenjem Gradcu se je pridružil tudi 50 letni posestnik g. Franc Gorup iz šmartna. S seboj je prinesel starinsko puško, katera se še nabija od spredaj, in je pričel streljati. Nenadno pa je nesrečnemu Go-rupu strel razgnal puško, katere del ga je tako nesrečno zadel v glavo, da mu je počila lobanja in so možgani izstopili. Gorup je bil na mestu mrtev. ZA SMEH IN KRATEK ČAS NEVARNA PODOBNOST Gledališki sluga se približa med predstavo k nekemu gospodu in tiho reče: »Gospod direktor vam priporoča, da se čimprej odstranite iz gledališča!« — Zakaj? Saj imam vendar vstopnico! — Da, ali vi ste preveč podobni avtorju današnjega komada. SKRB — Danes sem sprejel v službo nekega človeka, ki bo odslej prevzel nase vse moje skrbi. Dobival bo mesečno plačo deset tisoč dinarjev. — Kje boste pa dobili denar, da mu izplačate plačo? — Pa to mora biti njegova prva skrt>! HRABROST A.: Zakaj rečemo po 25 letih skupnega zakonskega življenja srebrna, a po 50 letih zlata poroka?« B.: »Pa to je jasno! Kdor vztraja z ženo 25 let, zasluži srebrno, a kdor vzdrži celo 50 let, zasluži zlato kolajno.« ZNAŠEL SE JE Gospodič je prejel v nekem lokalu krepko zaušnico. Ko so vsi gostje pogledali proti njegovi mizi, vstane, zviška pogleda svojega nasprotnika in reče: »Ako se takoj ne pomirite, dobite šc! eno!« in odkoraka ponosno iz lokala. oni a če vesti * Soproga generala Pante Draškoviča je uiurla. Po dolgi bolezni in težki operaciji je umrla na velikonočno nedeljo v nekem dunajskem sanatoriju gospa Emilija, soproga generala Pante DraSkoviča, kan-celarja kraljevskih odlikovanj. Pokojna Emilija je bila Užičanka, hčerka gimnazijskega ravnatelja Petroviča. Dosegla je starost 53 let. V svojem rojstnem kraju ia povsod, kjer je njen mož služboval, se je uspešno in zgledno udejstvovala v na cionalnih in dobrodelnih organizacijah. Zaradi takega udejstvovanja je bila priljubljena in čislana nekdaj v Mariboru in p-ozneje v Zagrebu. Med svetovno vojno je gospa Emilja s svojimi malimi otroki hrabro in ponosno prestala umik preko albanskih gora. • Diplomski izpit iz anglešč'ne je napra-««a z odličnim uspehom na politihniki in lingvističnem institutu v Londonu gospodična Sonja Stojan, dipl. kil. iz Celja, čestitamo! %yck£a tal Vspenja send črt« bonbonov * Nezgoda nizozemskega parnika pred feibenikom. Ko je plul v šibeniško pristanišče, je nizozemski tovorni parnik »Ro-senburg« trčil ob neke pečine ter dobil veliko razpoko. Skozi razpoko je vdirala voda in je parnik, močno nagnjen na stran, komaj dosegel pristanišče, kjer so razpoko za silo zamašili. Poškodovano ladjo so odpremili zaradi popravil v ladjedelnico. * Smrt znanega stenografa. V Varaždi-nu je umrl upokojeni domobranski major Maks Horvat, ki je služboval pri nekdanji 25. domobranski poikovniji, a se je vse svoje življenje intenzivno bavil s stenografijo. Pri neki tekmi stenografov v Leipzigu je dobil častno diplomo. — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. S. br 30474/35. _ ♦ Zidanje drugega dela bojevniškega doma v Beogradu Združenje rezervnih oficirjev in bojevnikov Jugoslavije je razpisalo licitacijo za zidanje drugega dela svo-jega bojevniškega doma. Z zidanjem bodo začeli še pred poletjem. Bojevniški dom bo S velika moderna palača na razkrižju treh ulic: Francoske, Siniine in Zmajeve. V drugem delu doma bodo prostori za Klub rezervnih oficirjev. V krilu proti Zmajevi ulici bodo prenočišča za člane združenja in za goste, ki prihajajo v Beograd. V novem delu doma bo imela svoje pisarne tudi uprava združenja ter beograjski pododbor. V krilu poslopja proti Francoski ulici bodo stanovanjski in poslovni prostori za najemnike V delu doma proti Simini ulici bodo uredili tudi veliko garažo, v kateri bo prostora za 80 avtomobilov. Cisti dohodki velikega doma se bodo stekali v socialni sklad združenja za podpiranje revnih bojevnikov v vsej državi. CIK BONBON največ zaleže, nas ohranja trajno sveže! ♦ Mednarodna železniška konferenca v Splitu. Predstavniki železniških uprav Belgije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Norveške, Nemčije, Poljske, Švice in naše države so se zbrali v Splitu k mednarodni železniški konferenci, ki bo trajala 10 dni. Vsega skupaj se bo udeležilo te konference 36 delegatov. Zborovanja bodo v posvetovalnici splitske trgovske in industrijske zbornice. ♦ Krvav spopad v cerkvi. V subotiški okolici se mladina oklepa čudnega velikonočnega običaja. Na veliki ponedeljek zjutraj obiskujejo fantje, dekleta ter jih poškropijo z vodo dekleta pa izmed teh sicer neprijetnih obiskovalcev obdarujejo s cvetjem one, ki so jim všeč. Pri tem velikonočnem obisku se večkrat srečajo tekmeci in pride tako do prepirov in pretepov. Tako sirečanje tekmecev se je v vasi žedniku krvavo končalo v cerkvi pred oltarjem. Nekaj fantov je po spopadu na vasi pred svojimi nasprotniki pribežalo v cerkev meneč, da bodo tam na varnem. Nasprotniki pa so vdrli za njimi in po cerkvi so se precej časa lovili okrog klopi in oltarjev, naposled pa je neki fant svojega nasprotnika hudo ranil z nožem pred glavnim oltarjem. • Požar v tovornem vlaku med vožnjo. V enem vagonu dolgega tovornega vlaka je med vožnjo od Brčkega do Vinkovca nastal ogenj. Vagon je bil visoko natovor-jen s slamo, ki se je vnela od isker iz lokomotive. Ogenj se je kmalu razširil še na dva druga vagona in preden je mogel strojevodja vlak ustaviti, je v treh vagonih izgorel tovor slame, ogenj pa je uničil tudi lesene dele vagonov im znaša škoda nad 100.000 din. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * V visoki starosti 85 let je umrl v Ljubljani g. Leopold Furlani, nadučitelj v pokoju. Zapustil je vdovo, tri sine in hčerko. Uglednega pokojnika bodo jutri ob 14. spremili izpred mrliške veže na Vidovdan-ski cesti k večnemu počitku. — V Jarni-kovi ulici 5. v Ljubljani je umrl g. Ivan Fabjan, zvaničnik drž. železnic v pokoju, star 73 let. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 16.30. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Vokalni koncert v Skofji Loki bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 9. zvečer v dvorani Sokolskega doma. Koncertni spored bodo izvajali: koncertna pevka Ljudmila Polajnar jeva (sopran), prof. Marijan Lipovšek (klavir) in mešani ?+>or n ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mli> ka Poliča. Po skuro i-,.. i nastopi v nedeljo prvič spet zbor Glasbene Matice v prijazni škofji Loki in meščane, kakor tudi okoličane opozarjamo na redko priliko koncerta. Vstopnice ee dobijo pri hišniku Sokolskega doma v škofji Loki. * Podporno društvo državnih ln bano-vinskih uslužbencev dravske banovine bo imelo izredni občni zbor v petek 28. t. m. ob 19.30 v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Dnevni red: 1) Sprememba društvenih pravil. 2) Sprememba čl. 26. pravilnika bolniškega sklada. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov občni zbor. ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov. (—) * Vsem čebelarjem. Ponovno opozarjamo in vabimo vse delegate čebelarskih podružnic na redni letni občni zbor glavnega društva, ki bo v nedeljo 16. t. m. točno ob 10. v dvorani Obrtnega doma v Celju, če kdaj, je potrebno v teh težkih časih, da .-■ložno in stvarno podkrep:mo delo v korist slovenskega čebelarstva. V soboto 15. t. m. ob pol 17 pa bo v sobi hotela »Evrope« v Celju seja širšega odbora Čebelarskega društva. (—) * Bolniki Sq povsod. Za to je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah Reg. 25.801-37. (—) s 150 k:lometrov na uro z mo'oc:klom voziti ni danes več renord, temveč je to na dobri avtomooilski cesti te še maksimalna brzina nava-inega serijskega športnega motorja. Da si bo mogla ta moderna, tehnično dovršena prevozna sredstva bl žje ogledati tudi širša javnost, priredi Motoklub Ilirija prihodnji teden v Ljubljani svoj I Moto salon, kjer bodo razstavljeni motocikli vsah tipov, kubatur in raznih znamk. Poleg motorjev bodo tu tudi druge razne zan mivosti zvezane z mo-tociklizmom. kar bo za ljubitelje moto-sporta še posebno presenečenje. Motosalon bo otvorjen v soboto, 15. t, m. v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. (—) Ljubavna W \ KI 17 V 17 KI 1 Joan Cr™*°rd I drama N A II Uli £ H » Spencer Tracy | Iz Ljubljane m u— Izrecni koneertni užitek se nam bo nudil v petek zvečer na večeru komorne glasbe v veliki filharmonični dvorani. Pred vsem opozarjamo na prekrasni Schubertov klavirski trio v b-duru. ki je otvoritvena točka tega večera. Trio bodo izvajali: violinist Albert Dermelj. čelist Bogomir Le-skovic in pianist Marijan Lipovšek. Vsi trije mladi umetniki so naši rojaki, ki se praktično udejstvuj^jo v glasbenem življenju in sicer prvi v Zagrebu, drugi še na Dunaju, tretji pa v Ljubljani. Posebej še opozarjamo, da bo sodelovala na koncertu tudi koloraturna sopranistka gdč. Ksenija Kušejeva, ki študira petje pri znani pedagoginji na Dunaju. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— šentjakobsko gledališče uprizori v soboto zvečer Haškovo satiro na vojno »Dobri vojak švejk« V tej satiri nam Ha-šek prikazuje atmosfero, ki je vladala tik pred voino in med vojno samo. Skozi dvanajst slik nam avtor predstavlja vrsto tragikomičnih podob, ki so prikazane v vsej svoji pestrosti. Uprizoritev je na šentjakobskem odru popolnoma uspela, kar priča sedemnajst razprodanih predstav. V prmeru slabega vremena se igra ponovi tudi v nedeljo zvečer. „MENI SELITEV NE DELA NOBENIH TEŽAV" pravi pametna gospodinja svoji sosedi. Vso selitev in prevoze premoga, drv in drugih reči mi izvrše strokovni delavci tvrdke Špedicija TURK, Ljubljana, MASARVKOVA 9 TEL. 21-57 u— Proslava »Dneva Podmladka Rdečega križa« bo letos v Ljubljani v nedeljo 23. t. m. Vršila se bo v frančiškanski dvo. rani v času od pol 11. do 12. dopoldne. Zelo zanimivi program akademije bodo izvajali podmladkarji srednjih, meščanskih in ljudskih šol. .Cisti dobiček prireditve je namenjen letošnji počitniški koloniji revnih ljubljanskih učencev. u— Predavanje Prirodoslovnega društva, V torek 18. t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. inž. France Avčin o temi »Radij im njegova uporaba«. Začetek ob 18.15. n— Gasilska zajcdnlca dravske banovine bo imela v nedeljo ob 9. dopoldne v ve-| randni dvorani hotela Uniona svojo redno letno skupščino. Poslovalci osrednjega odbora bodo poročali o delu v preteklem letu. Vsaka župa pošlje na skupščdino zajed-nice po dva predstavnika. Vsi predstavniki gasilskih žup morajo imeti poverilnice gasilske zajednice, s katerimi se izkažejo, da so upravičeni zastopati župo. u— Dar Ciril Metodovi družbi. Favajev tarok prav hitro gre od rok. Eno samo uro žanetov smo rojstni dan slavili, pa smo t naši družbi sto dinarjev naklonili! KUPITE SI ŠE DANES srečke državne razredne loterije T ZADRUŽNI HRANILNICI v Ljubljani, Dalmatinova ulica St 6 u— n. majski večer. Mladinski odsek strelske družine v Ljubljani bo priredil 13. maja svojo elitno prireditev n. majski večer. Za ta večer se pripravlja izbran spored, ki ga bodo izvajali člani MOSD. Po sporedu se bo razvila prijetna družabna zabava. Prireditev bo v vseh prostorih Kazine. Prosimo vsa cenjena društva, da upoštevajo našo objavo in naj na ta dan nimajo svojih prireditev. u— šola Glasbene Matice je začela danes spet z rednim poukom. u— Razstava P. Francaliskega v Jakopičevem paviljonu bo odprta samo še do vštetega 16 aprila. Zato vabimo vse prijatelje bolgarskega naroda, člane Jugoslo-vensko-bolgarske lige in Slovenskega planinskega društva, ki si razstave še niso ogledali, da to storč. Odprta je ves dan. V nedeljo 16. t. m. bo ob 11. zadnje vodstvo. u— Od srca in do solz se boste nasmejali v nedeljo 16. t. m. ob 20.15 v Sokolskem domu na Viču, kjer bodo viški igralci in igralke uprizorili velezabavno opereto »Mežnarjeva Lizika«, ki je že pri premieri dosegla velik uspeh. Pridite v velikem številu, ne bo vam žal! V nedeljo zvečer vsi v Sokolski dom na Vič! (—) u— Mestna ženska Ciril Metodova podružnica priredi v soboto 15. t. m. zbirko v korist družbe. Nabiralo se bo v plombiranih nabiralnikih. Mal dar, domu na oltar! — je dolžnost. u— Na konservat oljskem ple"*u v soboto 15. t. m. v Kazini boste občutili, da je res prišla pomlad. Ne moremo vam povedati, koliko iznenadenj so vam pripravili na tem plesu, sami morate priti, in verjemite: celo leto ga ne boste pozabili. Ali je kaj lep5ega od plesa v pomladi? Ni. verjemite nam. da ni! Ob sladkih Straus-sovih melodijah boste pozabili na vse skrbi ki vas mučijo iz dneva v dan. Začetek, katerega nikakor ne smete zamuditi, bo z zabavnim programom ob pol 9. zvečer. Kaj je v programu, pa je zaenkrat še ta most. Obleka za ta ples je večerna ali prome-nadna. (—) u— Lep prazn'k v drt:ž'nl. Na veliko nedeljo so slavili v 10-članski družim priljubljenega vlakovodje M'he Vahna redko vese^. Hčerka Mimica Vahnova, uradnica iz Ptuja, se je poročila z g. Erčrem Fleischmanom, poštnim uradnikom iz Trbovelj, gdč. Minka Komanova, policijska uradnica iz Ljubljane, pa z Damijanom Vahnom. Obilo sreče! u— šišenski hrib je gorel. Včeraj popoldne so bili mestni reševalci alarmirani, da se je pojavil ogenj v šišenskem hribu, v Kozle rjevem gozdu nad Be'levuejem. Gasilci so takoj pohiteli na pomoč, njihova intervencija pa ni bila več potrebna, keT so domači ljudje že sami zadušili požar. Pogorela je samo precejšnja ploskev mahu in grm'čja pri tleh, drevja pa zublji na srečo še niso zajeli. Iz Maribora a— Tekstilnemu delavstvu v Mariboru. Vsakodnevni odpusti, demontiranje strojev in najrazličnejše govorice o ukinitvi marib. tekstilne industrije so prip: avile vse strokovne organizacije do tega, da solidarno nastopijo v zaščito tekstilnega delavstva. Da poročajo delavstvu o položaju, sklicujejo za 16. t. m. ob pol 10. javen shod v Gambrinovi dvorani. a— Naval bolnikov v bolnišnico. Po velikonočnih praznikih je doživela naša bolnišnica rekorden sprejem 95 bolnikov. Največ bolnikov je sprejel kirurgični oddelek. a— Zaradi obolelosti ge. M. Zakrajško-ve bo drevi v Narodnem gledališču namesto napovedane »št. 72« druga repriza znane klasične zabavne operete »Dijak prosjak«. Abonma B ostane. a—- Oproščen. Veliki kazenski senat okrožnega sodišča je zaradi pomanjkanja dokazov oprostil 24 letnega Franca Tram-šaka iz Zgornje Bistrice, ki je bil obtožen, da je 19. decembra 1938. napadel ter izro-pal 24-letno gluhonemo Marijo Majeriče-vo, ko se je vračala ponoči s postaje v Slovenski Bistrici domov v Cigonce. a— Napadalci iz zasede. V Grušovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici so še neizsledeni napadalci navalili na 26-letnega Janeza Kaloha, ki so ga poškodovali s koli in kamenjem po glavi da je obležal ves krvav na cesti. V Ciglencih pa so napadli nežna ni napadalci 25-letnega Franca Rizmana in ga pobili na tla. Oba napadenca se zdravita v bolnišnici. a— 65.000 dinarjev škode imata posest-nica Marija Polegeg iz šentovca pri Slo venski Bistrici in posestnik Ludvik Lesnik, ki sta jima pogoreli gospodarski poslopji. Orožniki so zaradi suma požiga aretirali nekega moškega, ki pa je tajil vsako krivdo. a— Vlomilci strašijo po Pohorju. V poletno vilo odvetnika dr. O. Blankeja pri Sv. Bolfenku na Pohorju so vdrli vlomilci in odnesli razne predmete, škoda je precejšnja. V vilo so se vtihotapili vlomilci na ta način, da so pristavili lestev k balkonu prvega nadstropja. S ponarejenim ključem so odprli balkonska vrata. a— Mariborski Turing klub je imel pri Orlu svoj redni občni zbor. Izčrpna poročila so podali predsednik J. Loos, nadalje g. Bergant mesto tajnika Weissa, blagajnik Alfred Kralj in dr. Stamol za nadzorni odbor. Turing klub je veliko delal na propagandi motociklističnega športa, ki je precej nazadoval. Vzroki so slabe ceste. Triptikov je bilo izdanih skupno 343. Skupni prejemki 10.374.50 din. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik g. Loos, odborniki: Antončič, prof. Baš, Bergant, Bol-tavzer, dr. Cijan, Glavič, Hlebš. R. Hrovat, Jaki, Ivan Lah, A. Kramberger, Alfred Kralj, Lepuša, A. Pfeifer, J. Roglič, Hugo Weiss in F. Voršič. V nadzornemu odboru so: inž. šlajmer, dr. Tominšek, dr. Stamol, Rodošek in Lekan. Občnemu zboru sta prisostvovala med drugim tudi delegat beograjskega JTK Anton Pinter in delegat ljubljanskega JTK g. Jerman. Oba sta spregovorila prisrčne priznalne besede na naslov mariborske podružnice JTK. a— Preprečena požarna katastrofa. Snoči okrog 18. je izbruhnil v kletnih prostorih trgovca Alojzija Huberja na Aleksandrovi cesti 1 požar, ki bi bil lahko usoden za vso okolico. Trgovec je šea z gorečo svečo v rokah z klet in se približal steklenici s špiritom. Kmalu nato Je steklenica, v kateri je bilo okrog 25 litrov špirita, eksplodirala. Ogenj je zajel vse kletne prostore. Gasilci so ogenj pogasili s peno. Sreča v nesreči je bila, da ogenj ni zajel ostale zaloge špirita in drugih predmetov, sicer bi nastala katastrofalna eksplozija. i NA SOČI 1917 TAJNOSTI KONTESE B E R N I N I Sybila Schmitz, Inge Liszt, Hannes Stelzer KINO SLOGA, teL 27-30 — Samo še danes ob 16., 19. In 21. url I DANES ob 16., 19. in 21. uri BENJAMIN GIGLI poje arije iz oper Traviata, Rigoletto, Don Carlos, Aida itd. KINO UNION — Tel. 22-21 _ Prekrasen film o velikem glasbenem geniju Verdi NE ZAMUDITE Sokolstvo na mejo! V nedeljo 16. t. m. prirede Sokoli pomladanski izlet z avtobusi na mejo. Prijave pri Putniku do vzljučno petka 14. t. m. Za člane Sokola vožnja samo polovična. Pohitite s prijavami, ker je število mest omejeno. a— Ugotovljena identiteta utopljenca. Včeraj dopoldne so potegnili iz Drave ob obrežju tik pn državvnem mostu neznanega utopljenca, katerega truplo je priplavalo po vodi. Sprva niso mogli ugotoviti, kdo je utopljenec, a pri preiskavi obleke so našli v žepu listine na ime Alojzij Plohi, viničar iz Trnovcev pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Bival je zadnje čase v Rucmrincih pri Ormožu. Sodijo, da je utopi,, nec najbrž identičen s Plohlom. Iz Celja e— Ribji trg v Celju. Ribarsko društvo v Celju, ki ima v najemu ribarske pravice Savinje, namerava ustanoviti v Celju stalni ribji trg. Zaradi tega je stopilo v stik z ribogojstvom »Dragomeljr, ki bo zalagalo trg zlasti s postrvmi in ščukami, v kolikor bi se ne dobivale iz Savinje. Savinja je na ribah zelo bogata. Iz nje bi se lahko dobivale bele ribe v tak' množini, da bi bil nakup po zmernih cenah vsakomur mogoč. Ce bo Ribarsko društvo ki je poverilo to nalogo svojemu članu g. Antonu Zorku. upokojenemu pisarniškemu ravnatelju, to izvedlo, bo zadostilo dolgoletni želji prebivalstva. Pričakujemo, da bo diuštvo čimprej izvedlo svojo akcijo. e— Naknadni letni pregled motornih vozil bo v torek 18. t. m. pri mestni garaži na Sp. Lanovžu v Celju in sicer od 10. do 10.30 za cel;"ski srez, od 10.30 do 12. pa za mesto Celje ter za laški, brežiški, k ški, šmarski, konjiški in gornjegrajski srez. e— Umrla je v sredo zjutraj v Mestnem zavetišču v Medlogu v starosti 78 let ga. Barbara Kurinčičeva, mati trgovskega potnika g. Franca Kurinčiča v Celju. Pogreb bo v petek ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Gori. V torek proti večeru so otroci med igranjem po neprevidnosti zažgali gospodarsko poslopje gostilničarja in posestnika Franca Veienška na Ostrožnem pri Celju. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje in na zalogo sena in slame, ki je bila spravljena v njem. Na kraj požara so prispeli gasilci iz Celja, z Babnega, Lopate in iz Gaberja. Posrečilo se jim je rešiti sosedna poslopja gospodarsko poslopje pa je pogorelo do tal. Velenšek, ki ga v času požara ni bilo doma, ima okrog 60.000 din škode. e— V roko ga Je ustrelil. V neki gostilni pri Celju se je na velikonočni ponedeljek okrog 22. spri 22-letni čevljarski pomočnik Friderik Zidanšek iz Zadobrove pri škofji vasi s tovarniškim delavcem Cirilom Stepišnikom. V prepiru je izvlekel Stepišnik samokres in sprožil. Krogla je zadela Zidanška v levo dlan. Zidanška so oddali v celjsko bolnišnico. e— še ena žrtev napadalca. Na veliko nočno nedeljo je neki hlapec na Trnavi pri Gomilskem napadel 64-letnega posestnika Ivana Turka iz iste vasi. Hlapec je zagnal v posestnika težek kamen v levo roko in mu jo zlomil v ramenu. Turk se zdravi v celjski bolnišnici. e— Nesreča pri gašenju požara. Včeraj smo poročali o eksploziji smodnika v hiši posestnika Mikšeta v Nimnem pri Rogaški Slatini, pri čemer je dobil 23-letni posestnikov sin Ivan Mikše hude poško lbe po obrazu in rokah Zaradi eksplozije se je vnela hiša in pogorela do tal. Pri gašenju se je 11-letni posestnikov sin Franc Mikše močno opekel po obrazu ln rokah. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnica Z Jesenic 8— Podružnica Narodne strokovne zveze in Zveza narodnih žena in deklet na Jesenicah priredita drevi ob 20. v društveni sobi NSZ v Sokolskem domu predavanje »Po naših otokih«, spremljano s slikami. Predava predavatelj ZKD g. Pir-nat Viktor. Iz Ptuja j— Po neSreči »bstreljen. Posestnik Ve-koslav Gabrovec z Brezove gore se je stalno prepiral s svojo ženo. Tudi na ve-'iko noč je besnel med zakoncema hud prepir, katerega je čul sosed Ivan Gabro-vec. Ker je videl, da ta presega običajne mere, je vstopil, da bi ju pomiril. Ob vstopu je videl, da je Vekosalv nameril puško na svojo ženo, zato se je Ivan Gabrovec pognal vanj in mu hotel puško iztrgati. Pri rvanju pa se je puška sprožila in je Gabrovec dobil ves naboj v nogo. j— Tudi muzikantu niso prizanesli. Muzi kant J: že Dorič iz Medvedcev ni hotel igrati od fantov naročene melodije, za kar sta se mu na veliko noč maščevala Franc Sagadin in Franc Jurečko. Obdelala sta ga z noži in pestmi. Muzikant ima vse izbito zobovje in druge hude poškodbe. j— žrtev divjaštva. v pijanosti sta napadla Martin šiiec iz Gomile pri Vurber-gu in Martin Kolarič lz Rogoznice pri Sv. Rupertu dninarja Jožeta Kokola iz Vur-berga. Pobila sta ga s koloim na tla in mu še z noži prizadejala hude rame. Kotkolo-vo stanje je skrajno nevarno. j_ žrtve velikonočnega streljanja. V ptujski okolici zlasti otroci streljajo cb veliki noči s kalijevim kloratom. Vsako leto zahteva streljanje različne telesne poškodbe. Prav mnogo se jih je ponesrečilo letos .in sicer so pripeljali v ptujsko bolnišnico naslednje ranjence: 12-letnemu Jožetu Bombeku iz Draženc pri Hajdini je odtigalo pelo na nogi-, Cirilu žajglu iz Bresnice pri Sv. Lenartu in Štefanu Suž-niku iz Vurberga je raznaesarilo desneo; Ivanu Kosenbergerju iz Skorbe in Stanku Cernivcu iz Prvencev pri Sv. Marku je streljanje razmesarilo levico; posestniko-vemu sinu Janezu žmderiču iz Drakove pri Mali Nedelji pa je eksplodirala patro-na in mu raztrgala obe roki. j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes ob 20. film »Mali lord«. Za dodatek je Pa-ramountov žurnaL Iz Gornjega grada g— CMD podružnica je imela redni letni občn. zbor. Udeležilo se ga je vkljub rednemu vabilu le malo članstva čeravno bi bilo v sedanjih časih treba več zanimanja za to važno narodno obrambno organizacijo. Iz tajniškega poročila izhaja, da ima društvo 61 moških in ženskih članov, da je priredilo običajni krts 4. julija in da je po društvu organizirani zabavni večer v lanskem polletju v Sokolskem domu moralno in gmotno dobro uspel. Društvo je je nakazalo vodstvu v Ljubljani dvakrat svoj pr spevek, prvič 310 din. drugič 400 din. za naše razmere lep prispevek k velikim in težkim nalogam CMD. Izvoljen je bil v glavnem dosedanji odbor z marljivo predsednico go. notarjevo Minko Košeni-novo na čelu, namesto odhajajoče dosedanje tajnice g. Nade Lobn kove je bila izvoljena za tajnico ga Sonja dr. Rosinova. Za delegata na g"avni skupščini CMD je bil določen g. dr Ervin Mejak. Pri slučajnostih se je sklenilo priredit tudi letos v poletju v času letoviščarske sezone slično prireditev, kakor lani Romanja na Ople- nac se bodo udeležile nekatere članice. ★ ŠKOFJA LOKA. V nedeljo 16. t. m. ob 20. bo koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Pri koncertu bosta sodelovala: koncertna pevka Ljudmila Polaj-narjeva in pianist prof. Marran L povšek. Pod vodstvom ravnatelja Poliča bo pel Matični zbor dela skladateljev: Adamiča, Foersterja Koporca, Lajovica. Tomca. Slavenskega in Mokranica. Ljudmila Po-lajnarjeva bo zapela tri Lajovčeve samospeve, spremlja jo pa prof. Marijan Lipovšek. Začetek koncerta bo točno ob pol 9. zvečer v dvorani Sokolskega doma. Vstopnice so v predprodaji pri hišniku Sokola. SELNICA OB DRAM. Dne 5. aprila je bila na selmški šoli zaključena šolska kuhinja, ki jo že četrto leto vzdržuje in vodi občinski odbor Rdečega križa Fala-Selnica. Kuhinja je poslovala od 5. decembra do 5. aprila ter je bilo izdanih 15 838 obedov. Odbor se naitopleje zahvaljuje vsem plemenitim dobrotnikom prav posebno pa upravi občine Selnica, obratovodji E. F. g. Grisserju, gospem in gospodom Vogrič, Šarman Urbas, Dolinšek, in Jagrič. ravnateljstvu elektrarne Fale in vsem. ki so na kakršen koli način podprli to našo akcijo v korist revne šolske dece. Naj bla-govoVjo ostati še nadalje naklonjeni podporniki človekoljubnega stremljenja. DRAMA Četrtek 13. 2ivi mrtvec. Premierski abon- ma. „ _ Petek 14. zaprto. (Kaj je resnica? Gostovanje v Celju). Sobota 15. Živi mrtvec. Red B. Za premierski abonma bodo vprizorfli drevi dramo L. Tolstega »živi mrtvec« z Emil Kraljem v naslovni vlogi. Psihološko zanimivo orisani značaji drame dajejo delu tehtnost. Režija je prof. šestova. V soboto bodo odigrali predstavo za red B. OPERA četrtek 13. ob pol 20. uri Lohengrin. Red četrtek. Petek 14. zaprto. Sobota 15. Vse za šalo. Premierski abonma. Današnja predstava Wagnerjeve opere »Lohengrin« se bo začela točno ob pol 20. uri, na kar še prav posebno opozarjamo vse posetnike Zasedba dela je premier-ska in sicer: Vidalijeva, Kogejeva, Franci, Betetto, Janko in Dolničar. Dirigent: dr. švara. Režiser: Primožič. Predstava bo za red četrtek. Prihodnja vprizorftev izvrstno uspele operete »Vse za šalo« bo v soboto 15. t. m. za premierski abonma. Prihodnjo soboto bo v operi premiera Verdijeve opsre »Falstaf« pod taktirko ravnatelja Poliča in z g. Primožičem v glavni vlogi. Podrobnosti slede. Ga. Zinka Kunčeva bo gostovala v eni izmed svojih najboljših vlog, v naslovni vlogi Verdijeve opere »Aida« prihodnjo sredo 19. t. m. v naši operi. Cene so od 65 din navzdol. Prodaja se že vrši pri dnevni blagajni v operi. Predstava bo izven abon_ maja. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 13. ob 20.: Dijak prošjak. Red B. (! Sprememba repertoarja!) KAJ MISLITE kaj bodo uprizorili konservatoristi na svojem plesu 15« aprila t. L v Kazini? Tega Vam ne morejo povedati, pridite in poglejte! Gospodarstvo Madžarska po zasedbi Karpatske Ukrajine Bodoča oskrba Madžarske z lesom, železno rudo In soljo Z aneksijo Karpatske Ukrajine v marcu -letošnjega leta in nedavno zasedbo obmejnega pasu, ki ga je morala Slovaška odstopiti Madžarski na meji proti Kar-patski Ukrajini je Madžarska pridobila ozemlje v izmeri 11.000 km2, ki šteje skoro 600 000 prebivalcev. Od lanske jeseni se je Madžarska povečala za 23.924 km2 odnosno za 1,619.000 prebivalcev, tako da ima sedaj 116.997 km2 in 10,307.000 pr bi-valcev. Priključitev posameznih področij se je izvršila v naslednjem vrstnem redu: km2 prebivalcev madžarska v starih mejah 93.073 8,688.000 južni del Slovaške in Podkarpat. Ukr., priključen okt. 1938 11.830 1,027.000 zasedena Karp. Ukr. v marcu 1939 11.094 552.000 odstopljen pas med Slovaško in Karp. Ukr. v aprilu 1939 1.000 40 000 skupaj 116.997 10,307 000 Od celotnega števila 1,619.000 prebivalcev, ki so s priključenim in zasedenim ozemljem prišli pod Madžarsko, odpade več nego polovica na prebivalce, ki po narodnosti niso Madžari. V anektiransm ozemlju je namreč 306 000 Cehov in Slovakov, 449.000 Ukrajincev, 117.000 Zidov in 22.000 Nemcev. Odstotek narodnih manjšin v Madžarski se je s tem povečal na eno četrtino vsega prebivalstva. Na razširjenem teritoriju Madžarske živi sedaj 6""? 000 Nemcev, 520.000 Slovakov, 460.000 Ukrajincev in 640.000 Zidov. i proizvode 76 milijonov. Seveda pa ni rečeno, da se bo moral naš izvoz lesa v ' Madžarsko v enaki meri zmanjšati, kakor ' bo nazadovala celotna madžarska uvozna potreba. Do lanskega marca je Madžarska krila pretežni del svoje uvozne potrebe v lesu iz Avstrije. Položaj pa se je bistveno spremenil po priključitvi Avstrije k Nemčiji, kajti Nemčija si je za svoje lastne potrebe rezervirala vso avstrijsko lesno produkcijo. Da ne bi Madžarska prišla v težkoče pri svoji oskrbi z lesom, je Nemčija začasno pristala na to, da lahko Madžarska nadalje v zmanjšanem obsegu uvaža avstrijski les. Sedaj, po zasedbi Karpatske Ukrajine, pa Avstrija ne bo več dobavljala Madžarski lesa in bo torej pretežni del zmanjšane uvozne potrebe odpadel na dosedanji uvoz iz Avstrije. Madžarski trgovinski minister Kunder je te dni izjavil, da je bila tudi Nemčija interesirana na povečanju madžarske domače oskrbe z lesom, ker je sedaj razvezana dolžnosti dobavljati Madžarski les iz Avstrije. Kako bj Madžarska v bodoče krila preostalo uvozno potrebo v lesu je danes še težko presoditi. Znaten del uvozne potrebe je doslej Madžarska krila iz Češkoslovaške. Z vključitvijo Č ške in Moravske v nemško carinsko območje so presežki lesne produkcije Češke in Moravske I rezervirani za Nemčijo. Nemčija pa bo v | bodoče nastopila tudi kot uvoznica slovaškega lesa. Kakor poročajo nemški listi se bodo znatno povečali nemški nakupi lesa na Slovaškem. Nemčija računa s Spremembe v madžarskem gospodarstvu S priključitvijo južnega dela Slovaške in Karpatske Ukrajine je Madžarska pri-d bila izrazito agrarno področje s skoro izkijučno agrarno produkcijo, kar pomeni za Madžarsko povečanje agrarnih izvoznih oresežkov. Cisto drugačen pomen ima zasedba Karpatske Ukrajine in obmejnega pasu med Slovaško in Karpatsko Ukrajino,;. Tu gre po večini za gorato ozemlje z obsežnimi gozdnimi kompleksi. Prav te gozdove je imela Madžarska v mislih, ko je že lani zahtevala priključitev Karpatske Ukrajine, kar bi Madžarski omogočilo zmanjšanje potrebe uvoza lesa. V Karpatski Ukrajini je preko 500.000 ha gozdjv. Letna produkcija lesa pa znaša 1.3 milijona m3 Z zasedbo se je celotna površina gozdov v Madžarski povečala za nič manj nego 68°/o. Za 40°/» zmanjšana potreba uvoza lesa. Z lesom, ki ga bo odslej dobivala Madžarska iz Karpatske Ukrajine se bo celotna potreba uvoza lesa zmanjšala za okrog 40%. Madžarski trgovinski minister Kunder je te dni izjavil, da je z zasedbo Karpatske Ukrajine v celoti zasigurana oskrba Madžarske z drvmi, z ogljem in lesnimi destilati. Uvoz gradbenega in rezanega lesa pa se bo lahko zmanjšal za 50u o. Vse to pomeni razbremenitev uvozne bilance za 25 do 35 milijonov pengov na leto. Zmanjšanje madžarske uvozne potrebe v lesu najbrž ne bo ostala brez upliva tudi na naš izvoz lesa, ki tvori v našem celotnem izvozu v Madžarsko najvažnejšo postavko. Lani smo izvozili v Madžarsko blaga za 215 milijonov dinarjev; od tega pa je odpadlo samo na les in gozdne tem. da bo lahko dobivala iz Slovaške 2.3 do 2.5 milijona m3 lesa na leto. Zato je verjetno, da se dosedanja oskrba Madžarske s slovaškim lesom v obsegu 200.000 m3 na leto ne bo mogla povečati. Kot dobaviteljici lesa Madžarski bosta torej še v bodoče zavzemali odlično mesto Jugoslavija in Rumunija. To je zlasti važno za našo štajersko produkcijo lesa, ki je v znatni meri navezana na izvoz v Madžarsko. Železna ruda in sol S priključitvijo južnega dela Slovaške je Madžarska dobila tudi obsežne rudnike železne rude, ki pa ne bodo v stanju kriti celotne Madžarske uvozne potrebe. Tudi v tem pogledu bo prizadet naš izvoz v Madžarsko, kajti od celotnega našega izvoza železne rude (374 000 ton) je lani šlo 171.000 ton ali 45°/o v vrednosti 26 milijonov din v Madžarsko. Računati je torej s tem, da se bo v bodoče naš izvoz železne rude v Madžarsko zmanjšal. Z zasedbo Karpatske Ukrajine je Madžarska dobila tudi bogate solarne ob rumunski meji in bo v bodoče lahko s produkcijo teh solarn krila vso potrebo soli. Madžarski ne bo več treba uvažati soli (doslej je znašal uvoz na leto okrog 100.000 ton v vrednosti 2.5 do 3 milijona pengov). Industrijska produkcija priključenega in zasedenega ozemlja je razmeroma majhna. Po izjavi madžarskega trgovinskega ministra Kunderja se je s priključenim in zasedenim ozemljem celotna madžarska industrijska produkcija povečala le za 6%>, medtem ko je prebivalstvo naraslo za 18 5°'o. Madžarska indus'riji si zaradi tega obeta povečanje prodajnih možnosti na domačem trgu. Prijave dolgov In terjatev iz blagovnega prometa s češkoslovaško Narodna banka je izda'a dne 4 t. m. o go~nji prijavi nastopna navodila: Obveščamo vse pooblaščene zavode da morajo informirati vse zainteresirane komitente ka kor tudi ostale osebe, k' bodo zahtevale pojasnila, da morajo takoj pismeno prijaviti poblaščenim zavodom skupno stanje nehkvidiranih dolgov in terjatev iz blagovnega prometa s Češkoslovaško, ki so obsto jala na dan 5. t. m. in to posebej za Češko in Moravsko, posebej za Slovaško in posebej za Karpatsko Ukrajino. Prav tako morajo vse tvrdke in osebe prijaviti poob a-ščenim zavodom tudi količino efektivnih češkoslovaških kron, ki so jih imele na ta dan. Na podlagi prijav so dolžni pooblaščeni zavodi urediti podatke rn poslati pismeno poročilo Narodni banki najkasneje do 15. t. m., iz katerega bo razvidno:!) skupni znesek neplačanih dolgov za uvoženo blago (posebej za Češko z Moravsko, posebej za Slovaško in posebej za Karpatsko Ukrajino), urejeno po valutah, na katere se glase fakture; 2) skupni znesek neplačanih terjaev za izvoženo blago v Češkos cvaško. urejeno in ločeno na isti način kakor dolgovi; 3) skupni znesek efektivnih češkoslovaških kron s specifikacijo, iz katere naj bo razvidno: a) skupni znesek efektivnih nov-čanic v komadih po 50. 100, 500. 1000 m 5.000 češkoslovaških kron; b) skupni znesek efektivnih novoanic v komadih po 10 in 20 kron in eventualno količino kovanega d ena ja. Da bi se dobila točna slika o stanju dolgov in terjatev kakor tud točno stanje efektivnih češkoslovaških kron. morate opozoriti vse zainteresirane e, da smejo prijavo izvršiti le pri enem pooblaščenem denarnem zavodu. Gospodarske vesti = Obrate družbe »La Dalmatienne« je kupila država. Poročali smo že, da je družba »Jugoslovenski čelik« odklonila predlog, da bi prevze'a obrate francoske dru?be »La Dalmatienne« v Dalmaciji (dve vel:'ki hidrccentrali s tvornicami za dušik in umetna gnojila). Sedaj poročajo iz Splita, da so bila že v začetku aprila končana pogajanja med predstavniki družbe »La Dalmatienne« in predstavniki naše države. Po doseženem sporazumu bo naša država odkupila vse naprave družbe za 4.15 milijona dolarjev (okrog 230 milijonov din), kupnino pa bo plačala v 11 letnih obrokih. = Preloženo gospodarsko zasedanje Balkanske zveze. Dne 17. aprila bi se moralo pričeti letošnje zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze. Na predlog Turčije je bilo to zasedanje preloženo za mesec dni in bo 15. maja v Bukarešti. Turška delegacija bo do tedaj pripravila nove važne predloge za pospeševanje trgovinskega prometa med Rumunijo, Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo. = Povečanje naše trgovinske mnrrarice. Po najnovejši statistiki ie znašala tongža jugoslovenske trgovinske mornarice v začetku letošnjega leta 413.823 bruto registrskih ton in se je v primeri s prejšnjim letom povečala za 33.881 bruto registrskih ton. Letos v začetku leta smo imeli 187 velikih parnikov, in sicer 81 parnikov za dolgo plovbo, 14 parnikov za veliko obalno plovbo in 92 parnikov za majhno obalno plovbo. = Pomanjkanje surovin v naši tekstilni industriji. Zaradi uvoznih omejitev, ki jih izvaja poseben odbor pri Narodni banki, so v zadnjih mesecih nastale znatne težkoče pri uvozu surovin, zlasti za tekstilno industrijo. Iz raznih krajev poročajo o nevarnosti, da se obratovanje tvornic začasno ustavi. To velja predvsem za predilnice. Težkoče pa niso povsod enake. = Povečanje naše produkcije piva. Pred nastopom gospodarske krize se je gibala naša produkcija piva na višini okrog 750.000 hI na leto. V letih krize pa je naglo nazadovala in je leta 1934. padla na komaj 210.132 hi. V naslednjih letih se je produkcija le malo povečala, in sicer leta 1937. na 270.914 hI, lani pa se je dvignila v večjem obsegu, na 346.838 hI. Povečanje je lani znašalo 28%. Navzlic temu pa še ni^o dosegli niti polovice normalne produkcije v letih pred gospodarsko krizo. = Nemčija kupuje velike količine pšenice v Ameriki. Ameriški federativni urad za vnovčenje agrarnih presežkov poroča, da je bilo 23. marca prodanih Nemčiji 336 000 bušliev pšenice, tako da je celotna količina prodaje v Nemčijo dosegla 500.000 bušljev. = Nemški in poljski nakupi tobaka v Jugoslaviji. V Split so te dni dospeli zastopniki poljskega tobačnega monopola zaradi prevzema večje količine hercegovskega tobaka. V kratkem pa bodo prispeli nemški strokovnjaki, ki bodo prav tako prevzeli večie količine tobaka in si bodo ogledali tudi tobak v raznih skladiščih monopolske uprave. = Bilanca »Vremena«. Tiskarsko založniško podjetie »Vreme« d. d. v Beogradu ob:avlja svojo bilanco za preteklo leto, iz katere je razvidno, da so lani znašali iz-dptki za IM »Vreme« 23.9 milijona din, ostali izdatki 1.6 milijona din in odpisi 1.3 milijona din. Dohodki (ki pa niso podrobno označeni), so do^li 25.3 milijona din. tako da ie imelo podietie izgubo v višini 1 43 miliiona din pri delniški glavnici 15 milijonov din. = Konkurz je ra*g'ašen o imovini Hin-ka Trautmana, trgovca v Murski Soboti (upravnik ma~e dr. Tone Brumen. odv. v Murski Sob-ti; prvi zbor up^kov 21. aprila ob 10., prijavni rek do 6. maja, ugotovitveni nar^k 19. maia). Imej čista usta! tom^^mm^mm^ imajo čista usta tO blesteče «>be Orodje Iti stalno rahj - kakor naši zobje - je treba sevnda redno negovali Zju^aj in gvečei to h no m Ohlor<»doDi. pa tobe očistiti » vseh smereh 1 Nif strahu zobje to pr«n«twjo. Le slabe nege ne vzdrže! Zato Chlnroriont. kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod Borze 12. aprila Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški ččki nespremenjeno (13.80), prav tako angie ki funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu nudi i p: 31, v Beogradu pa je bil promet po 31.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih p- pirjih nadaije mlačna. Vojna škoda je znova popustila in se je nudila po 455 (v Beogradu je bil promet po 455 — 461). Piomet je bil v 8% Blakovem posoj"lu po 99 (v Beogradu po &8) in v delnicah PAB po 218 (v Beogradu po 215 — 218). O h V l/K Ljubljana. Amsterorm 2347.20 2385 20 Ber in 1779.12 — 1796-88, Bruselj 744 — 756. Cui' h 995 — 1005, London 207.15 — 210.35, New York 4408 — 4468, Pariz 116 92 — 119.22, Trst 232.95 — 236-05. Cuiih. Beograd 10, Pariz 11.8075, London 20 8725, New Ye.k 446, Bruselj 75, Miian 28-45 Am terdam 236 62, Berlin 178.80, Stockho m 107.60, Oslo 104.90, Ko-benhavn 93.20 Sofija 5.40, Varšava 84, Bu impešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.30. F.FKKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna šk"da 155 bi, 6% cialm. agia.ne 88 bl„ 7®/a in-vest. 99.50 bi. 7«/o stabiliz. 98 50 bi., 7«/0 Blair 92 bi.. 8°/0 B.air 99 — 100; delnice: PAB 216 — 218, Gutmann 35 — 40, še-čerana Os jek 85 den., Osredka ljevaoni-ca 25 d°n. Beograd. Vojna škoda 455 50 — 456-50 (455 — 464», 4»/o severne agrarne 61 — 62 (6150), 6% beg unke 88 — 88 50 ( 88 — 89.50), 6°/o da'm. agrarne 87 25 — S7.75 (S7.&0), 7o/o stabiliz. 97.50 den. (98), 1% invest. &9 — ICO (T9.75), 7«/0 Selig-m:jn. — (99.25 — ICO). 7<>/0 Elair 90 — 91 (90) 8°/o Elair 97 50 — 98 ( 98). Nn rodna banka 75CO bi., PAB — (215 — 218). Mednarodna železniška konferenca v Splitu Split, 12. aprila, o. Jutri ob 9.30 dopoldne se bo pričela v trgovsko-industrijski zbornici mednarodna železniška konferenca, na kateri bodo sodelovali delegati raznih evropskih držav. Davi je prispel v Split direktor zagrebške železniške direkcije, ki bo konferenco otvoril v imenu prometnega ministra dr. Spaha. Davi so prispele v Split tudi že delegacije Švice, Belgije, Italije, Nemčije, Bolgarije, Madžarske in češkoslovaško-moravskega protek-torata, zvečer pa so prispeli delegati še nekaterih drugih držav. S P 0 R T med 8. in 9. v tabeli To bo nedeljska ligaška tekma med Baskom in Ljubljano V nedeljo bo ligaško kolo zopet v polnem teku. Naši igrajo doma z BASK-om, ki je eden izmed najboljših naših klubov. V njegovih vrstah igra mnogo reprezen-tativcev. Tudi Ljubljančan Lah nosi njihov dres. Glede na vse te okolnosti računamo. da bo naša publika v večjem številu obiskala to tekmo. V nekaj vrstah Se nekaj prazniških rezultatov Pred ligaško tekmo med varažd:nsko Slavijo in Ljubljano je B moštvo Ljubljane igralo proti ljubljanski Svobodi. Kljub temu. da je v moštvu Ljubljane igralo kar pet bivših ligašev, je Svoboda po odlični igri in živahnem navijanju publike zmagala s 4:1. Ta zmaga je tembolj pomembna, ker B moštvo Ljubljane že precej dolgo ni bilo poraženo. V Zagorju je gostovalo juniorsko moštvo SK Svobode proti tamkajšnf enaj-storici Svobode. Fizično šibkejši Ljubljančani so Izgubili proti domačinom 0:6. Tekmo je odlično sodil g. špat. tako da se zdi, da je z njim Posavje dobilo novo dobro sodniško moč. Zagorska Svoboda je pokazala da ima prav dobre igralce in bo v letošnjem prvenstvu gotovo imela vidno vlogo v svoji skupini. Zelo bogat spored so imeli za praznike v Banjaluki, kjer sta gostovali enajstorici Bate iz Borova in železničarja iz Mar bora. Izidi štirih prazniških tekem so bili naslednji: Kraj'šnik : Bata 3:2, Bata : Frajišnik 3:2, železničar : Bo rac 2:1 in 4:4. Zagrebški Hašk se je na povratku iz Skoplja v ponedeljek ustavil v Kragujev-cu, kjer je igral s tamkajšnjim Radnič-kim. Zagrebčani so dali zelo nekoristno igro, domačini pa so za'frrali z velikim elpnom in se je nazf^nje tekma res končala z zmago domačih 4:3 (0:2). št;ri tekme v dveh dnev h so imeli tudi v Novem Sadu, kjer so bili zabeleženi naslednji izidi: Concordia (Zagreb) : Vojvodina 3:3, Bačka (Subotica) : NAK 8:2, Jed nstvo (Beograd) : Vojvodina 2:0- ŽAK (Subotica) : NAK 8:0. Tekme za državno prvenstvo v rokoborbi V Slavonskem Brodu so za praznke odpravili tekmovanje za državno prvenstvo v rokoborbi, na katerem so sodelovali rokoborci 10 naših najboljših klubov. Tudi obisk prireditev je bil prav dober, organi-zac ja pa ne baš na v šku. V posamc znih kategorijah so zmagali: v bantamu Bič (Jugoslavija Beograd), v peresno-lahki Moguljak (Croafa, Zagreb), v lahki Me-kus (Herkules, Zagreb), v vveltru Dc Luc-ca (Herkules, Zagreb), v srednji Verbošt (Mcraton, Maribor), v poltcžki Čuk (Hajduk Sarajevo) in v težki Gerovac (Croa-tia, Zagreb). Med naš mi ožjimi rojaki sta bila dobra še dva, in sicer je zasedel drugo mesto v srednji kategor ji Sernko, član Maratona, v poltežki pa enako P r- | cher, član Pekarskega SK iz Maribora. I Po klubih je bil plasma na tem dr-! žavnem prvenstvu nasledni': 1. Jugoslavija (Beograd) 10 2. Crcat:a (Zagreb) 8, 3. Herkules (Zagreb) 7, 4. Hajduk (Sarajevo) 6 5. Maraton (Maribor) 5 točk... 7. Pekarski (Maribor) 2, itd. Svetovno smučarsko prvenstvo 1940 Norveški smučarski savez, ki mu je FIS poveril organiziranje prihodnjega šmučar-skega svetovnega prvenstva, je tudi že I odred 1 natančnejše termine za to priredi-| tev. Tekme bodo od 24. februarja do 4. j marca 1940. in sicer razdeljene v dva de-' la. V a7psvih disc"plinah bodo tekmovali v kraju Rjukan v pokrajini Telemark, v klas čn h pa v Holmenkollenu. Ti dnevi kon-c februarja so b'li izbrani tudi zato, cla ne bc^o tekme istočasno s V. zimskimi oUmpijskimi igrami, ki bodo od 3. do U. februarja v St. Moritzu v Švici. Blagovr? tržišča žiro + Clvrago, 12. aprila. Zsč°tnl tečaji" pšenica: za maj 68 50, za julij 68: keruza: za maj 47.75, za julij 49.25. za ?ept. 50.125 + Winnipeg, 12. aprila. Začetni tečaji: plenica: za maj 60.50, za julij 61.625, za okt S2f'/fl. -j- Novosadska blagovna borza (12. t. m.). Tendenca neizprem Pšenica: baška q!avon<*ka in banatska 153 - 155 srem ska 152 - 154 Rž: baška 142 50 -145 li oitien: oa=ki in sremski 64 65 Kp 160 - 162 50 iari 68 K? 180 185 Oves baški, sremski in slavonski 150 — 152.50. \<>ru/.a. nHFk« pn i itet« Indjija m vrSHi 97 — 98. Moka: ba?ka in banatska »Og« in »Ogg« 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« •m ^lii 18 > I9<> »7i 150 160; »8« 112 50 — 115. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 272.50 - 275. Otrobi: baški 110 — 112, sremski 104 — 106. banatski 101 — 103. MALI STROŠKI VELIKE PREDNOSTI! Ne pozabite po vsaki jedi in cigareti žveči« Wrigley gumi. To je velike koristi za zobe, prebavo in zdravje. — Izberite Peppermint ali Spearmint. WRIGLEYS Generalno zastopstvo za Jugoslavijo A. Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a, tel. 52-80 Slovaški olimpijski odbor Za te dni je sklican v Bratislavo usta^ novni sestanek predstavnikov vseh slovaških športnih in telesnovzgojnih ustanov, na katerem se bo razpravljalo o sodelovanju Slovaške na XII. olimpiadi v Helsinkih. Za dosego tega cilja je treba najprej ustanoviti samostojen slovaški olimpijski odbor. Mednarodni olimpijski odbor bo imel prvo sejo meseca junija v Londonu in takrat se bo govorilo tudi o samostojni udeležbi Slovakov na prihodnjih olimpijskih igrah in morebitnem imenovanju enega njihovih zastopnikov v mednarodni olimpijski odbor. III. table-teniški turnir za prvenstvo dravske banovine v izvedbi SK Mladike SK Mladika priredi v soboto in nedeljo vsakoletni tableteniški turnir za prvenstvo dravske banovine. Turnir obeta biti največji te vrste v Sloveniji. Po prijavah sodeč bodo sodelovali skoro vsi naši re-prezentanti, ki so nas ..ako častno zastopali na svetovnem prvenstvu v Kairu. Posebno velika udeležba bo lz Zagreba s klubi TTC, Makabi, Uranija, Ferraria. Mladost; zastopani pa bodo seveda tudi igralci ljubljanskega Hermesa Korotana in prireditelja. Prijave še prihajajo. Vabimo cenjeno občinstvo, da si ogleda borbe naših najboljš.h moči v table-tenisu. Vstopnine ni! »Atletika" Jugoslovenski atletski savez je začel izdajati strokovno g'as;'o za atletiko, čigar 1. številka je izšla dne 2. t. m. v Zagrebu v uredništvu g. Milana Kovačev i da. Odveč je poudarjati, kako nam je takšen strokovni list potreben, sai je naša atletika zmerom le skromno zastopana v naših športnih glasilih in tudi v športnih rubrikah naših dnevnikov. Urednik je že v 1. številki poka/a' resen namen da bo reviji posik be! za čim pestrejšo in aktualnej-šo vsebino. Iz vsebine te številke navajamo med drug:m članke: Pogoji za najboljši uspeh. — O cross-countryju — Razvoj atletike v Italiji. — Spored balkanskih iger razširjen. — Tri borbe Hristosa Mantikasa. — Narod na igriščih. — Spored XII. olimpiade v atletskih disciplinah. H koncu sita še dv« zbirni rubriki za obvestila o najnovejša! dogodkih doma in v tujini. Tudi med zani« mivostmi so obravnavana razna sodobnt vprašanja iz atletike. Revija bo izhajala enkrat mesečno in znaša naročnina zanjo 9.— din za pol leta aH 18.— din za vse leto. Posamezne številke so po 2.— din. Ček. račun uprave je 38716, naslov uredništva pa Zagreb, Svači-čev trg 8. Razpis propagandnega cross-country teka, ki ga bo priredil SK Celje v nedeljo 23. aprila ob 15. na Glaziji v Celju. Proga za seniorje meri 5000 m, za omla-dince in juniorje »C« 3000 m, za junior-je »B« 1500 m. Tekmovanje bo na Glaziji na progi, dolgi 850 m. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov članov JAS. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JAS. Prijavn ne ni. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo pria-nanice. Prijave je treba poslati na naslov: SK Celje, Celje, Gosposka ulica 30. SK Celje :ČSK. V nedeljo popoldne bo na Glaziji v Celju druga izločilna finalna tekma med ČSK iz čakovca in SK Celjem. Za srečanje vlada v Celju živahno zanimanje. Kakor znano, so Celjani v Ča-kovcu prvo tekmo izgubili s 0:3. 1 I Zapustila nas je za vedno naša dobra soproga, mati, stara mati, teta in tašča, gospa Antonija Tabor Pogreb drage pokojnice bo 13 aprila 1930. ob 17. uri iz hiše žalosti v Rožni dolini c. n št. 31, na pokopališče na Viču. LJUBLJANA, 12. aprila 1939. Ga,seri™, Žalujoči ostali Iz državne službe Beograd, 12. aprila, p. v prometni službi je napredoval svetnik dr. Benkov pri že^ozr.Tki direkciji v Ljubljani v 4/2. — V so n:jski službi je napredoval direktor zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani Julij Marčič v 5. poti. skupino. — Premeščeni so bili v železniški službi kontrolor Martin Rancinger z Jesenic v Kotoribo, v poštni službi pa manipu'ant-kinji Ana Ribič iz Radeč pri Zidanem mostu v Sevnico in ^«ner iz Ivarcev . v Ljubljano. 1 Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš dobri sin, brat, svak in stric, gospod Josip HoSbauer TRGOVEC preminil danes, previden s svetotajstvi za umirajoče v ljubljanski bolnici. Pogreb blagopokojnega bo v petek 14. aprila 1939 ob 17. uri iz hiše žalosti v Hrastniku na dolsko pokopališče. Hrastnik, Trbovlje, Ljubljana, 12. aprila 1939. Žalujoče rodbine: HoSbauer, Sušnik in Petek Kralj Zogu s svojimi sestrami Poroka kralja Zoga z grofico Geraldino Appony. Poleg albanskega kralja stoji grof Ciano parlament so bili poslani večinoma starej- J ši možje, prvenstveno plemenski prvaki ali zaslužni borci v nevarnih gibanjih. Mladih mož v albanskem parlamentu ni bilo. Do pred leti so bile v Albaniji sa-no nekatere strokovne in srednje šole, ki so jih organizirali italijanski strokovnjaki. Pouk v njih se je vršil v italijanščini, v manjši meri tudi v albanščini. V zadnjih letih je bilo veliko teh šol ukinjenih. Na njih mesto so stopili angleški zavedi. Vsaka takšna šola je imela tudi internat, šolanje je bilo brezp'ačno, nekateri dijaki so celo prejemali še državno podporo. Vsak izobražen Albanec govori poleg svoje materinščine še nekaj tujih jezikov, večinoma srbohirvatskj ali italijanski. Pohajanje ljudske šole je obvezno, nadaljnji pouk je prostovoljen Tisti, ki ne nadaljujejo šolanja, se morajo že v ljudski šoli podvreči telesnim vežbam. Tam jih učijo ne samo gimnastike, ampak tudi vežbanja v orožju. Listi so zadnje dni pisali, da je albansou kralj Zogu zelo bogat. Ti glasovi se dado utemeljiti samo na ta način, da ima Zogu povsod v državi velika imenja, urejene gradove, katere so mu zgradila posamezna plemena v zahvalo za osvobojenje albanskega naroda. A vsako pleme je imelo pri tem še nekaj drugega v mislili. Hotelo je imeti kralja vsako leto nekaj dni ali tednov v svoji sredi. Zogu pa je le poredkoma odhajal na bivanje iyven prestolnice. Večinoma je živel v Draču, kjer je ustanovil razne šolo in pridobival mladino za svoje načrte. Pri tem ga je največ podpiral njegov osebni svetovalec, tiskovni referent dr. Mihael Sherico, ki se mu je posrečilo, da je v Albanijo pritegnil veliko število tujih učenjakov, novinarjev in književnikov, ki so potem pisali o Albaniji in njenem napredku. Tudi turisti so zadnja leta vedno v večjem številu obiskovali Albanijo. Albanska gostoljubnost je storila, da so se tujci v tej mladi državici počutili udobno. Javna varnost se je zadnja leta tako izpopolnila , da so bil? tujci posebno v zadnjih letih povsod varni svojega življenja. Zdelo ss je že, da se Albanija z velikimi koraki bliža ustroju moderne in napredne države in da bo njeno ljudstvo živelo v sreči in blagostanju. Vlada Kralja Zoga ie sklenila z italijansko v'ado vrsto pogodb o izkoriščanju albanskega državnega bogastva. Tako so bili vzdolž albanske obale, posebno od Sv. Ivana Meduanskega do Valone prodani Italijanom gozdovi v bližini močvirij. Sporazum je določal, da sc smejo ti gozdovi iz- ! sekavati 99 let Pri krčenju gozdov so se smeli zaposlovati italijanski delavci. V krat kem času so se na ta način v tem kraju razvila močna italijanska naselja. Pred nekaj leti je albanska vlada sklenila še drugo pogodbo z Italijani. Oddala jim je v najem ribolov na jezerih in rekah. Ta koncesija je bila oddana za dobo 66 let in glavni eksplcatacijski objekt je biLa reka Bojana s Skadrskim jezerom. Prebivalstvo v bližini tega kraja se je preživljalo samo z ribolovom. Albanci pa so v tej pogodbi zahtevali, da se mora dajati prednost domačemu prebivalstvu pri zaslužku in tako se je tudi zgodilo. Nihče ni simel sam loviti rib in jih uporabljati za lastno hrano. Ribiči so prejemali stalno plačo od družbe. ribe pa so morali kupovati za gotovino, 6e so jih hoteli jesti Nalovljene ribe odvažajo takoj v Italijo, kjer jih v tvornicah predelajo v konserve. Ribe prevažajo posebne ladje, tako zvani »morski tanki«. Ribolov na Bojani in v Skadrsikem jezeru je tako bogat, da je družba v dveh letih, odkar obstoji pogodba, podvojila svojo glavnico, v Italiji pa so zgradili najmodernejše tvornice za konserviranje rib. V južni Albaniji, kjer je prebivalstvo pravoslavne vere, je ljudstvo znano kot zelo delavno. Tam se jc v zadnjem času ud o- Albanije p© Italijanskih četah mačilo nekaj industrije, n, pr. pivovarna ▼ KorčL V ostalem je Albanija pretežno živinorejska država. Italijani so zgradili v več krajih tvornice za predelava nje kož in za volno, ki jo dajejo ovce. V vseh teh podjetjih pa so bile zaposlene domače delovne moči, ki so tukaj zelo poceni. Devetdeset odstotkov vs>eh albanskih pridelkov je šlo v Italijo, vsi; tvorniški proizvodi pa so prihajali iz Italije. Za časa italijansko- abesinstke vojne je Albanija zalagala Italijo s svojim žitom. Pozneje so Albanci sklenili z Italijani tudi pogodbo o izkoriščanju svojih petrolej sikih vreloev. Ker pa so pri tem zaposlovali italijansike delavce, je nastalo med ljudstvom nerazpo-loženje. Vlada ni bila priljubljena, pač pa so imeli Albanci zaupanje v kralja, ki so ga smatrali za svojega človeka Italija je gradila v Albaniji moderne ceste, posebno v vzhodnem in zapadnem delu. Te ceste so zgrajene zelo solidno in rabijo v prvi vrsti strategičnim svrham. V goratih predelih ima Albanija tudi nekaj modernih utrdb, v katerih so živele regularne čete albanske vojske. Pomorski promet vzdolž albanske obale je bil izključno v italijanskih rokah. Albanija ima samo eno jahto, in še to je italijanski kralj in cesar poklonil kralju Zogu ob 25-ietnici neodvisnosti albanske države. Na kopnem se vrši promet po Albaniji z avtomobili, ki so last Albancev, toda italijanskega izvora. Letalski promet je imela v rokah Italija. Aeroplani so vzdrževali posebno promet na progi Tirana—Bari. ladje pa so vozile med Barijem in Dračem. akršna je še bila pred kratkim Kralj Zogu in njegova vlada - Albansko šolstvo - Parlament - Italijanske šole in angleški internati - Gradovi pri vseh rodovih - Javna sigurnost - Itatijansko-albanska trgovina - Ceste in promet za terana Ko je p >begli albanski kralj Zogu utrdil svoj položaj v Albaniji, jc takoj pod vzel potrebne korake, da bi svojo državico mo cierniziral in njeno življenje prilagodil od govarjajoči sodobnosti. V tem ci ju je osnoval ^a.-stno vojsko, ki je v mirnem času š.ela okoli 15 tisoč mož. V to število so vštete obmejne čete, orožništvo in finančni uslužbenci. Vojaška služba je bila obvezna za vse sposobne mladce, deloma je b:la razširjena tudi na ženske. Kraljeve sestre so namreč organizirale žensiki polk, ki je prvič javno nastopil predlansko leto o priliki 25-letnice albanske neodvisnosti. Albanska vojska je prejemala obleko in opremo iz Italije. Tudi njeni inštruktorji so bili italijanski častniki. Pozneje so Albanci tuje inštruktorje polagoma izločevali ter jih nadomeščali z ljudmi svoje krvi in jezika. Ko je bila vojska postavljena na neko gotovo osnovo, se je Zogu posvetil uvajanju raznih reform. Pri tem je moral posebno paziti na konservativnost kmečkega ljudstva v nekaterih pokrajinah, zlasti v goratih predelih. Čeprav je Zogu sam musliman, je prepovedal nošnjo »feredže« in skrivanje žensk pred tujimi moškimi. Prepovedal je tudi fes in pozdravljanje na turški način. Albanci so se namreč še do nedavno pozdravljali tako, da so položili desnico z dlanjo obrnjeno na prsi ter se globoko priklanjali. Ta pozdrav je bil reformiran. Albanska mladina je Zogove reforme z veseljem sprejela ter se jih držala. Posebno poglavje tvori albansko šolstvo. V Albaniji se lahko reče, da vobče nimajo šol. Zaradi tega so morali inteligentni Albanci, ki so se hoteli izobraziti, oditi v tujino. Šele znanje tujih jezikov jim je omo gočilo šolanje. Da bi se vsaj nekoliko olajšalo šolanje dijakom, je albanska vlada izdala odredbo, ki pravi, da je vsakemu dobremu dijaku na razpolago državna podpora zmpleksov, parcel, gozdov trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodai gradbeno strokovno izobra 'en posredovalec: Kunaver Ludvik l.esta 29 oktobra 6. Tele »on 37-33 Pooblaščen gra ditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na raz polago. " " Velika hiša dvonadstropna, v sredini mesta Celia z velikimi skla-d.šči in dvema trgovskima lokaloma ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Kapital«. 7516-20 Stanovanje štiri- ali petsobno, ▼ bližini centra iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nujno 887« . 7423-21a Solnčno stanovanje eno ali dvosobno, £0 možnosti, z nekaj vrta m pritiklinami, iščem za Bežigradom ali v tej okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. maj 1939«. 7479-21a Dama išče opremljeno sobo v centru. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »77«. 7489-23a Stanovanje dvosobno ali enosobno s kabinetom, išče mirna stranka dveh oseb za junij mesec v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inženjer«. 7528-21a S obo odda Opremljeno sobo z uporabo kopalnice in posebnim vhodom, oddam. — Naslov: Strel iška ul. 22, pritličje, desno. 7497-23 Opremljeno sobo za osebo oddam takoj ali z majem. Medvedova c. 7. 7526-23 Dve sobi veliko opremljeno in mani-šo prazno sobo s souporabo kopalnice, oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7526-23 Sobo lepo opremljeno, oddam v sredini mesta solidni osebi. Mestni trg 17-11, vrata 8. 7522-23 UliTk Razno Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 >ralnie» — Sretlo likalni ca K Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, saha drva nndi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. Akademik išče instrukcijo če mogoče realnih predmetov, bodisi za stanovanje bodisi proti plači. Uspeb zasigu-ran. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6969-23a Solnčno sobo preoiosto, čisto, z malo kuhinjo, ne predaleč od sredine, išče zelo poštena, mirna. dslužena kuharica. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Soba za kuharico«. 7498-23a na ulica 19, dvorišče. H Oljarna lep donos, v 12 ural" 400 kg olja, enonadstr. stanovanjsko in dvorišč, no poslopje, j ako ugodno, za 450.000 din naprodaj. Prodam tudi samo stroje z inventarjem. — Dopisi: Tovarna olja v Mariboru. 7142-30 INSERIRAJ V „ JUTRU"! VRTNE SOLNČNIK1 Izdelujem počenši od din 80.— FET1 V> A NN Zagreb Masarykova 9 že za Din 360.— ima v zalogi SEVER — Marijin trg 2 Modroce vrhnje pod Din 180, spodnje 260, dobre posteljne odeje od Din 135 dalje. Prepričajte se sami! Otomane Zdaj so leteli proti severozahodu čez travnike, jarke in milne, dokler niso priplavali nad kopališče Scheveningen. »Tu bomo na pesku kaj pojedli, nato pa poletimo v Anglijo,« je rekel gospod Vrtačnik in spustil sidro. A sidro v rahlem pesku ni zagrabilo; čeprav je bil motor ustavljen, je veter nesel »Pe-gaza« dalje. Sidro se je vleklo po tleh in poganjalo vse kopalce v beg. f Umrl nam je nenadno danes ob 3. uri popoldne previden s tolažili sv. vere naš predobri in ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod IVAN FAB JAN ZVANIČNIK DRŽ. ŽELEZNICE V POKOJU v 73. letu starosti. Pogreb nepozabnega bo v petek ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti Jarnikova ulica 5, na pokopališče k Sv. Kriiu. Ljubljana, Celje, Trst, Fiume, 12. aprila 1939. Žalujoče družine: FABJAN, GORJUP, LENART, SODJA ZBHTEVFDTE B<*E5PlACN1 PODlJtNI ■ CENIK ' - najpopolnejših GLASBILA HAIVECIE DOMAČE STROJNE mm F.5CHNEIDE :\KS. DV0R5KI OCBAv^TELJ 7AGREB -NI^OLIČEVA 10 • Moški trpite na seksualn aevrastealji odnosno impotenci, nezadostni tunucij! ipolnlb žlez. duševni depresiji poskusite OKASA 100 tablet 220 din: ej so )lb mnog) zdravniki preskusili ln so kot hormonski preparat odobreni. Pošiljamo direktno ln poštnine prosto Lekarna Mr Rozman, Beograd. Terazlje br 5. Reg S. br 5732-1934 Globoko užaloščeni naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nam je po mučni bolezni umrla naša blaga, nad vse ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa Barbara Kurinčič VDOVA Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 14. aprila ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. CELJE, dne 12. aprila 1939. FRANC KURINČIČ, sin; IDA, snaha in sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki ste sočustvovali ob smrti naše preljube soproge, zlate mamice, sestre, tašče itd., gospe PAVLE dr. MAYERJEVE roj. TOMŠIČ ter jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetja, nas pa tolažili, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa gosp. primariju dr. Otonu Bajcu, ki se je nesebično zavzel za blago pokojnico, čč. sestrama Petrini in Evgeniji za njuno samaritansko pomoč, ter g. prof. dr. I. Demšarju za poslednje tolažilo. Končno zahvalo ponovno vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 17. aprila 1939 ob 9. uri v župni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, Vransko, dne 12. aprila 1939. Žalujoče rodbine: dr. MAYER, dr. GRAČNER, dr. TOMŠIČ in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Globoko ganjeni od prisrčne ljubezni, katero so nam izkazali številni prijatelji in znanci ob smrti našega dobrega in nepozabnega ANTONA KUHAR mesarja in posestnika v Slovenj Gradcu se zahvaljujemo vsem, posebno čč. duhovščini, zlasti č. g. duhovnemu nadsvetniku Jakobu Sokliču za tolažilne besede pri odprtem grobu, č. gg. starotrškemu župniku in kaplanu in pameškemu župniku za asistenco. Istotako domači Mestni godbi za ganljive žalostinke. Prav posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so pismeno ali osebno izrazili sožalje. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti v tako ogromnem številu in nam tako olajšali neizmerno bol. SLOVENJ GRADEC, dne 11. aprila 1939. Rodbini KUHAR in PREVOLNIK ZAHVALA Ob prebridki izgubi najinega nad vse ljubljenega in nepozabnega soproga in očeta, gospoda LEO PAULINA lesnega industrijalca sva prejeli toliko izrazov sožalja in sočutja, da se ne moreva zahvaliti vsakomur posebej. Naj bodo s tem zahvaljeni vsi, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter vsi, ki so mu poklonili cvetje. Posebna zahvala pa gasilski četi in Prosvetnemu društvu iz Vavte vasi za udeležbo pri pogrebu ter delavstvu za poslednje spremstvo. LJUBLJANA, dne 11. aprila 1939. Globoko žalujoča soproga s hčerko ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega nepozabnega očeta, starega očeta in strica gospoda vana SmaEca na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izrazili sožalje najlepša hvala. Posebno zahvalo smo dolžni gosp. dr. Dereaniju iz Trebnjega in gosp. župniku Mirnskemu za duhovno tolažbo, nadalje gasilcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti najtoplejša hvala. Maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek 17. aprila ob 7. uri na Mirni in 18. aprila torek pa v Ljubljani, v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7. uri. MIRNA.. LJUBLJANA, NOVOMESTO. Žalujoči otroci: IVANKA, MARIJA, ANGELA in IVAN ter ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Bavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno (L d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. — Val £ Ljubljani,