4-Z / 4 . C % « Zora, jugoslavenski Z A B A V A I K za godinu 1 8 5 2 . O d Radoslava Razlag-a Ivan«* Vitiliovic-a. •s/ r U Gradcu, tiskom Tanče rovi m. +* S Godina 1852 je prestupna godinaod 366 dni. Pomrčinah imati čemo 6, i to 3 solnčane i 3 mesečno. Prva kod nas samo stranom vidiva mesečna pomre, je 7 . sečnja; druga soln- čana nevidiva pomrč. 21. sečnja; treča nevi- diva s o 1 n č. pomrč. 17. lipnja; četverta me¬ sečna nevidiva pomrč. 1. srpnja; peta soln- čana nevidiva pomrč. 11. prosinca; šesta ne¬ vidiva mesečna pomrč. 26. prosinca; i sila božja inih pomrčinah radi guste tmine nevidivih. Vreme če, kao i politika, biti nestalno, večinom hrdjavo i smolnato; prete nam protuletne bure od zapada, bljuvanje Vezuva i buncanje črnoga mor¬ ja. Solnce če malokada poviriti izza oblakab temnih, rose blagonosne če skoro povse ne- stati, grom i inolnja, tuča i mraz če vse uničtiti, — česa ne poštedi. No nemojmo sdvojiti! Ako Perun hoče če i lepih biti dnevab, kako mi Lelja 4 Sečenj, Januar , Sredozimen, Leden, 5 6 Velfača, Februar, 7 Pozdnoztmen, Unor. 8 Ožujek, Mart, 9 Ranoživeu, Brezen, 10 Travenj, April, 11 Sredoiiven, Duben. 12 § vib en j, Maj, 13 Pozdnoživen, liveten. 14 Lipenj, Juni, d o v d en.) 15 v Ranoleten, Crven. 16. O. 17. P. 18. S. 19. sr. 20 . P. 21. U. 22 . S. 23. C. 24. P- 25. S. 26. m, 27. P. 28. U. 29 S. 30. Zlatan Laura # Dragoslav Dragoš Vladimir Vekoslav Branimir Radoslav Ivan krst. f) Gostumil Ivan i Pav. Ladislav Velebit PeteriPav. Milica 4. Mitrofon 5. Dorotea 6. Norberto 7. Teodot 8. Teodor 9. Kiril A. 10. Timotej 11. Bartol. 12. Onufrij 13. Akilina 14. Elisej 15. Lazar 16. Tihon 17. Manuilo 18. Leontij 18 . 18 15 bitka kod Bel¬ le- Alliance (pogibel Na¬ poleona.) 33 . — 30 . 18 4 8 lipenj- ska krvava bu' na u Parizu. 30 . 1 84 8 nadvojvodaJo- van nemečkim državnim vo- dj en imenovan. ta Srpeiij, Juli, 17 Sredoleten, Orvenec. 2 18 Rolovoa, lttjfust, P a z k e. 3 . 13 7 8 bitka pri reki Vaša medju Rusi i Tatari i s lij oni konec vlade ovili div¬ jih četah. S. 1772 prvo deljenje Poljske. 5 . 17 8 9 porušenje pod- ložničtva(feu- da) u Francez. 9 . 18 4 9 bitka kod Te¬ ni ešvara. 13 . 1849 položi Gijrgej' oružje kod Yi- lagoša. 1 - 1 . 18 44 -j' J. Kopitar. 15 . 17 69 car Napoleon rodjcn u KorsiUi. 19 Pozdnoleten, Srpen, 2 * 20 21 v Ranojes en, Žari. Listopad, Oktober Dnevi. Holed ar rimski pravoslavni. P a z k e. 6. 18 4 8 popečitelj La- tour u Beču ubijen. 1 «. 1394 bitka koti Afaciejovi- cali (finis Poloniae) h kojoj biaše Kosciuško u- lovljen, koj 1 5. o. m. 1817 u Soloturnu um¬ re. 13. 149 2 Amerika po KristoforuKo- lumbu iznadje. 23 Sredo jesen , Rij en. Dnevi. Koledar rimski j pravoslavni. P a z k e. S. 1 6.' Trpim ir 4. Jerot Hi. 17. P. 18. U. 19. S. 20. Č. 21 . P 22. S! 23. Jedviga Luka Ev. Ostri voj Kreš im ir ; Uršula Vladislav Ivan Kap. I o. i 6 . i 7. 8 . 9. 10 11 . Haritin Tomo Sergij Pelag. Jakov A. Eulamp. Filip m- 24. P. 25. U. 26. S. 27. Č. 28 - p 29. S.' 30. Svetolik Bogovoj Mitar Sabina i Sim.iJuda © Božidar Godeslav 12. Provo 13. Kamp 14. Nazaret 15. Eutim. 16. Longin 17. Osia pr. 18. Luka Ev, UT. 31. Volkovo j 19. Joil. pr. *«. 1». 19 . 18 13 bitka kod Lip- sk.i. 30 . 18 2 7 bitka kodNa- varina. 34 . 17 9 5 tretje deljenje Poljske. 36 . 18 09 porušenje gra- dečke tvrdjave 24 itudeni, Uovember, Dnevi. Pazke. 1. 17 5 5 potres u Lisa- boni na Por- tugalskom. *. 17 0 4 pad Varšave. 6 . 163 2 bitka kod Lu- S. 16SO bitka na beloj trori blizo zlat. Praga. 8 . 1848 Magjari u Or- mužu. 15. 18 48 j Rossi u Ri¬ mu. 25 Pozdnojesen, IAstopad. 26 Prosinec, December, 27 Ranozimen, Prosinec. Preporadjaj detcu izrodjenu, Pod krila ju primi slavkog dulia, Ter joj ogrij krvcu oledjenu, Zavikni joj na obadva uha : Da je vreme s 1 a v s k o m sad vremenu, Da S 1 a v j a n i n b e z slavjanskog kruha Gladen uvek siromak če biti. — Tud ji hlebec malo kog nasiti. P. Preradovič. 29 III v o I v or ib o s t. Od II. II. Divotvornost (romantika) u pravom (užjem) pomenu je unutrnji svet človečjega duha, tajni ži¬ vot kucajučega srdca. Ona izvira iz glubine člo- večjih grudi, iz srdca, i poradi toga je baš vsaki človek divotvoritelj, razve sebičnikah, koji sebe samo ljube, i ljudi one vrste, u kojih nravna (ču- doredna) zanemarenost zaduši vsaku klicu 1 j u- b a v i i o m r a z e. Srdečni i duševni zakoni senikada nepro- mene, nego su vekoviti; dakle ostane človek u obče onim, kojim biaše i jest tom samo razlikom, da mu um i srdce živi, čto toliko znači: da se izobražuje i tako napreduje. Nemoguče itak je, da človek kroz celi svoj život jednako misli i čuti, nego mišljenje i čutenje se menja po raz¬ meri različitih dobah življenja. Mlado momee vi¬ di i smatra stvari inače, nego živahni mladenec, dozrel muž se gotovo razlikuje od mladiča i sč- doga starca; premda u vseh dobah trka ono isto srdce, premda razabira mišlenke onim istim umom. Ova razlika u značaju čutjenjai mišljenja je uko- 30 renjena u naravi vsakoga pojedinoga 1 je neraz¬ deljivo skopčana s njegovom rastju od deteta do mladica, muža i starca. Alj človek nije samo za svoj osobni život stvoren, on spada k rodovini čitavoga človečanstva, budue je takodjer členom svojega naroda, udom svoje države. On se dakle ima izobraziva!!, kako to zahtevajo časovi, po- vestnica, narodni običaji i družtvinsko stanje svo¬ jega naroda, svoje domovine, celoga človečanstva. Divotvornost se dakle naliadja u unutrnjem životu duha i duše, ona se naslanja na tajni onaj sto- žer, po kojem se uzpinja k višjemu, boljemu ži¬ vljenju, da se konečno nasiti i nagleda u božanst- venih slikah uzorah domišljie (fantazie). — Pred¬ met divotvornosti nije samo ljuba v, nego veskolik život uzvišen; budue pako se divotvorni razvitek u različitom javljenju različitih vekovah i različitih narodah u ljuba vi najlaglje razgla- bati može : hočemo napredek človečanstva u ovom pred vsim romantičkom c'uvstvu, u ljuba vi, do¬ kazati, jer po toj meri vse druge strane divo¬ tvornosti najbolje razsudjivati hudemo. Mi razlučujemo divotvornost a. u z hodnih (iztočnih) narodah, h. stare Grecie, c. srednjega veka, d. sadašnjosti. Uzhodni svet (aziatski) je zibika člo¬ večanstva, gdč kraljevaše i jošee kraljuje majka narav. Uzhodnika rodi, doji i goji narav; na nje¬ nih prsah mirno spava sladke senje senjajue, starec 31 počiva na n jenom srdcu, na srdcu joj umerje. Uzhod još sada zvesto čuva pravilo ili glavno vodilo svojega življenja obstoječe u narav¬ nosti, koja skoro sa životinskim stanjem med- jaši. Ljubav je tamo na onom prvom stupnju, kako to biaše prie više tisučinami godinah; tarno od davna nebiaše ino, nego čto je do sada: u prirodi utemeljen p u t e n i nagon j e d- noga spola k drugomu. Ouvstvo ljubavi je gotovo tom brižljivostju prirode u nas usadjeno, da se uzdrži i urnnoži rod človečji (crescite et multiplicamini); no itak nemožemo kazati, da se človek od divje, neme zverine razlikuje, kada na ovorn stupnju ljubavi bez napredka ostane. Iz ovoga uže uvidjamo, da je puteni nagon muza k ženi samo pojedina strana, tako rekuč, prvi del ljubavi, kojega valja razvijati, duševno i nravno (eudoredno) izrazivati. Uzhodu bi od udesa na¬ menjeno, da kod prvoga dela ljubavi postoji, jer se kroz toliko vekovah od njega troliicu ne od¬ dalji. Obitelj, rodbinske spone su dakle temelj i glavni stroj života iztočnih narodah. Njihova naj- veca sreča je potomstvo, jer se inače proklete, zavržene misle. Po židovskih postavah bialiu ne¬ rodovitne žene kano zlobne kamenovane, brat mo- radoše uzeti udovu svojega brata, da budu umr- lomu potomci, kojega ime ova detca dostane. Ta- kova mnjenja moradoše porodili istočno vele- ženstvo (polvgamiu), koje biaše davno pred 32 Islamom uvedeno i, tako rekuč, odobreno. Jz- točniku žena nije druga, nego supruga, službe- nici slična, nikada je nebude smatrati kao njemu sličnu žensku osobu, od koje ima pravo zah¬ tevati bez prigovora ponižni posluh, jer mu nije od potrebe, zaslužiti si device srdce, čto je nam neobhodno potrebiti uvet srečne ljubavi: njemu je žena samo reč od prirode, mu nekom čarobnom umetnostju u razkošu pripravljena. Čto se dakle če brinuti za nagnjenje (neosobne) r e- či? — U vseh iztočnih sporočilih nenalazimo ni- kuda uzora krasote, uzora ženskoga. Bajoslovje uzhodno izrazuje samo nedositni pohot, jedinu čut naslade, jedinu pomisel (ideuj) večite plodovitosti prirode, kako to povsuda na okolo sebe vidi. Grčka divotvornost daleko nadkrili iz¬ točim. Grkom biaše ljubav: očuten nagon posvetjen ideom krasote. Po grčkom ba- joslovju se prvo rodi L el j o (Eros), kojega sledi Afrodite, ženska lepota Ona nebiaše boginja lju¬ bavi, nego samo boginja lepote. Kada se iz mor¬ skih valovali rodi i na obalu stupi, se joj toprvo pridruži ljubav i čeznutje. Ova ljubezniva bajka nam podosta kaže helenski pojem o odnošenju obadviuh spolovah. Grk ubožava u ženi krasotu, no krasota toprv rodi ljubav i čeznutja želje, dakle je ova dvojica iz krasote proniknuta. Grkom biahu tri boginje ljubavi: a. Urania, nazvana n e b e s k a, b. Pandemos, navadna, 33 c. Apostrofia, s pasi tel j na. Pomen prviuh dviuh je jasen i očeviden; tretjoj pako biaše na¬ loga, ljudi čuvati nevarnoga nasladjivanja, budne prava ljubav /Jahta i oplemeni puteni nagon na- ravski. Kolika krasota i blaženost biaše n ljubavi Grkah, kada bi postavnom uzajemnostju venčana! Nježna bajka od sveže L el ja (Erosa) s dušom (psyche) nam ovo kaže, kano pesničku pomisel sv. zakona. — Posle venčanja Penelope s Odise- jom hoče ovaj ostaviti tasta svojega, sedoga kra¬ lja lkara, da se kuči vrati. Kako se bliža ladji, koja ima s njim i zaručnicom odploviti, oklene sedi o- tec l ukami noge zetove, da još ostane, jer mu je nemogoče,, lučiti se od kčerice ljubljene. Odisej veli Penelepi kazati, kod koga če ostati. J) e z da slovo izusti, se k o p r e n o m s a k r i j e, — oteč pako iz ovoga tihoga odgovora uvidja, da je muž joj dražji, no itak šutiše usta, da se ljubav otca ne žali. Ovo je divotvorno u smislu, koj se ženi taho milo prinadleže. — Platon, ovaj uzhitjeni, neobičnim duhom napolnjeni mudroslo- vec uzvisi ljubav do nebeških višinah, tako da se njemu samo sredovečne nabožne pesme o sa- vezi duše, kano zaručnice Kristove uzporediti mogu. Platon je dakle največi divotvorec ne sa¬ mo svoje dobe, dobe cveta Grecie, nego čitavoga sveta. Njemu je polno uživanje lepote samouspomena opetovana onoga u- zora jedine, prave i dovršene kra- 3 34 šote, k o j o m se duša u prvobitnom, ne¬ beškem do m o v a n j u pred s a d a š n j i m ži¬ votom njeni m n a s 1 a d j i v a š e. (Kako vsakto znati če, verovaše Grči u preseljevanje duše iz j e dn o ga tela do druga, dok se opet u nebesa, svoje prvobitno stanovanje, očiščena nevrati.) Dalje se, Boga mi! nemože. S Platonom se, ka¬ ko rekosmo, osim gdekojih pesemah srednjega veka, nikaj uzporediti nemože, neizuzemši istu ,,visoku pesem“ sv. pišema. Kto nepoviri iz te vi- soeine u glubinu helenskoga duha? — Kod Gr- kah biaše žena po lepoti cenjena; zadača žene biaše, pomiriti čut krasnovite nasladnosti. Grči ubožavahu lepotu kao takovu i gotovo vsaka le¬ potica imadoše razlog, štovateljah bez broja i- mati, tako itak, da ovo štovanje nebiaše jednoin krasoticom opredeljeno. Kada se izgubi lepota, se s njom i srdce ljubimca izgubi, koj traži nove slike uzora lepote. — Zalobnice (elegie) su he¬ lenskoga izvora. Lira sedmoglasna neumi samo strastmi i krasnovitu nasladnost u srečnoj ljubavi utemeljeno prepevati, strune njezine milo zvone i nad žaro j (urne) umrle milice, dočim oko solze roni po izgubljenom raju. — — Temelj, podlaga divotvornosti je tajnotvornost (mys(icizem), jer ono večito, nestanovito, neograničeno čeznutje se nikada neda pomiriti. Izvor divotvornosti je, ka¬ ko več rekosmo, unutrnja glubina čutljivih grudi, tajno bistvo kucajučega srdca. Kod Grkah bialiu 35 boginje Ijubavi i omraze, sočutja i proticutja podzemeljske, titanske modi, detca neba (urana) i zemlje (jgaea), ova dvojica pak detca meteža (chaos). Titani uznemirivahu nebeške bogove čestokrati i žestoko, dok nebudu po Zeusu u pe¬ kel pozatvorcni. Ova bajka vedite borbe titanskih modi s nebeškimi prekrasno izrazuje borbu nara¬ vi primernoga trsen j a človečjega srd ca sa spoz¬ nanjem u m a. Akopremda ovo poslednje u slici olimpičkih bogovah pobedi titanske modi, nagone naravi i srdca; to itak spoznanje ovo nemogoše uničtiti onih nagonah, jer su Titani neumrli, kao i bogovi Olimpa. Divotvorni živelj u človeku se neprestano iljuto bori sa življi cudorednimi, družt- vinskimi i uzoritimi. Iz ove borbe izviraju vse patnjc človečanstva, kojim ce toprv onda konec biti, kada se prostovoljno pomire titanski olim¬ pijskimi bogovi. — U ostalom neobuzimaše di- votvorstvo celoga života starih Grkah, negobiase uvek i povsuda spodrcdjeno javnomu življenju. Tim dakle ostane divotvornost kod njih u pravom razmerju (ravnovagi), da ne zaide u stranputice neslane. Povse druga bia e divotvornost srednjega veka. U srednjem veku biaše romantizem (od ro¬ manskih narodah tako nazvan) neizmerna i neod¬ visna mod, ko ja u goleme zagazi zapletke. U ovom veku ne vladaše um i razum, nego srdce (strasti), 3 * 36 i domišljia (protinaravni uzori). Titanske moči se osvobodiše, ostaviše svoje temno stanovanje i činiše opet juriš na nebo — i metež zavlada iz nova. Sada se promeša neumnost mudrostju, nm- drost neumuostju, smrt sa životom, a život smrt ju. Vse je čutljivo, uznešeuo bez dosegnutja, povsuda ceznutje, nada i vruče želje, bez da se ikada u- rnire : povsuda nemirna, strastna živahnost. Vsakto hoče čutiti, samo da čuti, za čem se trsiti, samo da se trsi, želeti, jer bi željenje od potrebe, de¬ lovati — samo da nemiruje: poslovanje bez kon¬ ca i cilja. Telo nebiaše sredstvo za razvitek du¬ ha, nego temnica, u kojoj stenja duh težkimi lan- ci sakovan; bolestno, oslabljeno telo misliahu sta- nek zdrave duše, koja samo imade sposobnost gledati istinu (u zamaknjenju). — Ljubav biaše onomad kao vsakdenji hlebec, deva kraljica di- votvornoga žitja. Umreti za jeden pogled, zaje¬ den mig, za jedno slovo od ,dame svojega srdca“ biaše premalena žrtva; tisučine mniaše jeden jedini u krvavoj borbi pobediti moči, ako je to volja drage milice. Vsaki den više miljah po mraku i burji jezditi i drob si dobro sephati; kosti si na mejdanu junačkom polomiti; pod ok¬ nom ljubice u najstrahovitiem deždu čelu noč stati, samo da njezinu tenju, njezinu sencu viditi može: i sreča biaše golema. Dolžnost viteza biaše do¬ kazati šilom rukah, ostrim mečem, da je njegova „dama u najlepša, najkrepostnia medju vsimi že- 37 nami celoga sveta: premila je protivnifc inozda nikada ne vidi. Žene biahu smatrane kano bistva bez tela, puteni nagon čutiti bilo bi oskvrnenje malika. U bitki naziva vitez njezino ime, ako se hoče ohrabriti k junačkim hrabrosti činom; njeni vrpci mu biahu zastava, njezino sladko ime po¬ slednji uzdih umirajučega. Ovo ubožavanje tra- jaše neprestano, makar se ljubitelj s drugimi greš¬ no svezal, makar zagazil u stranputice ciničke: ovo biaše istinitost, ono samo uzor. Srednji vek ubožavaše lepote, kao i Grči, tim pako se razli¬ kuje od Grčke i ju nadkrili, j er ponese u svoj pojem o lepoti duševni živelj. Njemu le¬ pota nebiaše samo lepota, nego uže očeviden iz¬ raz nravnih vlastitosti, kojih nemože najveštia ru¬ ka umetnika u kamen izdolbsti, samo slikara kist je može bojami naznačiti. Kod Grkah obuzima le¬ pota čitavo telo (radi toga su grčke statue gole), dočim se u srednjem veku samo u obrazu i očeh nastani, čim postanu žene kao bistva nadzemelj¬ ska bez tela. — Ljubezno se sdružiti svom „da- mom £< ili s njom povse u zakon stupiti, bilo bi toliko, kano poniziti ju do navadnih ženah, poni- ziti do telesnoga, zemeljskoga bistva. Sdruženje nebiaše ni od potrebe. Ljudi ljubiše, samo da ljube, i ovo tajnotvorno buncanje srdca biaše popolno umirenje ljubezne čuti, neizrekljiva na- sladnost i nagrada siaset mukah. Sluga se zaljubi u kraljevu kčer: ona toga niti nežna. On je s 38 tim čuvstvom srečen, u njem uživa rajsku slast, jer si je svest, da on ljubi, česa mu nikto ugra¬ biti nemože. No Boga mi! srečen, kto se nikada neprobudi iz sladkih senjali domišljie uvek mlade. Zakon biaše v gotov grob ljubavi i sreče (u sred¬ njem veku). Zena, supruga zameni krunu „da- me“ težkimi verigami; mesto kraljice je sužna nesmiljenoga muža, koi biaše do onomad pokor¬ nim, pripravnim vsegda slugom njezinim. Koliko strašnih prizorah nam zabilježi povestnica želez¬ nim peroni, dogodjajah turobnih, detce bolestnoga uma, krivoga pojma družtvinskoga života! Tako se probudi bedni temničar u temnici temnoj iz sladkih senjali o belih dnevih zlate svobode. Ta- kova biaše divotvornost srednjega veka, kojastra- nom josče sada vlada. Oto pak barem na pol u- smrti ovu nakazu ? Svetloba omike, napredek i uspehi obče izobraženosti, iznajdjenje Amerike, tiskarstva, baruta, učenje klasičkih delati zajedno sa razboritim razglabanjem verozakonskih, dru- ževnih i prirodnih predmetah. Vek 18. ju povse uničti, no iz pepela njezinoga proiznikne, klije i zdravo raste nova doba — Divotvornost sada šn j a. Ova je sklad¬ no, vseobče sbirališče divotvornosti vseh vekovah, koja obuzima vse pretvore človečjega razvitka; u sadašnjoj divotvornosti se sabiraju življi vsiuh dobah, kako solnčaui žari u biljuru (Brennglas). Istinabog! da je ona kčerka divotvornosti sredo- 39 večne i da kod prostoga ljudstva j ose e veima srč- dovččnoj naliči; no itak diže mladjahna dčva gla- vu svoju u vis, da nadkrili dobu ostarelu, koja nam se najavlja u prazdnih podobah, u ničtetnosti tmine i slčpote. — Divotvornost je vččita potreba duševne strane človččje naravi, jer mu život na temelju srdea živi, tako da človčk bez ljubavi i omraze, bez sočutja i proticutja tiije človčkom. Ljubav je pčsnički život solncem obasijan. Alj jao onomu, ko j bi sada samo u ljubavi sredu tražil, koj misli vse želje, samo srdcem pomiriti. Clovčk je od kolčvke pa tja do groba ud človč- čanstva, sin domovine i člen države svoje i vse¬ mi silami mu se je od potrčbe truditi, da se po- spčši naprčdek ovili stranah života. Ljubav do človččanstva ima žlahtati' ljubav do žene, do dčtee, do rodbine. Učenost, umetnost i vsakdenje poslo¬ vanje ima ruke pružati divotvornomu življu. Kto bi samo u ljubavi s redu tražil, de gotovo do studene sebičnosti dodi, koja osim sebe vse pre¬ zira, koja boce, da vse samo njojzi služi. Napo- kon pako, kto prezira život srdea, kto se samo občimi, objektivnimi zadčvami stara, ovoga de mu¬ čiti nčko tajno čeznutje, dok se mu srdce alj povse neokameni, alj nesmrzne u unutrnoj prazdnodi, tako da nemože vse stran o dčlovati u blagor človččanstva. Ovo nam podobro kaže, da u sklad- nom, uzajemnom sdruženju ovili dviuh- živeljah imamo tražiti sredu, koja nas po prirodi ide, ne 40 putem slučaja, nego spoznanja. Naša divotvornost se naslanja stranom na grčku, stranom na sredo- večnu, obadvojicu pak visoko nadkriljuje. Sada se nam nije više boriti sa prirodjenimi nagoni srdca i družtvinskim stanjem, no itak nam srdce takodjer dozvoljiva, udeležiti se kod državnoga razvitka. Sadašnjost se trsi pribaviti jednaka pra¬ va ženi i mužu, česa nekdanja doba neučini, srednji vek pak samo u teorii priznaše. Devica budi krotka, tiha i čista kano golubica, osim toga pak si ima prisvojivati-potrebita sredstva ( vlas- titosti), da jednom može zadostiti zadaci svojoj ne samo kao mati fu polnom smislu) detce svoje, nego i kao ud ogromnoga človečanstva. Poziv majke je sveti i uzvišen. Ona neima detce samo dojiti i gojiti telesno, čto i nema stvar učini, ne¬ go mora takodjer skrbeti za omiku srdca i uma poverene joj od prirode detce, k čemu potrebuje mužka značaja, vsestrana izobraženja, znanja i udeleženja kod vseh človečanskih zadevah. Jedna¬ ka prava muža i žene su utemeljena na uzajem- nom štovanju človečje vrednosti, koje se ne rodi iz nagloga sočutja, iz prazdnoga, kratkoga na¬ gona, nego iz obzira na. jednake duševne i srdeč- ne vlastitosti. Ova jednakost rodi svobodu. Muž nije više gospodar, žena nije sužkinja, jer jedna¬ ke dolžnosti slede jednaka prava. Kto nece iz ovoga uvidjati, koliki je napredek človečanstva? Tako pak se samo kod narodah sbiva, koti poje- 44 dinih osobah je u različitih dobah života po vse drugčie. Vsaki človek ima za se preživeti dobu uzhodne, dobu grčke, dobu srednjovečne divo- tvornosti. Mladic ljubi drugčie nego 'zrel muž, muž se opet razlikuje od starca. Neprestano se menja srdce sa spoznanjem i to čestokrat veliki¬ mi patnjami i boli. Sada ljubiš vruce, tako da se u Ijubavi utopiti misliš, polagano se ti srdce o- ldadi, prazdnoca ti srdce para, nikuda nenalaziš mira, želje tvoje, čeznutje tajno se s ničim neza- dovolji. Gradovi u oblake stavljeni se poruše, uzori domišljie se razprše, nade sladke mladih grudi, sen premili dobe prve — vse propadne, kako se probudiš iz dolga spanja, kako poviri oko u sadašnjosti stanje. Ovaj divotvorni život se kod mnogih višekrat ponavlja, opetuje, kod nekojih ga toprv smrtju nestane. Nemila sudbina mori nesmiljeno celo žit)e ovih nesretnikah, kojim prazdne senje, uzori nedosegnuti biahu hlebcem vsakdenjim-; razcepljenim srdeem putuju nesret- nici bez odmora tja do groba, do gomile, dok jih naposled neumore muke čeznutja. Koliko sličnih žalobnih dogodjajah se vsaki den nesgadja pol¬ nih divotvornosti; j er človek nece ili nemože, da ostavi uzore srednjega veka, v pak se jim opet povse u naročaje nebaci. — Oto dakle zahteva sadašnjost od nas? Ne, da zabacimo uzore čut- ljiv r a srdca, domišljie živahne: dapače da s njimi žlahtamo vsakdenji, navadni, prozaički život, da 42 ga kadkada uzvisimo do neba, te opet do zemlje ponizimo, da s njimi uredimo i razjasnimo nago¬ ne naravne. Zena nam nije samo žena, kako to biaše i jest orientalcem, lepotica nam nije samo lepotica, kako srednjemu veku : nego ova dvojica skopčana nam je izraz zaznamenovana značaja, strane duha takaj človečjega. Mi moramo od že¬ nah samo toliko terjati, koliko jim sami pružati možemo, mi jih nesmemo prezirati, pak takodjer ne uzvišavati u prekozemne višine. Lepota gene gotovo vsakoga človeka, osim ako ima krvcu le- denu i srdce leseno: no itak je lepota bez nrav¬ nih prednosti samo za oko, podnipošto pako za srdce, koje još k lepoti naravnu dutljivost i prosto zdrav razum zahteva. Zena brez ovili vlastito- sti, sa dutju sentimentalnom ili samo materialnem se nede modi do srede dokopati, do one srede, koja obuzima celoga človeka, duševne i telesne potrebe. Koliko razlogah dakle, da se roditelji trse osobito svoje kceri umno i razumno odgojiti a ne da se odloži posel ovaj mužem njihovim, uhčem imamo nesredu tolikih zakonab tražiti. Uvet zakonske srede je dakle značaj žene, koj se zna¬ čaju muža prileže, prava ljubav, koje predmet je človek — ne više, nemenje — obdaren onimi vlastitosti uma i srdca, koje su potrebite, da mo¬ že dolžnosti svojega stališa svršivati. Nam je ljubav uzoritost i duševnost o c u t n i h nago n ah, koj i samo ljubavju nravni, čisti i za- 43 koniti biti mogu. Bez ljubavi isti zakonski savez nezasluži imena: zakon. U novie doba se najavi divotvornost sred¬ njega veka u različitih podobah i opet ju u- vesti se trudiše razborite glave, postavim: Šilcr, stranom Gothe, bratja Slegel, Victor Hugo, La- martine, Walter Scott, i glava vsiuh — Byron, koj svojom preteranostju srednjemu veku nehotice krvave zaseka rane, i tako boljo j dobi put pri¬ pravi. Upliv divotvornosti u život i razvitek naro- dali je ogromen. Prva doba divotvornosti pri¬ pravlja um i srdce k živobitju. Solze, tuge, bri¬ ge i borbe ove dobe su vestniki prikladnie bu- dučnosti: um se razvedri, srdce se požlahta, du¬ ševnost se počne razvijati. Ljubav naroda, na¬ rodnosti svoje, probudjenje savesti slavjanske — ova zasluga ide divotvornost, koja uzdnna vse grane čvrstoga stebla slav j. plemenah k novomu življenju. Pojedini rodovi se trse pretresivanjem narodnih stvari probuditi divotvornost prve dobe, da iz nje proiznikne bol j i plod: divotvornost živo tv or na, obča pomisel zrela uma, zdrava srdca, svrha zadace toli ogromnoga naroda, koju samo steci može — — u z a j e m n o st j u. 44 Erbosajtiaii. Narodna povest izvorna od SožiOara Haiča. Neka siromašna mati imaše sinčeka, kteri jedva malo odrasli, uže mora iti s materjo svojom u šumu nabirat potrebnoga paliva. Dečarec nekod daleko po lugu otišavši od matere zgubi ju. Sad ubogi poče marljivo iskati mater — solze po o- brazu roneči; ali čim dolže timglublje siroče za- bludi skitav se amo lamo. Kad uže omrknu, pride k nekomu puščavniku, kteri je u sredini luga u šupljini glubokoj prebival kano kaznjenec. Tomu se dečarec priporoči proseči ga, da bi dozvolil mu pri njem se nastaniti. Pušeavnik mu odgovori: ja nesmem uže pet celih letali kristjana videti, ako dakle želiš kod nipne ostali, moram te od- mah prekrstiti po svojem obredu. Momčič na to pri volj i. Pušeavnik krsti njega po svojem obi¬ čaj u, te ga naimenova Erbosa j d a n o m (pomena * toga imena nemogoh soznati) i taj osta pri njem. Kršeenomu uže da oblast svobodno po vsoj šu¬ mi širokoj i prostrano i sprehadjati se, vse zveri i vsu divjačino pregleda vati, samo k jednome ribnja- 45 ku iti um strogo zabrani, u kterom bi bistra i svetla voda kano glot. E rb o saj dan gotovo o- beča, da nikada iti nebude k rečenome ribnjaku. Kratko vreme držaše obečanje. Kad je po lugu hodal promotravajuč različne bire (.stroke) zver¬ jad. pride vendar do prepovedanoga torišča, do napomenutoga ribnjaka. Divivse stoječi na obali nad belo srbrne boje vodom zagleda na jedenkrat leteti iz daleka tri bele guskeprama ribnjaku lo¬ mu. Priletivše su presedale na bregu, odložile svoje peruti, podale se kupat, pa u tom trenutku pro- meniše se u tri lepe ženske, verojetno biahu vile. Erbosajdan pako prie slušaše od puščavnika, da ako bi mogel jednoj perut ležeču na obali uzeti, pa š njoi uči u prebivališče puščavnikovo, nju bi za zenu dobil, ako pa ni, nesrečna sudbina bi njega zadela. Usled toga se on poče tihoma pri- bližavati perutim na bregu ležečim, pridši v u bli— zinu popade jednu, te se poda u begaj. Zenska, koje bi perut, to opazivša, požuri se za njim, naskorem ga ulivati, oduzme perut, te udarivša ga š njom se odmah pretvori u jelena s vrlo dol¬ gimi rogovi, tak, da jest po gušči ni iti, tim manje bežati uzmogel, buduč pako da se dolgo nepovrnu u obitališče puščavnikovo, igel ga je ovi iskat. Kad ga nadje u slici velerogovila jelena, poče ga živo karati, začto se drznil posetiti rečeni ribnjak, prekrši obečanje, te neosta muž beseda. Uzprkos toga obrisača se vendar usudi Erbosajdan milim 46 glasom puščavnika umoljavati, tla bi ga rešiti ho¬ tel nesreče te rekuč: ako bi lovci prišli, j er uči uzmogel nebi prevelikih rogovah radi, bi mene ustrelili, i tak bi bedno končati moral tečaj života svojega. Na prosbu otu puščavnik odgovori: uže pet letali moram ovde baviti, i ako te rešim, tak butlem znova moral pet inih jošče letali služiti u pustinji ovoj; pa neka biva, sad te osvobodim iz toga bednoga stanja, ali velim ti, da se za uvek nadalje čuvlješ ribnjaka onoga. Erbosajdan u slici jelenskoi čvrsto obeča, da nikad več tamo iti ne- bude, obečavšega njemu poslušnost udari puščav¬ nik jednoletnom leskovom mladikom, i opet se pretvori u sliku človečju, te ideta zajedno u šu- pljinu. Ovde je bil veren i poslušen, pa po dol¬ gom vremenu opet odluči iti k ribnjaku, te se od¬ premi na put, a kad pride u blizinu, zagleda ipak prileteče tri guske položivše peruti svoje na ohalu, idu se kupat, pa eto biahu iste tri lepe ženske (krasne deve). Do jedne se mu je ipak dobro zdelo, bližavši se perutim ležečim na bregu, po¬ pade jednu i zpusti se na pobeg i hrli uči, pa deva to opazivša potegne za njim i jedva ga u- hvati po dolgotrajnom bežanju daleko u šumi, uzrne mu perut, te ga udari š njom, a on se od- mah pretvori u debeli dub. Sad se poče nesret- nik bo jati misleči, takvoga duba neima več u či- tavoj šumi, kano sad ja; ako drvači pridu, mene budu gotovo najprie posekati i te je mene konec. 47 Buduč pako da sc opel dolgo nepovrnii u dom pnščavnikov, ide ga taj opet t ra žit, a eto najde ga u sredini luga u slici debeloga duba te govori k njemu: Erbosajdan, eto urini, začto me neho- tiaše bogati, eto ti dosledek neposlušnosti tvoje, u kterom se sad nalaziš. Erbosajdan u slici duba se ipak drznil jošte jedenkrat moliti rekuč: pomo- zi mi jošte sad, jerbo vidiš da ne mogu iz toriš¬ ča, te moram tolike stiske pred sekirami trpeti, zaklinjam se, da ču uvek ostati u poslušnosti te¬ bi. Puščavnik nastavi govoreč: uže deset letali moram u pustinji toj bedno živeti, ako sad tebe. osvobodim, budem morati jošte pet letah dolže služiti, pa neka bude, sad ču ti jošte pomoči a nikad više, tega udari jednoletnom mladikom les- kovom, i Erbosajdan se odinali pretvori u prveš- nju sliku, i otide s puščavnikom zajedno u šuplji- nu, kde njemu dolgo vremena zvesti osta, pa o- pet omamljen od mislih i krasote nalazeče se kod rečenoga ribnjaka otide. Pomalo tamo blizo pri- hadjajuč opazi k tretjemu tri guske leteče k belo srebrnoj vodi se kupat, posedeše si na obali, od- ložiše peruti te idu u vodu, a opet se pretvoriše u tri krasne deve, medju kojimi se jedna njemu velma dopade, on popade njezinu perut ležeču na bregu te odbeža, koliko mu živci i žilice dozvol- jahu. Krasna deva vidivša, da peruti neiina po¬ hiti za njim, a nemože ga več dostiči. On je ušel u stanišče puščavnikovo. Ona doduše pribeža z 48 njim 5 pa tamo več neima oblasti čez njega, te¬ daj se obrne k njemu proseča ga, da bi perut iz¬ volil njoj povrnuti. On pako odrazi: nedam li več peruti, ja bo hočem tebe imeti za Ženu svoju. Na to je ona nemogavša si inače pomoči pristala. Puščavnik se njima ponudi, da hoče dva odmah venčati, to se i dogodi. Pri otoj prilici je Erbo- sajdan devi toj rekel, da mu nikad ničto učiniti nesme, ni več se spremeniti u gusku. Ova na vse to pristane i veli, da si peruti ona nikad uzela nebude, nego naj on sahrani obedve. Po ugovoru tom je puščavnik njedva venčal, i sad jeišelza- jedno so suprugom iskat domovine i matere svoje. Po dolgotrajnoin hodu i iskanju vendar prideta do matere njegove, ktera opazivša ljubimca svo¬ jega uže mnoga letali zgubljenoga čisto bi stra- vljena u neizrečenoj radosti, ona ga objame i po¬ ljubi; on pako njoj poče sudbinu svojega življenja razlagati kano i težkoče, koje ga pratjahu glede neveste njegove. Mati odluči srečnoga povratka radi načiniti veselicu uzajemne radosti; buduč pa¬ ko da neimahu nikakve divjačine, je Erbosajdan sam otišel u lov, da nekoje zveri nastrelja. On obesi kanjer (torbu), u kojem biahu sahranjene peruti, na klin veleč materi, da nesme perutih tih davati nevesti, uzme pušku, pak otide na lov. Nevesta je doma marljivo šivala i krasne pesni prepevala, a mati nju s radostju i ugodnostju po¬ sluša. Od blagozvučnoga petja ovoga bi izvest j ena 49 takodjer suseda, koja prihrli slušat krasotice uz- kliknuvša: lepa si i krasno je pevanje tvoje! Ne¬ vesta pako reče materi: dajte vi meni peruti vi¬ seče u torbi na klinu, te budcm ja jošte bolje uzvišila lepotu petja svojega, i blagozvučnii bude jošte glas moj. Mati spomenuvša se slovali sina svojega nije izpolnila prosbe nježine; pa vendar po dolgom zahtevanju i vilinskom pevanju gon¬ jena preda njoj peruti. Ona brzo nje priloživša na sebe reče materi: povejte vi suprugu mojemu pridšemu domu, da ja tarno odletim, kde je ste¬ klena gora i zlati grad. Ta slova izgovorivša ja odletela. Mož pridši domu s nastreljanimi zver- jadmi odmah zapita mater svoju, kde da je žena moja? Mati mu odrazi, prosila me je za peruti viseče na klinu, ktere sem njoj po dolgotrajučem zahtevanju i prosbi podarila, jer mi je u srdce zasmilila prekrasnoga prepevanja radi. Naručila mi je pako, da ti naj povem, ona tamo leti, kde je steklena gora i zlati grad. Erbosajdan kloniv duhom tužen i žalosten odpoloži pušku, te so spremi na put, premda znal nije, kuda kamo. Pri¬ šel je po različnih stranpulicah opet k napome- nutomu puščavniku. Taj uže ves sedi pasaše vol¬ kove. Toga zapita odmah, zar možebiti nežna kde je steklena gora i zlati grad? daako bi znal neka bi odmah ga ubavestil. Pa taj mu nemože poslužiti, nego zatrubil je pozvavši volkove širom po šumi raztepene, ktere na glas trublje pridše 4 50 upita, zar koji niedju njimi znade za steklenu goru i zlati grad, pak nijeden znal nije, te mu volčji pastir kaže, da ima brata, kteri takodjer volkove pase, možebiti znade on ili pa volkovi njegovi za on kraj; puhne u (rublju i na glas njezin pride brat njegov, a ni ovaj znal nije, te oti pozove volkove svoje, kteri mu služiti mogli nisu. Poslednjič prišepesa Ijagano ves osakatjen i stari, kteroga je upital pastir njegov, zar mo- žebiti zna, kde je steklena gora i zlati grad? Volk pa odgovori: upravo sada odonud dolazim, (ločim pako je odviše daleko, zato sem uže ope¬ šal, šepav i truden postal. Nato poče Erbosajdan toga volka nagova- rati i moliti, naj bi mu tu uslugu učinil, s njim iti i put kazati u on dalešnji kraj. Stari opešani volk mu obeča s njim iti i pratiti ga na steklenu goru do zlatoga grada, pa rekel je prie Erbo- sajdanu, zahtevaj od volčjega pastira, nek ti dade čarobnu kapu, koju ako budeš d j ati na glavu, naju nikto videti nebude, vidljiva bo tamu priti nebi uzmogla bez pogibelji života. Pastir njima dade čarobnu kapu i tako se spremista na da- leki put. Po dolgom i neugodnom putovanju za- gladista, pa stroška nista imela nikakva. U toj smeči prideta do nekih žnjecev, kteri imadoše na strani pripravljeno jestivo. Onedva misleča, da ju nikto viditi nebude, sedeta se i nahranita, te trudnim i umornim težakom vse pojedeta i lepo 51 otideta naskrivnom pomoč ju čarobne kape. Posle pako putovasta neprestance, dok nista prišla na steklenu goni i zlati grad. Brbosajdan izrazi har- nost sliodno volku, kteri natrag ode putem svo¬ jim k pastiru; on pako imajuči kapu čarobnu na glavi ide bojazno u zlati grad, unidje u sobu, smotri deve tri krasne krug tezge sedeče koje , šivahu, te milozvočnim glasom prepevahu. Daka- ko one njega vidile nisu imevšega čarobnu kapu na glavi, te su spremile se u rečeni ribnjak ku- pat i pretvorivše se u guske odleteše. Kad su pako natrag priletele, odpremi vsaka u sobicu svoju na odpočinek. On takodjerse skrivoma po¬ tegnil u spavnicu, kde se njegova žena odpo- čiva (jona bo biaše jedna izmedju ovili triuh), skinii kapu i odpoloži nju. Ona ga odmali smotri, udivi se te ga upita, kako da je on u tak daleki kraj uzmognul priti? On pako odrazi, velmamuč¬ no i težko kroz pomoč volčjega pastirai staroga volka. On se je sad opet bojal, da mu nebi ona čto učinila, ona reče da ni, samo neve, čto bu- dete sestre reči. U svanutju ode ta k sestrama i upita njedve, da ako bi jeden kristjan k njima prišel, zar mu nebi štetile ? Jemčista se, da mu ničto učinile nebi. Na to poručanstvo se njima takodjer pokaže bez čarobne kape. Običajno su opet odpravile se u napomenuti ribnjak kupat, njemu pako naručiše, da nek ostane u zlatom gra¬ du, predadoše mu ključe celogazdanja i dozvol- 62 jahu mu po vsih sobah spregledati obilno blago- tinu i redko dragocenost, samo u jedmi klet uni¬ či mu zabraniše. Kad uže vse spregleda nukan od ljubopitnosti odviše poče i onu polagano odpi¬ rati. Otvoriv malo, povirš u nutra, te zagleda u temnoj kleti prokletca na trih verigah priklenje- noga. Erbosajdan osupnil, i natrag se potegnil; ali mrzka prikaza mu reče: neboj se mene, ja tebi ničto učiniti nebudu, dolazi k meni, ja imam jedmi molbu do tebe, naime: podaj meni jeden hleb, ja budu tebi gotovo jošte jednoč k pomoči. Erbosajdan premda je krzmal tudjega se doti¬ kati blaga, vendar po opetovanoj molbi uze je¬ den hleb, te ga njemu dade. Taj pojedši hleb meknii i utrgnii jedmi verigu. Sad ga jošte po¬ nižnim zamoli, da bi mu se usmilil i jošte jeden hleb podati izvolil. Erbosajdan mu dade i drugi hleb. Potrošiv i ovoga utrgnii drugu verigu, i sad bi uže samo za jedn pripeti. Prokletec nago- vara Erbosajdana i za tretji jošte hleb zagoto- vivši ga, da če mu biti jednom k velikoj pomoči, da če se u potrebi na njega zmisliti. Na takvina¬ čin dade mu i tretji hleb. Pojedši ga meknii, i pukmila je tretja veriga i tak posta svoboden. Na to prilete goske domu. Kakbrž odpoložiše pe¬ ruti, odurna nakaza odmah pograbi upravo Ženu njegovu, i ode š njom na dalnje polje, kde je najtvrdie preloge š njom oral. Erbosajdan tužen u nezgodi toj ode nje iskat i najdenju pripreženu 53 k oralu plačeču i znoječu, prokletec pako je plu- žil. Erbosajdan s ogromnim sožalenjem do žene svoje umoli nakazu, da bi mu odpustil Ženu nje- govu, i taj dozvoli rekue: buduč da si ti meni se usmilil, sad ču ja tebi takodjer hvaležen biti. Da Ide se povrnu Erbosajdan s Ženom svojom u zlati grad, ali jedva se odpočine, jur opet dolazi prokletec po Ženu, oduzme n ju te ode š njom kao i prie orat, pa Erbosajdan pridši na isto torišče je ipak izprosil od prikaze suprugu svoju, te ode š njom u zlati grad. Jednako se sluči i k tretje¬ mu. Kad dodje Erbosadjan opet po nju, mu reče prokletec: jošče sad nju odpustim zato, jer si ti meni takodjer pomagal trikrat naime, daje meni tri hlebe, ako pa jošee prideš jedenkrat, hudem te obda tresnul, da se vesna solnčeni prah razka¬ diš. Jedva se povrne Erbosajdan s družicom u stanišče njedvino, uže opet je prišel tolovaj gadni po nju, uzme nju sobom na rečeno mesto. Erbo¬ sajdan nemoguči zapustiti mile supruge svoje, ide četvrtokrat po nju. Ali čto se prigodi ? Pro¬ kletec ga popadne, vrže ob tla tak jako, da se Erbosajdan razdrobi, kao mu je prie projokoval, i kosti su po trnju se razčrčale. Škrjanci (seva) imaju običajno gnjezda svoja, u klerih mlade godnjaju, po njivah i travnikih, kde su večinom izpostavljeni velikoj pogibelji, jer njim kosci nje pokose ali žnjeci požnju. IValik se prigodi na istom polju, kde Erbosajdan življenjem o4 plača. Škrjanec je imel mlade u travniku, poko- siše nje kosci. Imel je mlade na njivi u reži, po- žeše nje žnjeci. Tako onesrečen iskal je ino se- gurno torišče za mlade i nadje u trnju ležeču lubanju ostalu od razpršenih kostih Erbosajdano- vih. U njusignjezdo nanosi i srečno mlade zgod¬ nja. Kadar se jur izpeljahu, naravnoč leteše u vi- sinu prama modromu svodu nebeskomu žvrgoleči prepevajuči čast, slavu i hvalu Vsevišnjemu. Stari je pripovedni letočki mladim svojim tako: imel sem mlade u travniku, pokosiše mi nje kosci; imel sem mlade na njivi u reži, požeše nje žnjeci; sad pako semnje imel u toj lobanji potrtoj , i srečno sem zgodnjal vas, radujmo se zajedno i prosimo Vsemožnoga, da nek oživi i uskrsi on kteroga su ostanci ovi. Xa to se sberu kosti prie razpršene i sad jur prhke, te uskrsnu Erbosajdan u pria- šnjoj slici svojoj. Poče se uskrsnuvši ozirati na okolo, a bi mu jur vse nepoznato, jerbo uže mnogo vremena preteče od priašnjega žitja njegova. Od¬ premi se na put. Pridši do neke zajze opazi jed- noga raka nevoljna ležečega na obali, kteri ne- može svojmožno prileziti u vodu. Taj umoli Erbo- sajdana, da mu neka pomože u vodu, i zato si jeden brk naj izmekne od njega, kteri bmle mu jednom mnogo koristil. Erbosajdan učini, kano rak reče. Sad se s brkom račjim dobro sahranjenim dalje poda i pride do nektere šume, kde smotri kre šume jednoga volka bedna nemogavšega pr ti u lug. Zamoli Erbosajdana da mu pomaga u lug i zato nek si izmekne jednu dlaku od njega, ta bude mu jošče jednoč pruditi. Takodjer to učini; te ode dalje. Pridši na veliko polje najde gavrana, kte- roga su ini gavrani vsega razkuštrali. Taj ga po¬ prosi, da bi mu njegovo razčupano perje popra¬ vil i pogladil a zato si nek izmekne jedno pero, ktero bude njemu jednoč na pomoč*. Učini kao mu naruči, te s dobroshranjenim ode perom. Providjen otimi dariišel je sad dalje po svetu gladen i skle- nul, budne da neiina ina sredstva, iti u službu. Kad dodje do nekakve kuče, navrne se u nutra te upita, zar ga nebi možebiti u službu uzeli, a odgovori mu gospodinja, da ga uzme za pastira ždrebetah, od kterih mu jedno če dati za nagra¬ dil, ako bude celo leto neprestano pasti. Erbosaj- dan na to privoli. Gospodinja mu ureže žalož hleba rekuč : ženi past sada moja tri ždrebeta s pazkoin, da mora nje tim malim hlebom provid¬ jen do leta pasti i onda domu prignati. Erbosaj- dan žalosten prignavši na pašu usede se, poče promišljavati, kako bi uzmogel celo leto preživeti tim komadičem hleba. Odločil je napokon odmah pojesti hleb taj. Tak učini, se uleže te zaspi, pa spal je do leta, zbudivši se obazre se na okolo, pa ždrebetah neima. Sad biv u smeči seti se na darove koje dobi od raka, volka i gavrana. Uze brk račji iz džepa, te ga položi na ogenj. Usled toga prilazi rak iz vode i reče Erbosajdanu: čto zahtevaš? On odbesedi: neimam ždrebetah, ktere sem obvezal ob letu gospodinji domu prignati. Rak mu reče: neboj se, samo počekaj kratko vre¬ me. Rak otide u vodu, pozove svoje sodruge i veli njim iskat iti ždrebetah, kteri dolgo tražeči daleko paseče kre vode nalaziše te obesiše ždre- betom na repove i tak nje prignahu na hitrom k Erbosajdanu. On veseli žene domu. gospodinja s mo tri vsa njega zajedno sa ždrebeti se razljuti i reče, da mu neda inače zdrebeta, ako neče jošee jedno pasti leto. Erbosajdan dobrovoljeu obeča jošee jedno pasti leto. Ona opet mu hleba ureže rekue : ženi sad, pak nesmčs pred letom domu prignati. On prignavši na pašu se usede, pojede hleb, potom se uleže, pak je opet spaval do leta. Prebudiv se nevide nikde ždrebetah, te uzme iz džepa dlaku voleju, dene na ogenj i na to volk odmah pribeži upitavši Erbosajdana, čto zahteva? on odrazi, neimam pasečih ždrebetah. Volk mu reče : nebudi u strahu. Otide u šumu, pozva sod¬ ruge naručiv njim, neka idu po lužili i šumah Erbosajdanovih iskat ždrebetah. Razideše se na razne krajeve, i na skorom pripratiše zdrebeta njegova. On opet uzliitjen u radosti prati nje kuei, pa gospodinja opazivša ga udivi se, kako je mo- guee, da on tak dolgo može preživeti s koma- dičem hleba, i razljuti te reče, da nikakve nagrade nedobi, ako nebude jedno jošče leto doslužil. Pa on i na to pristane. Dakle odežene k tretjemu, kano i prič s žaiožem hleba, kleroga potroši, i 57 posle se uleže i zaspa. Ob letu se prebudiv ne- vide ždrebetah, i vrže pero gavranovo na ogenj; usled čega prileti gavran upitav ga, čto zahte¬ vaš ? On odgovori: ždrebetah neimam. Gavran od¬ lete , pozva mnoge ine, kteri brzo poišči! ždre- beta i pripratiše nje k Erbosajdanu, on pa veseli odežene nje domu. Gospodinja sad prcmda raz¬ kačena je vidila, da mora mu jedno podati za nagrado i reče: nek si izvoli, koje kod hoče, jedno bobi zlato, drugo srebrno, tretje pako blat¬ no. Premišljava! je sad neznajuči, ktero bi izvo¬ lil. Ako uzmeni zlato, mi ga oduzmu velikaši; ako izvolim si srebrno, ga oduzmu gospoda: blatno ču uzeti, to hude vendar meni ostati. Kad si iz¬ voli to ždrebe, pride o pet prokletec, te veli nje¬ mu : sad idemo jahat, ti sedi na izvoljeno (blatno) ja eu sesti na srebrno a gospodinja na zlato, i kteri bude najprie celi svet trikrat okrug prejahal, onoga bude vsa trojica ždrebetah. A glej ! Brbo- sajdau je trikrat jur celi svet prejahal, prokle¬ tec jedva dvakrat, a gospodinja toprv j eden krat. Na to se je blatno ždrebe odmah pretvorilo u nje- govu nekdašnju Ženu, i tak je on na srebrnom a žena na zlatom ždrebetu odjezdila na steklenu goni i zlati grad, kde jošče sad ugodno i svo¬ bodno živita. 58 IS o r i §. Povest od .Sosipine Turnu^radske. Tanina noč neznabožtva pokriva še lepo Bulgario. Ni še zasvetil žar luči Bolgarom, ki se je izlila z nebes na zemljo, da bi nas vodila skoz revno življenje, da bi nas pripeljala u naš večni dom. Blodili so še o tmini paganstva. x\li pride zdaj čas, ko se začne zoriti tudi Bolgarom. Iz juga jim ustaja krasnosvitla zvčzda kerstjan- stva. Ze je marsiktero serce zavjelo njene mile žarke in se ogrčva u včri svetoj in jedino pravoj, o včri na jednoga, vččnoga Boga. — Z jasno, žarno besčdo oznanuje neutrudljivi Metod sveto včro in miio vabi prebivavce Bulgarie, da naj za- puste krive bogove, da naj se včrnejo k Bogo ljubezni, kteroga jedini sin je zapustil nebesa, (la bi terpel za nas : — umeri za nas iz neskončne ljubezni. Veliko Bolgarov pretrese besčda sveto- ga Metoda, — hite u naročje vsemogočnega očeta. Ali dosti terdovratnih je tudi med njimi, ki slčpo zametujejo pravo včro in se tenlno derže starih navad — starih bogov. In pervi med njimi je Boris, kralj Bulgarski. 59 Po gostili dobravah, osenčenih borštih kralje¬ vih se razlega dan za dnevom glasno lajanje psov ki sledijo hi.re serne, derzne jelene in drugo zverad. Glasno se razlega roga glas, zemlja ječi pod terdnimi podkvami urnih konjičev. Plašno bežijo nježne serne čez sive pečine, čez stermo ska¬ lovje, in za njimi dirja divji Boris na strelovitom konju. Strasten plani mu ožiga lice, mu uživuje oko, le dalje — dalje dervi za nedolžno živalieo. Njegovo željenje ni pred omireno, dokler ne leži pred njim oblita s potoči svoje kervi — terda in mertva. in verne se domu. „Lov“ in zopet le „lov“ mu je u glavi, u sercu, na jeziku. To mu je jedino veselje, jedinioheut. In vleže se otruden zvečer na mehkužno posteljo. Ne pošilja hvale Večnomu, ki ga je ohranil taj dan, ne prosi ga za njegovo pomoč. Njegovo oko je navezano na kipe ki kinčijo izbo. Obraženo je tam njegovo zunajno in znotrajno življenje. Tu vidi nedolžno sernico zadeto od pušice nemiloga lovca, tam di¬ ha ranjen jelenček svoj zadnji dihljej, tam zopet se bori serditi medved z nadležnim sledivcem. Zadovoljno se smehlja otrudeni kralj, še enkrat oberne svoje oči na ljubljene kipe in — zatisne mu spanje oči. Njegova zadnja misel, njegova molitev, njegov Bog je — „lov. a — Zlati žarki jutrajnoga sonca se usipajo u izbo kraljevo, in Boris že stoji pri svojih kipih. Gleda in gteda jih, rad bi dobil kaj novoga za svojo 60 nemirno dušo. Ali na istom mestu še leži umira¬ joči jelen, na istom še zmiraj poskuša divji med¬ ved svoje moči, na istom mestu še pošilja vajeni lovec urno strelico u persi bežeče zverinee. To ni za nepokojno serce pogošnoga kralja. Otru- dile so se njegove oči teli kipov. Druge bi rad, nove, strašne, da bi se pri vsakom pogledu stre¬ slo njegovo serce. „Kje čem liilro dobiti izverst- noga kiparja, da mi nove podobe na platno u- dihne?“ — si misli, kar stopi počasnoga kora¬ ka en mož u njegovo izbo. Obilni las mu plava po zatilniku, žarne oči mečejo svoj mili plani iz¬ pod visokoga čela, blaga, sveta duša sije iz nje¬ gove cele postave, in izpod tanine obleke, ktera pokriva njegove krepke ude, se bliska svitli — križec. „Hvalien bodi Jezus Kristus^ — je nje¬ gov pozdrav in nagovor. Začudeno ga gleda kralj. „Kaj hočeš s tim? — Jaz ne hvalim ni¬ kogar — jaz sim kralj — ne potrebujem niko- gar u ‘ mu preuzetno reče. „Hvaljen bodi Jezus Kristus, sin večnoga Boga. kteroga revna stvar si tudi ti, o kralj“ — je terdnomili odgovorsve- toga Metoda. „„A — zdaj zastopim ! — Tak ti, si tudi j eden tistih „svetnikov,“ ki nam hočejo usiliti novo vero. Pojdi, pojdi, neumni siromče, ne trudi se s tim, pri meni nič ne opraviš l uu — reče divje smejaje kralj Boris. — „„Pojdi, pojdi, — kaj meni ti in tvoja slepivna vera. Glej, to le je moja vera ua — in pokaže na kipe — „„to 61 le moje veselje, in veliko pametnejše je, če mi zamoreš te stare kipe u nove spremeniti, kakor da se trudiš nam svojo vero urinuti. Boji in lovi so moja vera ! 4444 — U dno pobožne duše zadenejo te prederzne besede svetega Metoda. Neskončna žalost mu oblije njegovo serce, mu zatamni vse krasne nade u njem, — saj plamti za sveto vero. Ali kakor le tanmo, z oblači prepeto nebo razsvetli žarno- svitla strela, tako tudi prešine njegovo žalostno serce neka misel, ki mu hipom predere brezup ino tugo. Pohlevno reče divjemu kralju: „Tvoja volja naj se spolni. Moja roka zna dobro vo¬ diti čopič, hočem ti narediti nove kipe . 44 — Strela veselja švigne iz žarnih oči Bulgarskoga kralja, zadovoljno reče: „„Le prav divje, prav strahovito in grozno vse, da vsakoga mora pre- šinuti strah ino groza, ki bode kipe zagledal. Naredi, kar hočeš, kar znajdeš, da bode le prav strašno. To je prijetno mojemu očesu, to hla¬ dilo za mojo dušo. Dčlaj, da bode po mojoj volji, če ne — gorje tebi ! 4444 — Oberne se kralj in zapusti moža samoga u izbi. — Dodelan je kip. Podoba za podobo se je uli¬ vala iz prekrasne duše navdanoga kiparja na plat¬ no, ki zdaj ves zamaknjen pred njimi stoji. Nje¬ gova roka je oterpnjena, njegova duša preuzeta občutka , s kterim je udihoval podobe na platno. Globoko izdihne in oberne svoje oko u nebesa, 62 — pošlje svojo hvalo Večnomu, ki mu je dal svojo pomoč pri delu. Še enkrat pregleda podobo. Zem¬ ljo predstavlja. S tmino je obdana — spreme¬ njena u grobišče, ki razorano se odpera pretre¬ seno od tromb budivnih poslancev sodnika. Krog in krog mertvi ustajajo in se trepeči ozerajo u nebesa. Nad njimi se razspenja čistojasna, sed- mobojna mavrica. Morje bleska in krasa se zliva krog nje in u sredi na zlatih zrakovitih meglicah se ziblje podoba božjega sina. Ljubezen neskon¬ čna ljubezen sije iz nje, in Bog govori iz vsako- ga delčka prekrasne podobe. Levica se lahko o- klepa „križa“ in desnica je stegnjena kviško ob enim blagoslov- in strašno kazen delivna. Na des- noj sedi mu mati Maria, prečista devica. Nad njim plavate že na pol skrite od tancih meglic podobe Boga očeta in svetoga duha. Svit in blesk se proliva krog nju. Mogočno so spete božje roke čez ljubljenoga sina, vsemogočnost, pravica in vender neskončna milost sije iz krasne podobe. In čisti beli golobček — podoba svetoga duha — razširuje svoje lahke perutice čez nju, ktere se zgubijo u zrake, in zliva čez druge podobe sre- bernobeli plam. Mirjadno angeljskih korov se versti krog svete trojice, njih obleka je — „zrak a , njih podoba je — ,,duša.“ II neskončnom češe- nju se pripogujejo mične glavice, in njih ročice so spete proti svetoj trojici, zamaknjeni so u častenju in česenju večnoga Boga. Spodaj u sredi 63 je angel) s tehtnico in njemu na desno pra¬ vični, na levo krivični, ki čakajo sodbo posled¬ njo. Rajsko občutje je zlito čez čiste obličja pravičnih. Predeutje nebes jih objema. Kakor lahkotanke meglice, ki se zgubujejo u zrak, so njih postave, milo kot lune svit njih obličje, svitle kot zlate zvezdice njih oči, zračni lasci, tanki ka¬ kor sonca žarki, se usipajo čez snežni vrat, in nad njimi se tresejo u zraku angeljci s zelenimi vejcami in s kroncami, ki se svetijo kot zoripla- meči. — Strašne pošasti pak se zvijajo na levoj. Hudoba jim šviga iz gorečih oči, u černo noč pregrehe so uviti, strup in groza — strah in tre¬ pet jih obdaja. Njih postava je ostudna, njih obleka merčesi prestrašni. Trepetajo, zvijajo se pod bolečinami, ktere jim udaja huda \est. Plaš¬ no se ozerajo na tla. Ne upajo se oberniti u Boga, iz njegovoga pogleda jim gromi sodba pre¬ huda. In pod njimi — ah kako strašno! Plamen šviga, krute pošasti gomazijo po njem. Strupeno žrelo je odperto, da bi požerlo pregrešnike. Ze je objelo nektere, — že so plen mukopolnoga pekla, — sprejeli so svoje plačilo. — Merzla rosa obliva čelo svetoga Metoda, kte- roga duša je zlila na kip zgodbo in sodbo zem¬ lje prerevne. Njegove roke se stegnejo po za¬ grinjalu — potegne ga čez kip. Boris stopi u izbo. „No svetec, kaži, kje imaš svoje pošasti u — reče kralj — „daj sem, 61 ne zdi se mi, da bi kaj v posebnoga moglo priditi iz tvoje roke! Kaži! 11, Že se njegove ustnice od- pro, da bi zasmehoval umetnika, ali obstoji ves preplašen, ko taj zagrinjalo odtegne. Njegove oči stennijo n podobo, — merzle kaplje stopijo na nje¬ govo čelo. „Tvaj jeto?“—praša osupnjen. „„Sodba je, o kralj—sodba, ki jo bode večni Bog — Bog kerstjanov deržal s prebivavci revne zemljice. — O glej nebeško glorio, ki ga obdaja, glej mogočnost, ki ga obsija. Njegova beseda stvaruje sončne čede, njegova sapa jih tresi u prah in pogin. Mirjadne svetove vlada njegov migljej, nje¬ gov dihljej nam udiha življenje. On je, pred kte- rim so svetovi „nič“ on je, ki je vse, ki je bil — je — in bode večno. 0 glej sem na levo — poglej revne cerviee ki so se hotli uzdignuti čez svojega stvarnika. O kako presunjeno je njihovo truplo trepeta in groze. Ah kako bi ne bilo? Vredni niso , da bi obernili oči proti Bogu. Pod sebe morajo gledati — o kako gnjusne pošasti jih čakajo, hrepene da se bratijo z njimi. Peklo pekoče je, ktero jih čaka. Tamnorujni žar šviga iz njega in steguje svoje goreče jezike po hu¬ dobnežih. Divje* pošasti, grozovinska gnjusad bo glodala njih truplo, bo grizla njih ude, — strašni plani bo požeral njih revno telo. Solze goreče in pekoče bodo operale njih rane, njih upitje bo stresalo nadnebje, — ali vse bo zastonj. „Naš si 65 za večno * 4 jim bodo vriskale peklenske pošasti na ušesa — večno bode ječalo peklo — in po¬ dile jih bodo iz jednoga kota n drugoga, iz jedne muke u drugo neprenehoma — večno. Brez miru bo hudobna duša, brez hladila njih vest, brez milosti večno in večno rop strašnoga pekla!““ — „Strašno — ah strašno — izdihne u neskon- čnoj grozi tresečim glasem preuzeti Boris. Bledo kot sneg je njegovo obličje, trese se kakor šiba na vodi — strah, groza in trepet mu zapre smert- noblede ustnice. „„Ali glej sem na desno, o kralj 4444 — povzame zopet ginjeni Metod — „„o poglej, kaka nebeška radost se bliska iz obličij teli srečnih, kteri tukaj pričakujejo zasluženi plat. Zvesto so hodili po potih gospoda, — zdaj sprej¬ mejo plačilo za to. O glej sem, kakisvitli žar se zliva čez nje, kake nebesa se bliskajo u njih o- česu, ki se zaupljivo obrača k očetu milosti. Svit in blesk in kras jih pričakuje pri njem, vedno ve¬ selje, neskončna radost v bode njih družinka, — večno bodo pri Bogu. Že se stegujejo njih .ro¬ čice po zelenih vejcah, ktere jim limbarske ro¬ čice angeljev ponujajo, že jim nesejo sveti du¬ hovi svitle kronice, že se .zgubujejo u zračne meglice — u stan duhov, ki bodo vekomaj gle¬ dali svojega mogočnoga očeta, ki bodo večno nje¬ govi ljubljeni otroci. Prestano je njih zemsko terpljenje — plačilo imajo nebeško ! — O kralj, 66 kje hočeš biti na levoj ali na desnoj Tako praša občutja preuzeti Metod kralja, oberne se k njemu, kar ga zagleda — ležati na kolenih. Več se ne tresejo njegove roke, več mu ne bledi strah ino groza obličja, njegove oči so obernjene proti nebesom, sviile solze kapljajo niz njegovo lice, globoko izginjenoga serca izdihne : „0 Bog, odpusti mi — ne zaverzi svoje stvari !“ Dolgo kleči Boris pred kipom tih in nem, ne pride be¬ sedica čez zaperte ustnice. Ali občutki serca so se mu blišeli u obrazu. Boris je — molil. — Tiha polnoč je zavila zemljico u svoje tarnno krilo. Vse počiva, vse je nemo. Komaj se vidite dve osobi, ki molče koračite iz zidovja kraljevo- ga dvora proti žuborečemu potočku. Tam obsto¬ jite. Sirno se razpenja tamno nebo nad tiho zem¬ ljico, ki danas u svetom miru počiva. Jasno se blisketajo s visočin nezmernih žarne zvezdice, in beli svit u izhodu oznanuje bližanje mile lune. Sirokovejna lipa obeša svoje veje nad šumljajočo vodico. Pod njo poklekne — Boris, in drugi — sveti Metod — posveti kralja za otroka božjega — otroka nebes. In lune mili blesk zasije izza gore, in skoz vejcein perca dreves zašumlja pre¬ milo, kakor da bi skriti duhovi si veselo zašep- tali, da je prejel kralj Boris sveti kerst, da je Bulgarii tudi prisijala luč svete vere. — 67 Milotinke. Od Ijovreta Toman—a. I. K.0 človeštvo je obdalo S tugo, smertjo njega zlo, Padlo tamno pregrinjalo, Je med nebom in zemljo, (Špranj ca mala le ostala V sercu je „ijubezen a nam, Da bi cesto nam kazala: Kdaj, odkod, kako in — kam! — II. Kad rožica nova Iz zemlje pokrova Zagleda svit dne, Koj zora posije In iskrice vlije Ji v krilca tanine. In rosa napaja Leskečega sjaja Opas nje peres; In vetrič priduje, 5 * Gibljivost pihuje Prijaznost ji vmes. Metuljček prikrili, Jo ljubi, jo mili, Jo hvali zvesto; In sestrice njene Lepo razcvetene Objemajo jo. Iz zlate dežele Se sonce pripelje Svitlobe razvod; In boje blišeče Ji v ličica meče — Sverši nje porod. Kdo „tebe“ cvetlička, Preljuba milička, Kdo kinči „te, a kdo ? — Vi toga „ti u treba, Vse krase si z neba Prinesla sabo! — III. Zdihujem, zdihujem, da draga devica Ah daleč — tak daleč od mene živi! Menuje mi danak, menuje nočica — Le žalost mi serčna nikdar ne meni. Iz krajev preljubih lepe domačije, Iz radosti večne prečudnih stanov Jo kličem in prosim in zdiham alj—nije, Ah ni za trenutek iz daljnih zrakov. „Ak priti nemoreš u ljubi osobi, Ah pridi, da prideš le vidna mi saj, Prileti, prikrili mi v kaki podobi, ln znamnjici zveste ljubezni mi daj!“ Tak zlega se tužno zmir moja žaljica — Alj ljubice drage — predrage le ni — Oziram se k jugu-in glej — golobica Se bela na oknice k meni spusti. IV. Da je krasen, ki vbojanl Vse je stvorje — mavrica spričuje; Da je jasen, ki je vžaril Vse svetove — zvezdje razplamuje; Da je silen, ki vviharil Je zrakove — burja raznašuje; Da je moder, ki je vjaril Vso natvoro — spomlad razkladuje: Da j’ pravičen, ki je vdaril Preponosne — zgodba sporočuie; Da j’ resničen, ki vtamaril Je modrine — vera oznanuje: Da je večen, ki je vstvariJ Raj in zemljo — pamet dokazuje; Da j’ ljubezen, ki je vstvaril Tebe — tvoje serce mi skazuje! V. Pil iz brezice sim bele Soček zdravili—kaka mi sladkost! Pil iz ajde sim scvetele Mcdek hladni — kaka mi sladkost! Pil iz rožce sim žarele Jutra roso — kaka mi sladkost! Pil iz vodke sim šumele Zvirek bistri — kaka mi sladkost! Pil sim tertice zorele Kaplje žarne — kaka mi sladkost! Pil sim z ustnice gorele Tvojo dušo — kaka mi sladkost! VI. Droben dežek se na zemljico stresa, Vije jo v rosni, hladeči povoj, Mavrica spenja se tje čez nebesa, Sega v vodici dve sčistenih boj. Vozi v meglice spet kapljice nove, Ki so zjedinjene padle z neba — Zopet jih pelje v domače zrakove Ločene bivši v pretakali voda. 71 Mavrica čudna! po tvoji se stezi „Ločeno ,< staka u zvezo nazaj, — ’Z serčika ljubice v mojega sezi — „Snida“ pripelji neskončni mi raj! — Vlastencu, Gosp. F. T.cu u s p o m i n od Ijovrcta Toman —a. Maj dans napolnuje čolničev se brod, Kaj peni tak val se belo razveslan? Obhaja kraljice nebeške se god, Zato na otoku rod krajnski je sbran, Zato u krasoti sijajna narava In čisto občutje v zveličanju plava. In poldne z otoka zdaj zvon odbrenči, In h kraju spet čolni hiteči lete, In val gre za valom — in val odšunii, In ljudstvo zgubiva se dalje napre, Se sbira gostivno, veselo prepeva, Raduje se kraja pomembnoga dneva. In sbira tu družba gospodska se tud, Oddalj je iz mesta se zdravit prišla, Uživat zemljice domače lep čud Kjer večno je petje, veselje doma: 74 Poleg „Cuziier“-jt? *) iz nemškoga od Sovreta Toman—a. 1. Spominčica. Preljuba mi spominčica, Ki dala jo v slovo, Se zmiraj zmiraj lesketa — Ko nekdaj tak jasno. Alj čud prečuden vam je znan, Kak si jo obderžim? — Preljubo cvetko vsaki dan Solzicoj poškropim. — *) Te pesmice so po natisu in po rokopisu slovečega pesnika prevedene. In kdo je taj pesnik? Jeli ne kaže ljubkost, rahlost — milost — ki se sestriško družijo v vsaki prekrasni pesmici — da je sin tistoga naroda, komur je jedino vlastna taka milost serca, da je, ako ravno po besedi nemški pesnik — po sercu in duhu — Slav jan. In zaisto rojen je leta 1803 u Skofjiloki u Krajnskoj. Gotovo si je njegova Vila eerno tan¬ čico čez osolzeno obličje potegnila — ko je njegova lira u tujem glasu zapela; žalostno se nam potoži sčrce — ko vidimo — koliko izverstnih pesnikov je tujka nam odpeljala ! — Škoda — Škoda ! — — Gospod Cuzner! verli rojak! — če so vaše citre se tujcem glasile tak ljubko — ah kak bi slavjanske — bratovske — serca ganile! — Prevedite lj. 75 2. V i j o 1 c i c a. Ijlo vprašal sim vijolčico, Če v vesni dan mi zoril bo, Da žalj in strah se zgubita ? — Me britko je pogledala. In ko jo prašam drugič še, Če jutro to ne bliža se, Ko spomlad se vnovi lepo? — Odrekla je z glavičico. Obupa revež ko prevzet, •To prašam zadnjic — prašam spet, Če nikdar žalj ne bo prešla ? — Se k zemlji je pripognila." 3. Pri vodici. Oj srečna ti vodica — Ki v kraj tekljaš napre — Kjer zvesta tam du ica Zmir misli le na me! Kak rad bi tje v daljavo Kamor te pelje val, Za zvesto Ijubco pravo Ljubezni znak poslal ! In ko me v mislih gine — Kaj b’io bi ji ljubo Pogleda iz globine Obraz me moj zvesto. 76 Tak daj ga ji skazati, Kad prišepetaš do nje, Ne daj pak zamolčati, — l)a jokal sim solze! — 4. O sloves u. Ali zaderži nježne vide, Ne smehljaj se tak ljubo — Tiha groza me obide, Ko se spomnim na slovo. Da serce se ne razpoči, Da v slovesu se ne stre, Skazi v sitnosti, v slaboči Blagost žhlahtne dušice. Eno napčnost daj odkriti, Če le tud iz lisnosti; Kak bi znal te pozabiti — Ak mi zgol le angel si! Tt j 11 §> a V. Bistvo večno, bistvo sveto Ljubi stvore svoje vse, j sovraži vražtvo klelo — Molimo se mu kleče! Srdce moje glasno bije, Vruča Bogu ljubav klije. 77 Slava motri bistrini okom Delcu s vojn, snagu, moč, Den se bliža hitrim skokom, Pada tmina, mrkla noč — Srdce moje glasno bije, Vruca rodu Ijubav klije. Gledam zoru rujnoličnu, Gledam solnca zlati žar; Vidim devu zori sličnu, Čutim njenih očiuh čar — Srdce moje glasno bije, Vruca devi Ijubav klije. K. K. D osti »vi ss i. Bodi zdrava domovina, Mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti jedina Meni si zemeljski raj. Tuje šege, tuje ljudstvo So prijatlji, bratje ni, Slava le, slavjansko čuvstvo Srdce moje veseli. 78 Primi čelov zemlja mila, Primi srdce moje vdar — l>a bi vedno inatka bila Nepozabljena nikdar. r. n. Sirot a. Mati ziblje, lepo poje, Dete milo se smehlja, Se ne ve za reve svoje, Ne za žalosti sveta. Mati vmerje, zlata mama — Milo joče deklica, Po širok o m svetu sama Se ozira Milica. Le za mamo srdce bije, Mamo išče le oko, Mami le ljubezen klije, Mamo usta kličejo. — Tja na grob joj venec dene Žlahtnili rožic, lep cveteč, S vencem deklica povene, Nju sdaj nič ne loči več. KS* MS« 79 S p o m I a d* Sneg kopni spomlad veselo dlje, llozce, drevje, vse živi, Mladoletno solnce jasno sije, Priroda se veseli — V raju nije lepše bilo, Ni veselje bolje klilo. Po cvetlicah bčelice brnijo Celi den sbiraje med; Mravljice nevtrudljivo lazijo Pripravljaje sebi jed — Tak skrbi brez truda mladost, Da brez skrbi bode starost. Duh razvija se slavjanski, Slava prikazuje se, Vetrič veje spoinladjanski, Duh budi vse Slavic; — Srečo slava nam objema, Srdca če nam Slava vnema. n. m. 80 Tolažba sirotek«#. Mati mila, oteč dragi, • Tukaj spijo bratje blagi — Vsi so zapustili me; Zlata mama me dojili, Atej, bratje me ljubili, Bog vam plati tamkaj vse. Hitro dnevi so bežali, Sladko mama se smejali, Mi igralo je srde e; Sdaj so mene zapustili 1 ne sliše me v gomili — Milo jočem se kleče. ,,Ne obupaj sinko mali, Varje tebe angel zale- Ga tolaže mati sdaj — „Ja sem šla tu gor v nebesa, Te pustila brez slovesa, Da pripravim tebi kraj.“ K« It« 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 H 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 A E n 'E A E !> <6 r r J6 X 1 J K JI JE M H H, O n p c m T y B 3 ;k a 6 n H h ,1 a e U «t> r % x i j K .1 .h M H H» O n p c m T y B 3 at A B C C G D I)ž E E F G Gj H I J K L Lj M N Kj O P R S Š T U V z ž a b c č č d dž e e f g gj h i j k i lj m n n j o P r s § t u v z ž * J e 4 1 n i u i Ka^ noBipiM ie(n y oni, Mniii, rJie^aM co.iupa jKap, IIo3HaM itiyx TajHe Mofri, TlyTiM H.iyx poce nap. He.io TBoje, jby6o ni.ia, Be3 o6;iaKax He6a cbo^, ycTax TBojix r ^iBHa ci-ia, Kpije pyate c.ia^Ki n;io/j. Ka$ Mi.iiHy r.iaca nyje>i, MHiM, no pya:ax Tene aie^ — Tan y cpAuy ce parjen, Ka^ ce Toni A }' 1116 Jiefl. Mmi«, na. ječi ropcua BUa , B.iaro cp^e, 6icTap yM , CTpyK TaHaHi, iteatHa ci.ia tTepe Ti ^0 cp^pa /i,pyM. Pajoc-ian Pa.j.iar 1.1 OTIH K e, 4 L Ko H.iOBtiiiTBO jo o6^aao C Tyroj, cwpxjo ibera 3.10, Ha,yio TaMHo iiperpiiba .10 Je Me^ HeOoji hh 3eM.i.o lUnpaibii;a Jiaaa ,ie orra.ia B cpny je „jby6e3eH“ Haji, 4a či i!,T>cto naM itasa.ia: K^aj, Op,KOft, KrtKO iH-Krt>I ! II. Ka^ postilja HOBa 13 30M.be nOKpOBa Bar.ae^a coir ,jue, Koj 3opa nocije Ih icKpipe B.iije Ji b Kpiapa Tajrae. Ih poca Hanaja .lecKchera cjaja Onac ibe nepec ; Ih BliTpih npi ( jyje, rifijbiBocT nixyje, JIpija3HOCT ji bmX;c , MexyAHeit npijtpui, Jo .i>y 6 i, jo siui, Jo XB»Jli 3Bicxo , Ih cecrpiiie H»eHc .lino pa3HBiT6He Odjcaiajo jo. 13 3.iaTC fleate.ie Ce co.ihuc upinc.bo, CbhvioGc pa3Bo^; Ih d oj e o.iiin.che Ji b jiHnina Mehe — CBputi n,c no[lo,],. K 40 „xe6e“ B,Bix.ii‘iKa, J[pe.By(5a Mi.mita, K^o KiHii „ Te,“ K r ^o ? — Hi Tora „Ti“ xpi6a, Bce Kpace ci 3 h e d a JIpiHecna cado ! — .loBpe To ua si. II |)ia i (M,y! Ha.i,a no.iiii opcije M.ia,],o, Co.iHne na^a i ycxaja — JKi3Hi UBivr yBe\Ho pa^o, Heina na^e, HeiMa paja. 85 Mirovni shod. o Kako kratko, kako mudro, kako naravno! Jednaka vodila zagotove vsakomu narodu blago¬ stanje i sreču. — Vse, čtogod je T. na svojem cestovanju po celoj skoro Europi koristnoga za¬ pazil, je u domovinu ponesel, da se i ovde u ži¬ vot uvede, ako je okolščinam našim primerno. Radi neverojetne izvedenosti njegove ga je isto popečiteljstvo u sovet pozvalo, jer njegov blagi upliv u razvitek gospodarstva i obrtnie podobro pozna. Boginja sreče ga obdari velikim bogatstvom, koje on u korist svojega naroda obrača, dočim ga drugi jednako srečni ostave, te se tudjincem u n::ručaje bace. T. se stara za domovinu svoju u- nioni i rukom, on ju ljubi kako pravi Slovenec. Srdce mu u drhtečih prsah od veselja poskakuje, kada čuje mile materinske glase, ne stidi se pre¬ pevati sladkih pesmah domačih. Premda je vidil tudje blaženosti, tudje krasote, osta itak Slavjan nježnočutljiv, ko j se ni je odstranil domovini svo- joj, kojcga bogatstvo nije odtudjilo ,,prostomu ro- du“: nego on i njegova blaga, vsestrano izobra¬ žena gospoja se neprestano trudita, koristiti do¬ movini premilenoj. Slava jima! — Da nam je vi¬ še jednakih muževah, nebi nam domovina stenjala pod težkim jarmom tudjinstva, koie nam nemilo sisa mozek iz naših kosti. Bog ga ohrani jošče dolgo, dolgo u napredek domovine i mu pogladi život savestju, da je bil vreden sin matere Slave, slavni izgled svojim rodjakom! — 15 ? Trstenjak Davorin, svetjenik biskupie sekovske i privremeni učitelj verozakona, stare povestnice i slov. jezika na gimn. u Mariboru, gdč se takodjer podučivanjem učiteljskih pripra- vnikah slavno i velikim, ako Dog da i Slava mati! uspehom trudi. Rodjeu pri sv. Jurju na Ščavnici 8. studenoga god. 1817 je visoka struka, čela vedra i črnih očiuh. T. prouči nauke stranom u Mariboru, stranom u Zagrebu i Gradcu. Umi po- dobro vsa narečja slavj. i ine jezike europejske, p o v s e pozna nemečko slovstvo i se več kao djak odlikovale u rodoljubu i trsenju, vse stran o se izobraziti. Tek učenec mudro —• i bogoslovja pisale zanimive članke u vse skoro časopise sla- vjanske i u iste nemečke o slavjanskih zadevah i bias v e ti privatnom životu strah protivnikah na¬ ših. Oto se tiče učilničkih zadevah, podučivanja mladine, možemo bez laskanja kazati, da je T. jedna iz medjunajodličniih osobah jugoslavenskih, čto če vsakto priznati, koj ga bolje pozna. Ako se ne varamo, to ga kao takvoga na! školni so- vetnik i isti popečitelj naukali pozna i stuje; ue- dvoumimo dakle, da če vremenom svojoj učenosti i izvedenosti primernie mesto dostati, gdč može vse sile svojega duha razvijati u blagor mladine i potom u napredek družtvinskoga stanja. G. 1848 se odlikovale kao podžupnik u Optuju ne samo istinitom privrženoslju za uzdržanje jednotljive Austrie, nego moradoše podnesti vsakojakih zvi- 158 jačah, jernarodnoj stranki s ta vi.še frankobrodari i košutovci goleme zapreke. T—ovn zasluge za bolene vojnike u Optuju, vlastitoin nevarnostju života stečene, jesu zlatom svetinjom odča¬ ra priznane. Zdravstvu;, prostodušni vlastenče! ,,mnogaja lita“, da jošče možeš gledati beli den sreče nove, do koje so tek radinoslju dokopati možemo i onda gotovo moramo. Vogrin Lovre, doktor bogoslovja, sada župnik po Ant. Krempelju pri Malo j Nedelji; ro- djen 6. kolovoza god. 1809 pri sv. Trojici na mal. Št. Učenost i r o d o 1 j u b j e , vsakako uveta, kojima treba, da sta uvek spojena, ga či- nita — Slavjanom. Tiho i mirno poslovanje njegovo na narodnom polju — skopčano s goto¬ vim uplivom, kojega ima u razvitek narodnoga života, nam je razlog, da imamo od njegove spo¬ sobnosti žlahtnih plodovah očekivati, jer nasta- vljaju posadjene vočke povsuda pupoljce krasno- dišečega cvetja. Uirkva, učilnica i u obče na¬ rodni život. se veselo razcveta pod njegovim var¬ stvom uzprkos vsim zaprekam, i poradi toga je obče ljubljen od svojih župljanah i domorodnoga svetjeustva. V. čita proizvode uma od vseli Stra¬ nah daleke Slavie, se rado šetje u perivojih sla- vjanskih, da se oko nagleda čvrsto rastečih bil¬ kah i semencah. Od njegove radinosti se može¬ mo osvedočiti, ako pomislimo, da osim svršivanja 159 svojih duhovskih, vreme razkomadajučih poslovali marljivo pisari na više bogoslovnimi knjigami (je- dno delo od 4-5 debelih svezkah, upravo dovr¬ šeno, se če kratkoma tiskati); tako da našim du¬ hovnikom neče od potrebe biti, skupe bogoslovne knjige od strane Nemčie kupovati, kada se pri- kladnie u domačii nalaze. Slavj. gostoljubivost V—ova je poznata, gde se čaša rujna vinca slad¬ kim govorom o slavj anstvu venca. V v raz Stanko, rodjen blizo Ljutomira na inal. Staj. god. 1811, preminuvši 24. svibnja 1851 a Zagrebu. Y. biaše slaven pesnik j ugo- s la venski i pisatelj, tajnik matice ilirske i više godinah urednik letopisa „Kolo,“ V. biaše vi¬ soke rasti, črne kose i brade; tajna neka otož¬ nost mu na obrazu vladaše, koja se niti ne raz¬ vedri, kada se govor žametne o najtnilioj mu stvari — o slavjanstvu, o njegovom razvitku, o srečnoj mu budučnosti: mozda on duhom gledaše strahovite borbe i bojeve krvave, posle kojih to- prv nas čeka sobica zlato. Več kao d jak rado posiušaše tužnonježne pesme slavulj pticah u du- bravi zelenoj, rajsku mu zada radost, tugovati s njimi po granati srdca, po vejali slavske lipe. Več prie god. 1835, to jest: prie prvoga po- četka književnosti naše se pripravljaše V. na krasno zvanje svoie, čto nam nježne pesmice od djačke dobe (sladke uspomene!) svedoče. On 160 ostavi na videz bratju svoju slovensku, da pri- grli bratsku slogu, jer ga duh mogučni ponese ti budučnosti jasnosvitli obzor i da nam put pripra¬ vi, po kojem imamo k s veto j s vrhi koračiti; zve¬ sto ga zapazimo medjo drugimi boriti se protivo one stranke, koja hotiaše, da postanemo robovi „krune sv. Stepana,“ ižrodica, sebi samim zago¬ netka. V. biaše vsiuh slavj. poreklah i inih je¬ zikali europejskih vest, on biaše odgojen u kra¬ snih vedah, na prsah Vile pevalice usisa divo- tvornosti čarokrasnu, samo pesniku razumljivo mi¬ limi i poradi toga se nikada nelati druga pera, nego pera belih golubicah od Parnasa. Kako se V—ova sposobnost za uživotvorenje pomisli sv. uzajemnosti kod učenih priznavaš e, se iz toga uvidja, jer se na slavj. shodu u zlatnom Pragu za podpredsednika izabere. Njegova izdata dela jesu: „\arodne pesme g or nj o-il i r s k e ££ ; „Gjulabie“; ,,Glasi iz dubrave žera- vinske“; „GusIe i Tambura“ i nekoji rnenj- ši spisi. V. postane vlastitom odvažnostju onim, kojim biaše, jer Slovenec nebna blaga, njemu sreče boginja ne nudi u koievki zlata, da si mo¬ že pribaviti vsa sredstva potrebita k izobraženo¬ sti, učenosti i telesnoj sreči; Slavjanu se je sa- momu boriti sa nevoljami i mukami života, on neiiua osim sirotinske odeče, s čim da se brani protivo buri i valovom penečim uzbunjena morja. 161 Lehka mu bila zemljica slavjanska medju žrtvami 29. srpnja! S1 av j a n sk e d o m o r o d k i n j e. Domorodne deve?! Ha, čarokrasne mi miline, neizrekljive razkoše za siavj. srdce, koje se topi unebeskom žaru mlada pramaletja, oko pako nemože, da se nasiti pogledom nježnih ružicah, koje škropi raj¬ ska rosa, koje vabi žarko solnce k mladomu ži¬ vljenju. S čim se može uzporediti vaše nježno- milo poslovanje, vlastimile posestrime!? Svetlim žarom blede lune ? Bistrim okom rane denice s družicami bezbrojnimi? Zlatoustnom rujnom zo¬ rom, kada otvara beli, novi den posle dolge, mu- tne, mrkle nočne tišine? Prvim vse budečim ža¬ rom topla solnca, koje vabi bilja i semenca, mla¬ do i staro k novomu životu? Slavulj pticami, ko¬ je u hladnoj senci širokogranate lipe srdcu toliko mile pevaju žalostinke? Kužami rumenimi rajskim mirisem svojim, da se jedva oko nagleda, uzduh nasiti božanstvene miline? Nije ovo, vse to nije. Nadušeni, po nebeskoj krasoti majke starodavne uzhitjeni, na Jaganib, zrakomodrih krilih plivajuči genii Slave jesu, koji bez prestanka lete si¬ mo tamo, da probude bratju srodnu k živobitju, da uteše detcu nevoljnu u mukah težkih, muče¬ nike u temnicah temnih, da okrepe trudne ruke, koje zidju slavohrame, kuju rude znanja, koje se- jaju drobna semenca po širokom Slave svetu. O 162 bratjo, deder dajte! Čujte glase ovih angjelali, da vam se duh uznese u nebeške višine, u livade rajske, gdč kraljuje Slava mati: tamo sliši spev se skladojarui Vilah mladih, kčeri od iztoka, ven¬ ce pletu deve rujnolične, kite vežu angjeli laga- hni, da se venca uma svit, da se rese grudi hra¬ bre sinovah i kčeri pravih. Zlatosjajno solnce nam ustaja, diže megla gusta se od slavske ze¬ mlje, beže zveri divje, ptice polnočnice, radjaden se beli — probudi se mlado i staro k novomu življenju. Znam podobro, da ima u vseh Stranah Sla- vie prostrane domorodkinjah, koje priroda obdari bistrim umom, zdravim srdcem, koje pojmiše zvanje svoje u dovršivanju svete zadače kčeri slavskih; znam nekoje poimence, druge po činih blagih : no itak nemogu na ino, nego da sada samo o slo¬ venskih devah sborim, o domorodkinjah u ovom skoro povse zanemarenom kraju, gdeno raste trnje i koprive, gdeno kukolj cvete, da bilje vsako ne- dozori vodjem zdravim i semeneem polnim. Lavoslava Kersnikova, preminuvša u 17. godinici starosti svoje godine 1850 u Ljub¬ ljani, biaše čutljivim obdarena srdcem za vse do¬ bro i krasno, izvanrednom lepotom i sladkim gla- sem, kojim tako milo i umiljato pevaše slavjanske pesine, da se oko nehotice polni solzah radosti. Tak romoni bister vrutek iz pečine, tak žubori i63 potok hiter po livadah rajskomirisečih i cvetečih. Sada mir miruje u naručaju majke Slave, koja ju rano, ah prerano odazva. U ..Slovenskoj Bčeli“ se najaviše ove godi- ne tri bčele: iz T u r n o g r a d a na Krajn- skom, iz L j u bi j a n e , i 0 p t u j a, koje blage volje dele iz košnicah svojih meda sladkoga. Prva je: J osipi n a Turnogradska-Urbančic, vsestrano izobražena, nadušena prorokinj a sla- vjanska, koje spise, detcu bistra uma i ostra pera, ve¬ likim uzhitjenjem čitaino, te opet pročitamo. Rodje- na jest 9. srpnja godinei833 u Turnu na Krajn- skom. Struka je visokoga kako mlada jela, vitko- tenkoga kako gorska Vila — duhopolnoga obra¬ za, žarnih modrih očiuh, belosvelle kose; duše nježnoeutljive, uzoropolne — duh i srdce, um i razum jednakih, nenavadnih silnih moči. Ona si je uže prisvojila nererojetnu množinu znanostih i vedah u naravoslavju, povestnici, zemljopisu, ra- čunarstvu. zemljomerju .... Njojzi je dobro po- znato slavjansko i nemečko slovstvo, kako ista klasička slovstva: grčko i latinsko, kojih jezike poleg slavjanskih poreklah umi, te se čitanjem proizvodah uma stare i nove dobe neumorno izo¬ bražuje. — Na glasoviru kako malokto svira. —- Kto se ne setja radostno njezinih spisali pod i- menom „Turnogradska“ u „slovenskoj bčeli-' 4 164 koji so istu našu bratju na visokih, starodavnih Tatrah pozornu učinili ? Bez laskanja i pretera- nosti možem dakle kazati, da je ova domorodkinja čudo g o 1 e m o medju devami slavjanskimi. Po¬ leg tolikih znanosti inostranih se ipak nije odtu- djila, izneverila rodu svome bednomu, kako to vi¬ dimo učiniti siaset nevrednih Slave kčeri. Začto ne? Jer joj um i srdce živi. — Njezino obnašanje je miloljudno i ozbiljno, ona je Sla- vjanka uzhitjena i več se joj na vedrom čelu, u bistrom oku viditl može unutrnji život duševni, koj- neprestano razpleta mišlenke gluboke, koj se uvek bavi kod uzorah nebeških domišljie uvek jasne. Zibika njezina se je zibala pod visokim Storžičem, gde čisti uvek pililjaju zrakovi, blizo staroga Triglava, koj več više tisuč letali gleda nevolju i bedu roda slavjanskoga, te Slave detcu vabi k živobitju. — Uzrastla je ova rodjena se¬ strica devicah mudricah u družbi i pod varstvom blage matke svoje, koja je sačuvala krasni ovaj biser stranputicah, u koje družtvinsko hlepenje- nje sadašnjega veka tolikoputi zagazi. Slava, Sla¬ va tebi, devo mila! — — Eto vam gospodične mlade, ogledala, u kojem se ugledati možete, ako vam je občenitom i sobstvenom srečom ozbiljna volja! Poslovanje vaše, vse trude i muke če po- vestnica zlatnini zabilježiti peroni u knjigu ve- čite usp om ene. 165 Druga je A. O. (Vekoslava Oblako¬ va?) koja iz Ljubljane poleti u košnice mlade „bčele a da pomogne posestrini pri težkom poslu svesta si važne naše polovice: ,,kamen do ka¬ mena palača, zrno do zrna pogača. u Tretja „Ljudmila“, jedva 14 godinahsta¬ ra, nadepolna J. Ii, Gr . kova, poleti iz 0- ptuja stara grada, iz ravninah štajerskih, da do¬ nose meda iz one zemlje, koja več dolgo stenja u težkih lancih tudjinstva. Gotov znak nastuplja- jučega prolčtja jest, kada se roji greju na toploti solnčanoj, kada traže prve ruže mlade godine, da donesu mile glase matici kraljici, koja skrbno ču¬ va bele dvore, dčtce svoje baščinu. — Neope- šajte, sestrice drage, dok vam se ne venča glava cvetjem belomodrim i crvenim za — rodoljubja zasluge. Medjutim pako primite vse poznate, ne- poznate pozdrav Slave i pobratima, te budite u- verene, da vas kano predhodnice bolje, srečnie budučnosti verno i zvesto čemo nasledovati. *♦* 11 166 Starožitne črtice. Od It. It. Gotovo je,