EVANGELIČANSKI
KALENDARI
za 1940. prestôpno leto.
XIX. LETNI TEKÀJ.
Vödáni po
PREKMURSKOJ EVANGELIČANSKOJ ŠINJORIJI.
Čisti dobiček se na cerkvene dobrotívne cile obrné.
Štampano v Prekmurski Tiskarni, odgovoren Hahn Izidor v Murski Soboti.
Rêč boža i návuk Lutherov nigdár neprêde.
Potrêbna znanja na 1940. leto.
Od računanja vremena.
Krstšanskoga vrêmena računanja tekoče 1940. leto od Kristušovoga rodjenjá mao račúnamo. Tô je prestopno leto, štero z-366 dnévov, ali z-52 tjédna i z-2 dnéva stojí. Začne se z-pondêlkom i dokonča se z-torkom. — Cérkevno leto se začne z 1. advenskov nedelov.
Stároverskoga kalendarija 1940. januára 1. dén na naš januára 14. dén spádne.
Židovje lêta od stvorjenja svêta mao računajo. Svoje 5701. leto májo od septembra mêseca 1940.
Törki i Mohamedánskoga vadlüvánja drűgi naslednici vrêmen od Mohameda pobêga z-Mekke v-Medino začnejo, ka za Hedsra imenűjejo i je njihovo 1359. leto.
Lejtni čas:
Sprotolêtje se začne márca 20-ga ob 7 vöri 24 min. Noč i dén sta toga časa ednáko dugiva.
Leto se začne junija 21-ga ob 2 vöri 31 min. Prinás je toga časa nájdűgši dén.
Jesén se začne septembra 24-ga ob 0 vöri 46 min. Nôč i dén sta zdaj pá ednáko dugiva.
Zíma se začne decembra 22-ga ob 0 vöri 55 min. Prinás je toga časa nájkračiši dén.
Préstopni svétki :
Veliki pétek márca 22, Vüzem mârca 24, Krist, v nébo zastoplenjé mája 2, Risálska nedela mája 12, Sv, Trojstva nedela mája 19, I. adventska nedela dec. 1.
Fašenski tekáj :
Fašensko vrêmen se začne po Trê králi na drűgi dén, to je januára 7-ga i trpelo bode do februára 6-ga, Vsevküp 31 dni.

Preminjávanje meseca se znamenüje :
mlad,
mladanič,
Pun,
starič.
Sunce z svojimi planetami :
Na sredi svoji planet je naše sunce.
Glávne planete so : Merkur : skoro 8 milijon mil od sunca; leto na njem trpí 88 dní.
Venus: 15 milijon mil od sunca; leto na njê trpí 225 dní.
Zemla: 20 milijon mil od sunca; leto na njê trpí 365 dní.
Mars: 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpí 687 dní.
1204 máli planêt do 1925 leta; ali zvêzdzbrodjávci ji ešče vsako leto nájdejo več na tistom táli pod nébov.
Jupiter: 107 milijon mil od sunca; okôli sunca obhodi svojo pot v 12 lêtaj ednôk, záto na njem 12 naši lêt trpí edno leto.
Saturnus: 194 milijon mil od sunca; svojo pot okoli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnévi, záto na njem edno leto tak dugo trpí.
Neptun: 621 milijon mil od sunca; okoli príde ednok v 164 lêtaj i 216 dnévi, leto na njem záto tak dugo trpí.
Uranus: 396 1/2 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 84 lêtaj.
Planet-planete, štere se nâimre okoli vékši planet vrtijo i z-vékšimi vréd pa okôli sunca, se za mêsece zovéjo. Zemla má 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mêsec.
Národni svétki:
28. junija : Vidov dan;
6. septembra : Rojstni dén Njegovega Veličanstva kralá Petra II. ;
1. decembra; Ousvetek národnega vjedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Planet znamejnje:
Sprotolêtje:
Leto :
Jesén :
Zíma :
Koš
Bik
Dvojki
Rak
Oroslán
Devojka
Vága
Rogláč
Strêla
Bak
Deždžev.
Ribe
POŠTNA TARIFA :
Za návadna pisma. Za písma do téže 20 gr. po vsej držávi pristojbina 1˙50 D ; za 20—50 gr. 2 D ; za 50—250 gr. 3˙50 D ; za 250 — 500 gr. 5 D; za 500—1000 gr. 10. Din. — Vu zvönske držáve do téže 20 gr. 4 D ; za vsáki nadalni 20 gr. pa 2 Din več.
Dopisnice (kárte). Znamka 1 D; dopisnica z odgovorom znamka 3 D; — vu zvonske držáve dopisnica 2 Din.
Tiskovine. Poštnina za vsáki 50 gr. je 25 par. — Vu zvonske držáve 50 par. (Téža samo do 2 kg, knjige pa do 3 kg.)
Vzorci blága. Pristojbina za téžo do 100 gr. je 50 par. Za zvönstva 1 D.
Priporočeno. Za priporočeno“ je ešče posebna pristojbina 3 Din. Za zvönstvo 4 Din.
Za vrêdnostna písma. Pristojbina do 100 Din je 4 Din ; do 500 Din 5 Din. Obvestnina 50 par, dostavnina 1 Din.
Poštne nakáznice (Utalvány). Pristojbina do 50 Din 1˙50 Din ; do 100 Din 2 Din ; do 250 Din 3 Din ; do 500 Din 4 Din ; do 750 Din 5 Din; do 1.000 Din 6 Din ; do 1.500 Din 7 Din; do 2.000 Din 8 Din ; do 2.500 Din 9 Din ; do 3.000 Din 950 Din ; do 3.500
Din 10 Din; do 4.000 Din 10˙50 Din; do 4˙500 Din 11 Din; do 5.000 Din 11˙50 Din. — Do 5.000 Din se lehko pošle po nakáznici. — V inozemstvo do 100 Din 3 Din; za vsaki nadalnji 100 Din 50 par i l% ažio.
Položnice (ček). Pristojbina do 100 Din 0˙50 Din ; do 250 Din 0˙75 Din; do 500 Din 1 Din; do 1.000 Din 1˙50 Din; do 2.500 Din 2 Din; do 5.000 Din 2˙50 Din ; do 10.000 Din 3 Din ; do 25.000 Din 4 Din ; do 50.000 Din 3 Din ; nad 50.000 Din 6 Din i za vsaki nadalnji 100.000 Din i za sleherni ménši zaklüčni znesek po 1 Din.
Za vozno poštne pošiljátve (závoje-vreče, pakete) se pláča do 1 kg 3 Din, do 5 kg (v daljávi 100 kilometrov) 8 Din, do 10 kg 10 Din, do 15 kg 15 Din, do 20 kg 20 Din.
Telegram vsáka rêč 70 par; na Vogrsko 2˙32 Din, v Austrijo 2˙61 Din, v Francijo 3.91 Din, v Nemčijo 4 06 Din.
Telefon v lokálnom prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 5 Din, do 50 km 9 Din, do 100 km 14 Din, do 200 km 18 Din, do 400 km 22 Din.
Krstšanskoga vrêmena račúnanja nájznamenitêši časi :
Tek. leto jé od Jezuš Kristušovoga rojstva ma	1940.
Od I. krst. rim. casara Vel. Konštantina povrnênja mao	1629.
„	grüntanja rimpápeštva	1238.
„	razlôčenja záhodne i zhodne cérkvi	886.
„	gorinájdenja pükšenoga práha	598.
„	„ knigoštampanja	500.
„	Dr. Luther Mártona rojstva	457.
„	gorinájdenja Amerike	447.
„	začétka reformácije	423.
„	notriprinešenjá krumpišov v Evropo	355.
„	dokončanja 30 lêtne bojne	292.
„	gorinájdenja lokomotive	241.
„	grüntanja Amerikanske republike	164.
„	potrplívosti zapôvedi II. Jožefa	159.
„	gorinájdenja obrambnoga ceplenjá	150.
„	nücanja lokomotivnoga hajôva	137.
„	prvoga probanja železnice lokomotive	134.
„	gorinájdenja telegráfa	92.
„	začétka svetovne bojne	25.
Vladárska hiža králevčine Jugoslávije.
Njegovo Veličanstvo Král Peter II. rojen v Beogradi 6. septembra 1923. — Proglášen za kralá 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitéznoga krála Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934. v Marseilli. — Po čl. 41. in 42. ustáve Králjevine Jugoslavije vršijo králjevsko namestniško oblást: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič.
Njéno Veličanstvo Kralica Marija, rojena v Gothi (Nemčija) 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Vis. kraljevič Tomisláv, rojen 19. januára 1928. v Beogradi.
Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi.
Rodovnica dinastije Karadjordjevičev.
Peter, spadno v boji z Törkami 1733 -1784, njegova žena Marica, Vmrla 1811.
Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci. Vmorjen v noči 12 na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februárja 1804 do septembra 1813; žena Jeléna, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi.
Toga sin : Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z Očom v Austrijo, odkéc je v jesén tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je vöosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beográdske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant knéza Mihala, leta 1842 pa je bio izbráni za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Národne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvári. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevréma Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, Vmrla je 26. márca 1873 na Dunaju.
Njegov sin: Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beográdi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 král Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga knéza Nikola I, rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, Vmrla 4. márca 1890 ravnotam.
Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolševikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi.
Gjorgje, rojen 27. aug, 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909.
Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Králevsko oblást je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ustàvi je naslednik kralá Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3. kak král SHS i od 3. oktobra 1929. kak I. král Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu.
Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča.
Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvári, poročen z Auroro, knézinjov Demidovov di. S. Donato, razporočena 1896, Vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. aprila 1893 v Petrogradi.
ŠIFTAR LUDVIK
TVORNICA PERILA
MURSKA SOBOTA
Brzojavi : „PERILO ŠIFTAR“ — Telefon številka 43.
Predgovor.
Lübléni evangeličanski verebratje! Gda naš kalendari devetnájstikrát püstimo na njegovo pôt, té predvsém pozdrávlamo vás, katerim je vu pretečeni lêtaj naš evangeličanski kalendari veren pôtni pajdáš-, dostakrát pomoč bio vu tom, naj pri vas môči evangelioma májó valánost. Vu tom nôvom leti rávnotak, kak vu príšestnosti tüdi dosta blagoslova bode po-nüdjávao onim, kateri ga notrivzemejo vu svojo hižo.
Naš kalendari vu svoji lêpi pripovêstaj, žítka kêpaj, veršušaj našega cérkevnoga žitka fontošnêše zgodbe, naše cérkvi zgodovino, naše vere vitézov blagoslovleni žítek, vidme evangelioma dáva i s svojimi glásmi vse proteštante vküperprikapčüje enzdrűgim. Zevsém ščé včiti, evangeliomski karakter osnávlati i razveseljávanje vedrnoga žítka prinesti.
Našoj evangeličanskoj cérkvi edna velka moč je pošteni, čísti, zidajoči evangeličanski štamp. Ete štamp krepiti trbê, naj potom té krepi vsáko naše dobro dugovánje. Záto naj nebode nikomi vseedno to, ka kakši kalendari má, nego naj vsákí evangeličánec pomága ete evangeličanski kalendari razširjávati med poznánci svojimi.
Gledéč na težke pênezne razmere je cena našega bogatoga zdržétka i z vnogimi kêpami ilustriranoga kalendarija samo 8 dinárov.
Primte tak zdâ tüdi z lübéznostjov, z prijaznívostjov naš kalendari, náj nájde notriidênje vu kém več evangeličanski hiž i naj spunjávle svojo blagoslovleno slűžbo vu srdci, vu familiji i vu cérkvi!
Murska Sobota, 1939. oktobra meseca.
Reditelstvo :
Flisár Jánoš	Hári Lipót	Darvaš Aladár
Od regulov vrêmena.
Regule telko valájo,
Kelko blodni na njé dájo.
Či nede tak, te de ovak,
Či de ovak, te neo etak.
Bog te gléda doli z nébe,
Ka on ščé ; dene pred tébe. Ravnanje on vu roki má,
Ka smo vrêdni, tisto nam dá.
Človek nemre prebroditi,
Cíle njegve vözbroditi . . . Neprevidjene so poti,
Po šteroj on vodi lűdi.
Delo, skrbnost, previdênje Ino čedno prerazmênje
Naj bo naše nakanênje,
Nê pa pred njega idênje.
Na brezpametno činênje,
Što zná na kakše znamênje?
Na blodnikov šatrüvanje I norčekov modrüvanje:
Nika več nê trbê dati,
Témbole čedno delati;
Vu Bogi se prav Vüpati,
Z šoršom vrêlo bojüvati.
Nigdár nê vnemar vcagati,:
Nego vsigdár krepko státi Tak vse mámo obládati I sebé gor' obdržati.	F.
Január má 31 dní, Sečen
Vrejmena houd pouleg Herschela : 1-8 vihérno, mrzli dnévi, močni sneženi zameti, močen mraz, 9—17 na vékše vedrno, ali z mrazom, 18—24 nikelko se povékša mraz, 25—31 prijétnejše postáne vrejmen, z ménšim sneženjom.
Prvoga je dén dugi 8 vör 31 minut, do konca mejseca 1 vöro 2 min. prirasté.
Regule vrejmena:
Či se na Trìkrálovo strêhe snêg topi, ali v kolotečnici snega voda tečé, rodno leto bode.
Či je sunce na dén Vince, Pune bodo peovnice;
Z-siljem pun škedjen i párma, K-Mihály’-vomi dobra brátva Na Pavlovo vrêmen čísto Nam káže obilno leto
Či pa vetrno i zvirno, Prinesti má pomor, bojno. Či bô megla, de nezdravo, Človeki, stvári škodlivo.
Či de pa snejžen i moker, Bode krűh vžéli i dober.
K tebi pozdigávam Gospodne, düšo mojo! Bog moj, vu tebi se vüpam. (Žolt. 25, 1-2).
Vi, ki lübite Gospodna, mête v návisti hüdôbo. (Žolt 97, 10).
Ne zamüdi ponoviti naprejplačilo na Düševni List.
JANUAR
Mejseca premenjávanje:
2-ga
ob 5 vöri 56 min., 9-ga
ob 2 vöri 53 min., 17-ga
ob 7
vöri 21 min., 25-ga
ob 0 vöri 22 min., 31-ga
ob 3 vöri 47 min.
Kmeta ôpravice v-januári:
Vu dvorišči-, snejg i lád tá čistiti; škéri popravek i rédjenjé. — Na njivaj: gnojá vožnja, skórnatni snejg z svinjámi sklačiti dati, grmovje, trnje trebiti. — V-štali: štale vetriti i tople držati, jasli, kopanje čiste meti, božnejšo i slabšo krmo polagati. — Kürečnjekov dveri, obloke, mostnice z slámov podmetati. — Pri sadovenom drevji: gosanic gnezd preprávlanje, za cepjé vejčic branjé, süho drevje vökopati, za sadjenje cepik jame kopati i za ceplenjé potrejbno kojno se skrbeti. — V-künjskom ogradčeki: prahšiti, gnoj podkápati, topli gréd rédjenje. — V-goricaj: gnojiti, kolje pripravlati, vino pretákati, lagve žveplati, naj nespisnivijo, peovnice tople držati i vötriti.
Február má 29 dní, Süšec
Vrejmena houd pouleg Herschela: Prvi tjeden mrzlo, deždž ali snejg, močno vihérje, 8-16 malo popüsti, nagoustci mrzli deždžovje, 17—23 znovič se na mrzlo obrné i do konca meseca tak ostáne.
Prvoga je dén dugi 9 vör 30 minut, do konca mejseca 1 vöro 30 min. prirasté
Regule voejmena:
Či na svečnico (2-ga) sunce sija i lejpi topel dén je, teda za njim mrzli dnévi pridejo. Kem toplejši
je sűhšec, tem mrzlejši de málitráven i vüzem. Na svečnico medved vöpride z-svoje lüknje (brloge) okouli poglédne, či je lejpo vrejmen, nazáj se povrné spat, či je pa mrzlo vrejmen, vönej ostáne.
Či je na Majkešovo mrzlo (24), te de ešče 40 dni mrzlo. Záto:
Či nájde léd, spotere ga,
Či nenájde rédo de ga.
Nišče nás sebi ne živé . . . (Riml. 14, 7—9).
Gde je kinč vaš, tam je i srce vaše (Mat. 6, 21).
„Zemelski človek se z malim zadovoli, či nehodi želenji svojmi po voli “
FEBRUÁR
Mejseca premenjávanje :
8-ga
ob 8 vöri 45 min., 16-ga
ob l vöri 55 min., 23-ga
ob 10
vöri 55 min.
Kmeta ôpravice v-februári:
Silje premejšati, semensko zrnje čistiti, ž njiv snega vodo doli püstšati, slabo sejtvo z žveplenim ammonìakom gnojiti, od srena pozdignjeno sejtvo zvalékati, trávnike čistiti, vláčiti, — oves, ječmen, graoko, léčo, grajhščič sejati. — V-štali: bougšo krmo polagati, obilno nastilati. — Sadovenoga drevja stéblovje čistiti, Sühe vejke odstraniti, gnojiti. V künjskom ogradčeki : v tople gredé sejati, na slobodnom grahščič, mrkvečno, petriša, šalátno semen, mak sejati, lük, česnek, šóško, sprotolejšnji kel saditi.
Márc má 31 dní, Málitráven
Vrejmena houd pouleg Herschela : Z hladnimi, vetrovnimi dnévi se začne, po 10 tom ménše sneženje, potem premenjàvno vrejmen pride, po 20-tom navékše vedrno, ali ešče vsigdár mrzlo
Prvoga je dén dugi 11 vör 4 min., do konca meseca 1 vöro 39 min. priraste. Začétek sprotolejtja 20-ga ob 7 vöri 24 min.
Regule vrejmena:
Máloga trávna snejg je škodlivi sejanji. Ešče i te škodi, či ga samo v-žákli neséjo prejk po njivaj.
Či je máli tráven sühi, velki pa moker i risálšček hladen, obilna žétva i brátva bode. Kelko meglé bode v etom mejseci, telko plohé pride v-leti ; kelko rosépred vüzmom, telko sláne po vüzmi.
Či je Gregor čisti, vedrni,	Šándor, Jóžef pa Benedek
Mraz, vöter, snejg de gedrni.	Na klin vejsita köpenjek.
Dolidénte láž i gúčte istino. (Efez 4. 25)
Hüdoga ka trpí što med vami? Naj moli. Dobre voule je što? Naj popejva. (Jakab 5, 13.)
Či pa što Dühá Kristušovoga nema ; té je nej njegov. (Riml. 8, 9.)
MÁRC
Mejseca premenjávanje :
1-ga
ob 3 vöri 35 min., 9ga
ob 3 vöri 23 min., 17-ga
ob 4
vöri 25 min., 23-ga
ob 8 vöri 33 min., 30-ga
ob 5 vöri 20 min.
Kmeta ôpravice v-márciuši:
Oránje, práhšenje, prahe, sejtve, trávnike vláčiti i poravnati. — Préžnoj máhri dobro dvoriti; vötrenje, kobile püščati, svinjé prouti ognjoperi vcepiti dati. Kokvače nasájati i obravnávati. — Cepike saditi, obrezávati, cepiti, okápati, pečjé sejati. — Tople gredé odprávlati, vötrti; gredé réditi; petreželem, mrkvečno, erdéče repe, mejsečne retkvi semen sejati. — Trstje odkriti, rezati, z-koljom obravnati, mládo trstje saditi, groubati; bejlo vino Obdrügim, erdéče obprvim pretočiti.
April má 30 dní, Velikitráven
Vrejmena houd pouleg Herschela : 1—4 vedrno, lejpo vrejmen, 7—18 premenjávno, po 20-tom deždžévno vrejmen, konca mejseca lejpo, toplo vrejmen.
Prvoga je dén dúgi 12 vör 49 min., do konca mejseca 1 vöro 35 min, prirasté.
Regule vrejmena
Či je na vüzemsko nedelo deždž, do risàl de vsako nedelo deždž i vrejmen de premenjávno.
Či na Tiborca dén (14) se trávnici ne zelenijo — nemremo rodnoga leta čakati. Či je té mejsec vlažen — obilno leto de — Či breza obzeleni, nej se trbej bojati mraza. Či se pa Margarejtica pokáže: či črešnje cvetéjo — cvelo bode i trstje. — Po Gjürgjavom telkokrát bode slána, kelkokrát je pred preminoučim Mihaljovom bila. Či v etom mejseci grmi rodno leto včini. Kelko dni pred Markovom (25) žabe brekajo, telko dni do po njem mučale. Či na Markovo Slaviček muči — premenjávno vrejmen znamenüje; či pa füčka, vugodno sprotoletje glási. Či na Gjürgjavo cvetje v obilnosti jeste, de — obilno leto, či ga je pa malo — sükešino i drágočo nam znamenüje.
Neniháš dűše moje v pékli (Žolt. 16, 10 )
Osloubodi me, Gospodne, od hüdoga človeka, (140. Žolt 2.)
Jedini evangeličanski slovenski list je „DÜŠEVNI LIST“. Prihája mejsečno na 12 stráni. Napreplačilo 20 Din.
Ápril
Mejseca premenjávanje :
7 ga
ob9 vöri 18 min., 15-ga
ob 2 vöri 46 min., 22-ga
ob 5
vöri 37 mn.., 29-ga
ob 8 vöri 49 min.
Kmeta ôpravice v apriliši :
Hramouv poprávlanje. Za semen krumpiše i kukorco pripraviti. — Drovno máhro na pašo püstiti. Na zeléne krme poláganje se premeniti, mláde máhre varvanje od deždža. Kokvač i piščanec obravnávanje. — Gingavi cepik privežüvanje, okáranje, oučenje, obrezávanje, klestšenje i sadjenje. - Kapüste, karfiol, kalarábi, lük, čestnek, šaláto, zeller saditi; dinje i ougorke votople gredé saditi; na slobodnom grajhšič, špinot, retkvi i šaláto sejati. Trstje saditi, grobati.
Maj má 31 dní, Risálšček
Vrejmena houd pouleg Herschela: Z preveč deždžévnimi dnévi se začne, po 14-tom lejpo, toplo, sunčno, med 20 i 20tom premenjávno vrejmen, ali po-26-tom znova lejpo sunčno vrejmen.
Prvoga je dén dúgi 14 vör 26 min, do konca mejseca 1 vöro 14 min. prirasté.
Regule vrejmena:
Či je na Filipovo hladno i vlažno — srednji pouv čákajmo; či je toplo i čislo, teda obilnejšega. Či
je na Križavo čisto vrejmen, je na hasek, či pa deždževno, je na kvár. Risálske nedele deždž je hasnoviti. Na Vrbanovo (25) či je čisto vremen — bode sladko vino, či pa deždževno — de kisilo. Pongrácov deždž je njivam dober, ali goricam škodlivi. Či je Rlsálšček premoker, Ivanšček de sühi.
Radüjem se vu govoréči meni: pojdmo vu hišo Gospodnovo. (Žolt. 122, 1.) Pozábi velka bantüvanja, ali mála dobročinenja nigdár! (Konfucius.)
Vsa záto, šterakoli ščéte, naj vam včinijo lüdjé, tak i vi činte njim. Ár je eta právda i prorocke. (Mát. 7, 12.)
MÁJUŠ
Mejseca premenjávanje:
7-ga
ob 1 vöri 7 min., 14-ga
9 vöri 51 min., 21-ga
ob 2
vöri 33 min., 29-ga
ob 1 vöri 40 min.
Kmeta ôpravice v-májuši:
Práhšenje, setvéo vláčenje, pšenično sejtvo obžeti; lucerno, detelco kositi; čalamádo, proso, bér sejati. — Na zeléno poláganje paziti trbej, prasce ostaviti. Svinjé obravnávati, naj májo priliko za kališanje i dobijo zadosta zeléne krme j zdravo vodou za pitvino. Žrebeta, teoci se vsáki dén na sprehodjenje gonijo. Loušo máhro vöpodkrmiti. Perotnino čisto držati, máhro z zelenjom krmiti. — Künjske ogradčeke pleti, okápati, polevati. — V goricaj prázna mesta zasájati, zeléno ceplenjé, šprickanje.
Juni má 30 dní, Ivanšček
Vrejmena houd pouleg Herschela : 1—6 prijétno, topli dnévi, od 7—14 deždžévno, od 15-ga do konca meseca stálno lejpo vrejmen.
Prvoga je dén dùgi 15 vör 41 min., do konca meseca se 2 min. skrajša. Leto se začne 21-ga ob 2 vöri 31 min.
Regule vrejmena:
Či je na Medárovo čisto, prijétno vrejmen: dobro leto de; či pa na té dén deždži, 40 dni de dež-
dževno. Či kukujca pred Ivanovim kukúče, de fál silje, ali či po Ivanovim záča kukúkati, de drágoča. Či pred Ivanovim dnévom deždži, te de 4 dni deždžilo.
Záto dolidente laž i gučte istino vsákši z-bližnjim svojim, ár smo eden drügoga kotrige, (Efez. 4, 25.)
Hválo bodem Gospodna, dokeč Bom živo. Žoltáre bom spejvo Bougi mojemi, kak dugo jestem. (Žolt. 146, 2.)
Dnes či glás njegov čüli bodte, ne obtrdite srdcá vaša. (Žid, 2, 7—8.)
JUNI
Mejseca premenjávanje :
6-ga
ob 2 vöri 5 min., 13-ga
ob 2 vöri 59 min., 20-ga
ob 0
vöri 2 min., 27-ga
ob 7 vöri 13 min.
Kmeta ôpravice v-juniuši:
Skegenj, gümno vréd vzéti, mostnic mázanje popraviti. — Kukorco, krumpiše okápati, osipávati. Kositev, krme správlanje. Detelčne grinte preprávlati. Konje z-zelénov krmov krmiti; z dobrov vodov napájati. Cepike čiste držati, cepičnjeke okápati; črešnjove i marul koščice saditi; gosance preprávlati, pouvrsla sükati k-žétvi. Zimski ougurk i lejtešnji retkev semen sejati: Ougorčno i dinj bilja groubanje, razprávlanje. K-trsji kolje vsaditi, vézati, odrügim kopati i šprickati.
Juli má 31 dní, Jakobešček
Vrejmena heud pouleg Herschela: Na gostci deždževno, potom do 18-ga premenjávno, od 20-ga trpéča vročina z večkrátnov plohov, 28—30 obláčno i
deždževno vrejmen.
Prvoga je dén dugi 15 vör 53 min., do konca mejseca se 53 min. skrajša.
Regule vrejmena:
Či na Srpno Marjo dežeži, de dugo, 40 dni deždžilo. Či je Margye dén vedrni — dobro, či pa
deždževen — škodlivo znamenüje.
Margya se oblákov boji,
Grmlanca, deždž se ji mrzi.
Či je Jakoba nouč (25) vedrna, obilnost de v-ogradčekaj; či je pa deždževna, na kvár de orehom i lešnjekom. — Či mravlé velke mravlinjeke nanosijo: trdo zimo čákajmo. — Jakobeščeka 20-ga je Eliáš, od šteroga pripovedka právi, ka se je na žerjávi koulaj pelao v-nébo. On rejtkogda zná za svoj dén i či zvej za njega, ka gda spádne, veliko grumlanco, bliskanje, slápov vdérjanje, točo narédi vu srditosti. Sreča, ka malogda zvej za njega. To právi od njega pripovedka.
Ne bode zaman delo vaše vu Gospodni. (I. Kor. 15, 58.) Či što nešče delati, naj ni ne jej. (II. Thess. 3, 10.) Stvárstvo je brez molitvi živeti. (Balzac).
JULI
Mejseca premenjávanje:
ob
5-ga
ob 12 vöri 28 min., 12-ga
ob 7 vöri 35 min., 19-ga
10 vöri 55 min., 27-ga
ob 12 vöri 29 min.
Kmeta ôpravice v juliuša :
Granár, nasipárnic vrédszétje. — Žétva, práhšenje, hajdino i repno sejati. Konje koupati dati. Prasic püščanje k-jesenskomi kotênji. — Živázen po strnišči pásti. Belice za zimo strán devati. — Sád pobérati; črvivi sád polagati; pune vejke podlagati. Vlomlene vejke z-kolomázom omazati. — V-ogradčeki: okápati, pleti, polejvati. Za semen ougorčno bilje vöprebrati. Trsje pleti, čistiti, vrihke vkrâ rezati, ob trétjim kopati. Vu velikoj hici lagve šprickati.
Augustuš má 31 dní, Méšnjek
Vrejmena houd pouleg Herschela: 1 — 10 vroče, lejpo vrejmen, 11 — 17 premenjávno ali navékše vročina, od 18-ga prijétna toploča, od 25-ga neprijétna vročina, proti konci mejseca ménšo slápovje.
Prvoga je dén 14 vör 58 min. dugi, do konca mejseca se 1 vöro 32 min. skrajša.
Regule vrejmena:
Či je na Lovrencovo (10) lejpo vrejmen, dobro vino i lejpa jesén bode. Kakše vrejmen je na Ber-
talanovo (24), takše de cejlo jesén. Ivan (Jánoš) krstitela obglávlenja dén (29), či je trnok deždževen, je na škodo ogradčekom.
Delajte, nej samo za jestvino, štera preide; nego za jestvino, štera ostáne na žitek vekivečni. (Jan. 6, 27.)
Podpérajte z naturáliami i z penezmi „Diački Dom“. — Čtite „Düševni List“ Správlajte njemi nouve naprejplačnike !
Bojdi veren notri do smrti. (Ozn. 2, 10.)
AUGUSTUŠ
Mejseca premenjávanje :
3-ga
ob 9 vöri 9 min., 10-ga
ob 1 vöri 0 min., 18-ga
ob 0
vöri 2 min., 26-ga
ob 4 vöri 33 min.
Kmeta ôpravice v-augustuši:
Plüg, bráno, sejanja mašin popraviti, Kopé voziti, mlatidev; repcije i za poláganje žito sejati. — Mühé z-štale vöpreprávlati z-okmičenjem i vötrenjem. V-štali držéčo máhro večkrát vöpüstiti. Na slepo oučenje; lejtašnjega sáda pečjé pobéranje. — Seménja správlanje. Šaláte, kel i repnoga semena sejanje. Zelja osipá-
vanje, goric kopanje.
September má 30 dní, Mihálšček
Vrejmena houd pouleg Herschela: Prvi dnévi so deždžévni, po 8-om lejpo sunčno, 16—24 preveč premenjavno, 25—30 prijétno, sunčno vrejmen. Prvoga je dén dúgi 13 vör 25 min., do konca mejseca se 1 vöro 38 min. skrajša. Začétek jeséni 24-ga ob 0 vöri 46 min.
Regule vrejmena:
Či je njega prvi dén „Egyed“ lejpo vrejmen, za njim de 4 dni lejpo i či té dén grmi — prišestno
leto se trouštajmo obilnosti. Na sv. Mátaja evangelista (21), či je lejpo vrejmen i potrpéče, teda na prišestno leto dosta sadü bode. Na Mihalov dén či grmi (29) — dobro jesén i trdo zimo znamenüje. Či te že dosta žaloda jeste — dosta snega bode pred koledi. Či se po Mihalovom v šküfkaj žüževke nájdejo: obilnost či pa mühé : bojno, či pávuci: kügo znamenüje. Či so té šküfke ešče zeléne: obilno leto. či so vlažne: mokro, či so sühe: süho leto znamenüje. Či štrki, lastvice, divje gosi, žerjávje na hitroma odidejo: ránoga mraza se lehko trouštamo.
Verostüjte i molte, da vu sküšávanje ne prideie. Düh je istina gotov, ali tejlo je slabo. (Mat. 26, 41.)
Naj se ne zburka srcé vaše, verte vu Bougi i vu meni verte. (Jan 14, 1.) Krstšenika ročno delo je molitev. (Luther.)
SEPTEMBER
Mejseca premenjávanje :
2-ga
ob 5 vöri 15 min., 8-ga
ob 8 vöri 32 min., 16-ga
ob 3
vöri 41 min., 24-ga
ob 6 vöri 47 min.
Kmeta ôpravice v septembri:
Za sejanje semen pripraviti. Zrnje večkrát premešati. Poti, stüdenec poprávlati i čistiti. Obráčanje, sejanje, krumpiše kopati, kukorco trgati i tá spraviti. Svinjé pod krmo vzéti (notri zaprejti). Jesénski i zimski sád pobérati. Seménja správlati i tá sranjüvati. Zimsko šaláto i flanco saditi. Za plemen perotnino vöprebrati. Na zimo belice tá sràniti. Nerodno trsje o znameniti. Vino ob trétjim pretočiti.
Oktober má 31 dní, Svestvinšček
Vrejmena houd pouleg Herschela: Za edno-dvá preminjávniva dnéva močno razhlajenjé, na goustci mrzlo deždžovje. Mejseca zádnji tjeden preveč premenjáven, vedrni i megleni dnévi.
Prvoga je dén dugi 13 vör 43 min , do konca mejseca se 1 vöro 38 min. skrajša.
Regule vrejmena:
Či drevja listje dugo kaple doli: velko zimo, či hitro: ráni mraz i na prišestno leto obilnost zna-
menüje. Či dosta listja ostáne na drevji: dosta gosenic bode v leti.
Gda pride že Šimeon Judáš,
V plateni lačaj mrzlo máš.
Ne bloudite: Boug se ne dá osmejávati. Ár kakoli seja Človik, tisto bode i žeo. Záto, ki seja na tejlo svoje, z tejla bode žeo skvarjenje ; ki pa seja na Düh, z dühá bode žeo Žitek vekivečni. (Gal. 6, 7—8 )
Za drágo ceno ste küpleni, nebojte slugi lüdi. (I. Kor. 7, 23)
Hvála pa Bougi za nezgovorjeni dár njegov. (II, Kor. 9, 15.)
OKTOBER
Mejseca premenjávanje :
1-ga
ob 1 vöri 41 min., 8-ga
ob 7 vöri 18 min., 16-ga
ob 9
vöri 15 min., 30-ga
ob 11 vöri 3 min.
Kmeta oupravice v-oktobri:
Mlatidev. Hramov popravek. Hajdino žeti, kukorco trgati, repo brati; práhšenje, poti poprávlati, trávnik vlačiti, z pepélom posipávati, v mokroči po nji nej pásti. Na süho krmo se predjati. Svinjé po strnjišči pásti. Prasice püščati na sprotolešnje kotenje. Konžare z ovsom krmiti. Gjaram dobro polagati. Drevje okápati i gnojiti Zelje notri devanje, kolje vküp pobéranje, brátva, grobanje, gnojenje, notri pokrivanje, kolje vréd sklásti.
November má 30 dní, Andrejšček
Vrejmena houd pouleg Herschela: 1—7 vedrno, prijétno toplo, 8—14 mrzlo jesensko deždžovje, 15—21 obláčni vihérni dnévi, tüdi premenjávno, 22—29 prijétni dnévi, po 29-tom mrzlo deždžovje ali snejg i mrzli veter.
Prvoga je dén dugi 10 vör 2 min., do konca mejseca se 1 vöro 15 min. skrajša.
Regule vrejmena:
Na vsejsvécov dén vsejči doj z cera (drovnič rast) edno vejko, či je odznotra süha: de trda; či je
vlažna: de mokra zima. Či je té dén moker: zima bode mláčna; či je pa vedrni; močno snežno zimo znamenüje. Či je Mártona (11) gousi prsčonta erdéča: velki mraz, či je bejla: dosta snegá, či je čarna: deždževna jesén i zburkana zima bode. Kakše vrejmen je na Ožébetovo i Katalenovo, tákši bode celi december.
Vsáko tejlo je kak tráva. (Ežaiáš 49, 6.)
Známo pa, ka onim, ki Bogá lübijo, vsa na dobro slüžijo. (Riml. 8 28 ) Gospod je pečina moja, grád moj i Osloboditel moj. (18. Žolt. 3.)
NOVEMBER
Mejseca premenjávanje:
6-ga
ob 10 vöri 8 min.; 15-ga
ob 3 vöri 23 min.; 22-ga
ob
5 vöri 36 min.; 29-ga
ob 9 vöri 42 min.
Kmeta oupravice v novembri:
Silja rešétanje. Mlenje za zimou. Krumpiše i kukorico prebérati. Globoko práhšenje. Gnojitev. Vötrenje Samo dvojega poláganja začétek. Krmlenka dobro krmiti i obilno nastilati Perotnino dobro krmiti i napájati. Sadovnjáka kopanje. Cepik sadjenje i notri povijanje. Ribizlina šibja bránje. Sadovenoga drevja stéblovje čiščenje. Petriž i špenot osipati i z listjom pokriti. Za gorice grünt rigolerivati. Mošt spuniti. Belo vino ob štrtim, to erdéče pa ob drügim pretočiti.
December má 31 dní, Prosinec
Vrejmena houd pouleg Herschela: 1—6 zméren mraz, na goustci sneženo, 7—14 vedrno i mraz, po 15-tom malo prijétnejše, 16—20 sneženo ali deždževno, po 20-tom mraz, 25—30 mraz malo popüsti, močno sneženje.
Prvoga je dén dùgi 8 vör 46 min., do 22-ga se 19 min. skrajša, potom do konca mejseca 4 min. priraste. — Zima se začne 22-ga ob 0 vöri 55 min.
Regule vrejmena:
Či na svéto noč zdouč (od shoda) veter piše : kügo; či vedrnják (od záhoda): pomor; či jüg
beteg; či sever — dobro Ieto znamenüje. — Či na stáro leto deždž ide, na gojdno pa sunce sija, te se troštajmo dobroga pouva. — Ali či je nouč i dén glihno vrejmen, teda lehko govorimo:
Silvester je dobro spuno,
Leto bode dobro puno.
Či je prosinec zeléni,	Či prvoga sunce sija,
Vüzem bode snežéni,	V leti de velka vročina;
Či na svéto nouč snejg ide,	Te drügi pa či de svekli;
Teda dobro leto bode!	Drágoča od toga visi.
Ovo stojim pred dverami i trüplem. (Ozn. 3, 20.)
Tak je lübo Boug ete svejt, da je siná svojega jedino rodjenoga dao, da vsákí, ki vu njem verje, se neskvari, nego má Žitek vekivečen. (Jan. 3, 16.)
Jas sem Alfa i Omega, začétek i konec, te prvi i slednji. (Ozn. 22, 13.)
DECEMBER
Mejseca premenjávanje:
6-ga
ob 3 vöri 1 min., 14-ga
ob 8 vöri 38 min., 22-ga
ob 2
vöri 45 min., 28-ga
ob 9 vöri 56 min.
Kmeta oupravice v- decembri:
Snejg odmetávati. Léd voziti. Drva voziti. Gnojiti. Skornati snejg z svinjámi spotreti. Travnike z gnojšnicov polevati. Konje podkovati dati ; mláde žrebce, žrebice, teočice voziti včiti. Prásce z-ječmenom krmiti. Perotnine na toplom držati. V jeseni posadjeni cepik zemlou z-gnojom pokriti. Seménje vötriti, pobérati. Rigoleranje. Kolje réditi za gorice i. t. v.
Zaročne prstane
v raznih fasonah.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnin, srebrnin in očal.
Kupujem vsako količino ZLATA IN SREBRA.
DITTRICH F R A N J O
urar, draguljar in optik
M. Sobota Aleksandrova c. 25.
Hahn Pavel
Mürska Sobota
Kolodvorska ulica štev. 1.
Telefon št. 49.
Veletrgovina
manufakturnega, pletenega in kratkega blaga.
Prodaja
samo na veliko.
Miro Domajnko
Murska Sobota
Aleksandrova c. 23
Prvo Prekmursko Pogrebno Podjetje
PRODAJAM :
Sprejmem naročila tudi za
sveže vence ! !
Skladišče pri pokopališču
Nagrobne vence umetne od Din 60˙— Mrtvaške	rakve	mehki les od	Din	160˙—
Mrtvaške	rakve	trdi les od	Din	750˙—
Mrtvaške	rakve	kovinaste od	Din	1250˙—
Mrtvaški	prti	(šlari) nav. od	Din	30˙—
Traki za vence od	Din 20˙—
IN VSE DRUGE POTREBŠČINE !
Izposojam mrtvaški oder (ravatal) in voz.
Izvršujem : kompletno pogrebe, prevoze in izkope vse po
zmerni ceni.
POPOLNOMA DOMAČE PODJETJE ! ! !
33
NJEG. VELIČANSTVO KRAL
PETER II.
34
Iméndnévi.
Abel, január 2 Ábrahám, augustuš 16 Adalbert, September 27 Ádám, September 9 Ádám, Éva, decemb. 24 Adél, január 29 Adolár, ápriliš 21 Adolf, február 12 Adorján, márc 5 Ágota, jan. 11, febr. 5 Agneš, január 21 Agošton, augustuš 28 Ákoš. február 27 Aladár, márc 11 Alajoš, juniuš 21 Albert, ápriliš 23 Albin, márc 1 Alfréd, február 23 Alice, márc 8 Álmoš, február 20 Amália, jul. 10, okt. 7 Ambruš, ápr. 4, dec. 7 Andráš, február 4, november 30 Angelika (Angyalka), májuš 31
Anna, febr. 19, jun. 2, julius 26
Antal, jan. 17, jun. 13, juliuš 5
Antonia, juniuš 13 Antónius, màjuš 10 Apollónia, január 28 Aranka, febr. 8, dec. 2 Aristid, ápriliš 27 Ármin, májuš 10 Arnold, juniuš 18 Aron, ápriliš 2 Árpád, márciuš 31, december 11 Artur, január 22 Atanáz, májuš 2 Attila, január 7 Augusta, december 18
Aurél, oktober 5 Aurélia, december 2 Ável, Andráš, nov. 10
Baláž, február 3 Bálint, február 14 Barnabáš, májuš 18 Beatrix, juliuš 29 Beata, január 1 Béla, ápriliš 23 Bella, juniuš 2 Benedek, márciuš 21 Benjamin, márciuš 31 Bernát, májuš 20 Berta, augustuš 6 Bertalan, augustuš 24 Bertold, jul. 27, nov. 17 Bódog, jan. 14, nov. 20 Boldižár, január 6 Bonifác, májuš 14 Borbála, december 4 Bruno, oktober 6
Cecilia, november 22 Ciril, juliuš 7 Ciprián, september 26 Cyrák, augustuš 8 Cyril, február 9, márciuš 29
Damaskus, december 11 Dániel, juliuš 21 Dávid, december 29 Dežő, májuš 23, dec. 15 Déneš, oktober 9 Domokoš, augustuš 4 Dorottya, február 6 Dömötör, oktober 26
Eduárd, márciuš 18, májuš 26, oktober 14 Edith, september 16 Egyed, september 1 Elek, juliuš 17
Elemér, február 28 Eleonóra, február 21 Ella, febr. 10, márc. 24 Előd, oktober 22 Elvira, február 10 Elza, december 1 Emánuel (Manó), marciuš 26
Emil, májuš 28 Emilia, juliuš 19 Emma, ápriliš 19, november 24
Engelbert, november 7 Ernestina, augustuš 29 Erhardt, ápriliš 9 Erika, augustuš 31 Ervin, ápriliš 26 Ernő, január 12 Eržébet, november 19 Ester, májuš 24 Etelka, oktober 8 Eva, december 24 Ežaiáš, juliuš 6
Fábin, január 20 Farkaš, sept. 1, aug. 23 Felix, juniuš 9 Ferdinánd, májuš 26 Ferenc, jan. 29, jun. 16, oktober 4 i 10 Flóra, jun. 19, nov. 23 Florian (Floris), májuš 4 Franciška (Fáni), márc. 9 Frida, májuš 6 Friderika, September 20 Frigyeš, juliuš 18 Filip, máj. 1, 26, aug. 23
Gábor, márciuš 24 Gabriella, december 12 (Gál) Gallus, okt. 16. Gášpár, január 6 Gedeon, március 28, oktober 10
35
Gellért, september 24 Genoveva, január 3 Gergor, márciuš 12, november 17 (God.) Gertrud, március 17 Géza, február 25 Gizella, májuš 8 Gottlieb, márciuš 6 Gottfried, november 8 Guidó, september 12 Gustav, jan. 16, márc. 29 Gyöngyike, október 23 Győző, november 3 Gyüri, ápriliš 24 Gyula, ápriliš 12
Hajnalka, márciuš 27 Hedvig, oktober 17 Helga, oktober 3 Helén, oktober 14 Henrik, julius 15 Hermin, ápriliš 13 Hilda, sept. 3, jun. 17 Hubert, március 20 Hugó, ápriliš 1
lbolya, augustuš 7 Ida, ápriliš 13 Ignác, febr. 1, juliuš 31, oktober 23 Iléš, juliuš 20 Ilma, ápriliš 18 Ilona, augustuš 18 Imre, november 5 Ince, juliuš 28 Iboly, augustuš 13 Irén, oktober 20 Irma, májuš 3 Iván, juniuš 24 Izabella, juliuš 12 Izidor, márciuš 30, ápriliš 4
Ižó, augustuš 26
Jakab, máj. 1., jul. 25 Janka, májuš 24 Jánoš, november 24, december 27
Jenő, juliuš 13 Jeromos, september 30 Job, september 27 Johanna, december 15 Jolán, november 20 Jónáš, november 12 Jonathán, májuš 11 Jóžef, február 4, márciuš 19, aug. 27, sept. 18 Judit, jul. 30, dec. 10 Julia, Juliána, febr. 16., májuš 22 Julián, január 9 Justin, junius 16 Justina, September 16
Kajetán, ápriliš 22 Kalist, oktober 14 Kálmán, oktober 13 Katrni, Kamilla, dec. 28 Károlj, jan. 28, nov. 4 Karolin, február 2 Katalin, febr. 13, apr. 30, november 25 Kázmér, márciuš 4 Kelemen, november 23 Kerestélj, ápriliš 3 Klára, augustuš 12 Klementina, nov. 14 Kleofáš, september 25 Klotild, juniuš 3 Kočárd, ápriliš 19 Kolož, oktober 30 Konrád, február 18 Konštantin, február 1 Kornél, juliuš 3 Kornélia, márciuš 3 Krištof, márciuš 15 Kristián, márciuš 13 Kristina, juliuš 24
Lajoš, aug. 19 i 25 Lampert, sept. 17 Lásló, junius 27, augustuš 8 Lázár, december 7, Laura, juniuš 17
Leander, február 28 Lehel, augustuš 2 Leo, ápriliš 11 Leókádia, december 9 Leona, Leontine, jan. 4 Lenárd, november 6 Lenke, ápriliš 29 Lidia, ápriliš 8 Lili, juliuš 11 Lipot, november 15 Livia, ápriliš 6 Lóránt, január 15 Lothár, január 27 Lőrinc, augustuš 10 Luca, dncember 13 Lujza, márciuš 2 Lujzi, juniuš 21 Ludovika, September 3 Lukáč, oktober 18 Lukrécia, juliuš 9
Makár, január 2 Magda, májuš 27 Magdolna, juliuš 22, augustuš 3 Malvin, oktober 1 Manó, március 26 Marcel, janár 9 Marcion, ápriliš 26 Margit, juniuš 10, juliuš 20
Mária, aug. 15, sept. 8, dec. 8
Mária-Magdolna, jul. 22 Marianna, nov. 1 Marko, ápriliš 25, jun.
18, oktober 17 Márta, juliuš 29 Márton, nov. 10 i 11 Mártonka, január 30 Máté, september 21 Matild, marciuš 14 Matjáš, február 24 Medàrd, junius 8 Melània, január 10 Menyhért, aug. 22 Metod, juliuš 17 Mihálj, September 29
36
Miklóš, december 6 Mikša, oktober 12 Miloš, november 26 Móric, september 22 Mózeš, májuš 16
Nándor, májuš 30 Napoleon, màjuš 7 Nikódém, september 15 Nóé, november 29 Norbert, juniuš 6
Odo, november 18 Oktáviàn, márciuš 22 Olga, julius 27 Olivér, november 21 Olimpia, mârciuš 10 Oršola, oktober 21 Oskár, juliuš 31 Osváld, augustuš 5 Ottó, marciuš 23 Ottmár, november 16 Ottokár, juliuš 2, november 4
Ottilia, december 13
Ödön, november 16 Öžéb, augustuš 14
Pál, január 25, márciuš 7, juniuš 26, 29 i 30 Paula, márciuš 22, juniuš 3
Paulina, juniuš 22 Péter, Pál juniuš 29 Péter január 31, február 22, ápriliš 29, màjuš 19, augustuš 1, oktober 19 i dec. 5 Petra, oktober 3 Petronela, màjuš 31 Piroška, január 18, november 28 Pius, máj. 5, jul. 11 Pongrâc, májuš 12
Rafael, jun. 20, okt. 24 Ráhel, február 4
Rajner, juniuš 17 Rebeka, september 2 Regina, september 7 Režő (Rudolf), ápriliš 17, november 7 Rihard, ápriliš 3 Robert, juniuš 7 Rókuš, augustus 16 Roland, màjuš 29 Roman, augustuš 9 Roza, augustuš 30 Rozalia, september 4
Šalamon, oktober 24 Samu, augustuš 21 Šándor, február 26, márciuš 18 Šara, január 19 Šarolta, màjuš 19 Šebeščén, január 20 Šimeon, február 18 Šimon, jan. 5, okt. 28 Štefánia, november 28 Štefan, aug. 20, dec. 26 Sabjana, február 20, oktober 27
Sanisló, november 13 Servác, májuš 13 Severin, január 8 Severian, február 21 Sidonia, juniuš 1 Silárd, ápriliš 22 Silvester, december 31 Sinér, december 12 Sylvia, november 26
Tomáš, márciuš 7, december 21 i 29 Tacián, január 12 Tádé, január 24 Terézia, juliuš 8, oktober 15
Tekla, september 23 Teodor, september 11 Teofil, december 20 Tibold, juliuš 1 Timon, ápriliš 19
Tibor, ápr. 14, aug. 11 Titus, jan 4, sept. 18 Tivadar, ápriliš 20, november 9 Tóbiáš, juniuš 13 Tódor, február 7 Trikráli (Gášpár, Menyhért, Boltižár) jan. 6
Ubul, májuš 17
Valér, december 15 Valéria, ápriliš 28 Valter, juliuš 16 Vazul, juniuš 14 Vendel, oktober 20 Vencel, september 28 Veronika, juliuš 9 Vid, juniuš 15 Vidor, január 13 Viktor, September 5 Viktoria, december 23 Vilmoš, január 10, juniuš 25
Vilma, december 5 Vince, ápriliš 5, juliuš 16
Viola, december 19 Virgil, november 27 Virgilia, január 31 Vrban, májuš 25 Vouri, juliuš 4
Wladimir, juliuš 24
Xavér, (Ferenc) december 3
Zakariáš, september 6 Zita, ápriliš 27 Zoárd, december 30 Zoltán, juniuš 23 Žigmond, májuš 2 Žofia, májuš 15 Žolt, ápriliš 10 Žužánna, február 19
37
Stô lêt staroga očo obiskanje, pripovedávanje, tanáč dávanje na 1940-to leto Evangeličanskoga kalendarija čtitelom :
Poštüvani bratje, Strine, Vüne, Sestre!
Pá sem med Vás prišao, kaj Vám glás prinesao:
Rad bi Vam kaj dobra zôči-vôč povedao,
Samo, ka je dnesdén, cêl’ svet, kak predeno smečeni, zmreženi: laže, čali vedno.
Bár vsi mir rédijo, dönk´ga nesprávijo,
Témbole se vsi ráj oborožűjejo.
Velikášje se za občno vojsküjejo,
Veri záto sebé, tê nepotepéjo.
Vsáki je za sébe, svoj národ podpéra,
Z drűgga ne gene, cil njegov zavéra . . .
Špánija se po dve lêtnom krvnom bitji K-konci vözmiríla z-svojimi bratmi tüdi,
Austrija se mirno poglíhala z-nemci I tak trdi grünt si položila z-brátci.
38
Češko i slovaško, pa rusinsko tüdi Je vu réd správleno, živéjo vu míri.
Magyárje so tüdi, kak-tak zad´voljeni,
Či tak, ka do njim z-tém gúti zateknjeni?
Eti i tam ešče nezbivanje láda,
Borijo se med seov, kak ta hüda brátja,
E’n drűg’ga pregánja, pod járem ga správla,
Či je mogôči, ga silov k-sej’ primárja.
Vse tô vidôči Vi, tüdi dobro znáte,
Ka so ne vu rédi človečanstva stáve:
—	Ali bratje püstmo politiko grdo,
Tá meštrija je ne naše delo vrlo:
Nihàjmo na Bôga, On vse vréd postávi,
Te potrêben mir nam i vsém lüdém správi!
—	— — Štoj naprê povedao, ka prinesé eto: Jezerodevétstôšti´deséto leto ? ! — —
—	Ka nam bô prineslo ? — Pred nami je skrito. Naprê je nê znáno, pa tüd’ nê vidno.
Bôgše je pa véndar, či naprê nevêmo,
Ár se bôgšega li tak čakati smêmo.
Či bi naprê znali, te trôšta nê meli,
Šteri nás oživa i vršeni k-deli.
Mrtev bi bio stánek, tüžen naš prebitek,
Strahšno nezad’volen, naš zemelski žitek . . .
Či bi naprê vidli to hűdo pripetjé Ino stálno znali, njega k-nam prišestjé:
Túžno bi nam bilô, cêlo leto srdcé,
K-ničemi nê meli radosti i volé.
Ešče i to dobro nam nebi slüžilo Na vugodno radost ino dobro volo . . .
—	Jeli bi kmet sêjao semen v svojo njivo,
Či bi naprê znao, ka nede sád nosilo?
Jeli bi ogradčar zgájao, cepio, drevje?
Vinográda lastnik grôzdnoséče trstje?
Či bi že naprê znao, ka je vse tô zaman? Nájbôgše je záto, da zná: Bôg Oča sam!
On nájbole zná, štera so potrêbna nam,
Ka slűži na dobro, njega stvorjênjam: Nam!
Mi krhkôči lüdjé nika nemoremo,
Vu njem se vüpajmo, od njega čákajmo.
39
Ali ta svoja tü mámo odpraviti,
Za doblene dári, njemi hválo dati.
Kak tô prílična rêč od nigda mao erčé: „Delo je človeka, blagoslov pa Očé“!!!
„Dokeč stála bode: nébo ino zemla,
Dén, nôč, ütra, večér: bô sejàtev, žétva“ ! Národje odido i drügi pridejo,
Lüdjé i vrêmena se premenjávajo. 
To hüdo se z dobrim prot´vijo, borilo,
Gde edno, gde drügo, bode obládan.
Vsa précimba svêta, môdrost velikášov, Prêdnjost, zmožnost, gizdost, ti plemenitášov, Kak je tô popisao: Šalamon král, Vladàr,
Vu Predgarov knigaj, on velki Gospodár:
Vse je :
Vanitátum vanitás,
Beáta simplicitás.
Slovenski :
Ničes ničestnosti i slepost bláznosti.
Etak nasledüje:
Kralüvao je dugo v-izraelskoj zemli, Verostüvao v-noči, vu velkom mišlenji Srdčen král Gospodár.
Vse, ka je vözbrodo v-čeres dúgi lêti, Skrblívo je spisao na pergament lepi.
Te veliki predgar.
Vse je ničes, ka na etom svêti vidiš,
Vse, ka k-šenki dobíš, ali si pa kűpiš,
Je níčes nê vrêdno.
Vsa mantra, správlanje í vsa lêpa vrêdnost,
Je vse, ka doségneš, vse, vse je níčestnost, Nika je nê vrêdno.
I kakšté se mantráš, ali kakšté skrbiš,
Tak, da na obrázi krven znoj máš, točiš, Nika ne pomága.
Či máš velki nágib, osnávlanja želnost, Nestan’ma te žené, goni dela vrêlost,
Ka hasek máš z-toga ?
40
Národje pridejo, oni odidejo,
Bojüvniki preido, — vsi, vsi počivajo,
E’n nazáj nepríde.
Vse, ka živé eti, proti grobi ide, —
Proti grobi ide, li zemla nepreide,
Nikam neodide . . .
Glédajte bár sunce: vu bibora plàšči, V-gojdno ga razpresté vu précimbnom lišči Kre zhoda na nébi; I či bár na véčar vu záhodi mrakne, Naütro pá znôva svekel bežáj začne.
Na zhodi se vidi.
I kak sunce hodi, tam gori na nébi,
To činijo zvêzde ino mesec tüdi,
Tak činí i nèba;
Štera je že to pot vnogokrát obhodila,
Od stvorjênja mao nigdár nê prestôpila, Hodi jo od nigda.
Ino či je glédaš, kak vodé tečéjo:
Po zmerjenoj pôti tirajo, ženéjo,
Vu morje bežijo.
I môrje se dönok nigdár nedopuni I one pá nazáj pridejo k-vretini,
Odkud se začnejo.
I vse toga skrovnost je pred nami skrita, Jedino pred Bogom je samo odkrita,
Zaman jo spoznávaš.
Nezapopádneš jo z-zemelskov pámetjov, Bár kakšté jo glédaš z-gedrnov vrêlostjov Z-srdcá rad poslűhšaš.
Ka je bilô: vse je, tak bô i po etom,
I ka jeste: vse je, ka je bilo v-zdávnjem, Gdetášté boš hodo.
I bár gdetá glédaš z-brodèčov pámetjov, To edno zagvüšno vidiš od vsê krajôv : Nika je nê novo !
41
I či dönok jeste, kak vnôgi právijo,
Ki tak nalêhci vse, vse tá odprávijo:
„Viš tô je tű nôvo!“
Nê je tak, nê bogme, verte vi tô meni, — Bilô je, stalô je, že dávno pred nami,
Samo v-drűgo dôbo !
Nega tü spômenka od ti preminôči;
Rávno tak, kak nega, od ti tü bodôči,
Od njih nemaš nika.
Vse, ka jeste, more ednok preminôti Tak, kak vu püstini te slêd, tá minôti Nenihá spômenka.
Jas, kak predikátor, král Izraela,
Salamo: po tom iméni vnűk Išaja Dávidovga roda,
Koga je v-Jeružálem váraši eti,
Na očé trônuš pomogao Bôg nebeski Pôleg pokolênja.
Pámeti mo’ znánje glásim jas vsákomi,
Ki pod nébov jesto, bivajo na zemli Ino tü živéjo ;
Vse sem prav pogledno, leto je moj rázum Brezi počivanja, — či je bár vse zaman, Dönk je nê poméro.
Pregledávajôči: vsa, štera sem vido,
Bilô ji je vnôgo, ki so nezad’volno Glédali svêt ete.
Ár, ka se tű vidi človeče razmênje:
Je vse nehasnovitost, dűše mantránje, Vretina grehôte !
Naša zmènkanja so na gôsti bodôča I teži nás mantra, njé bremen teškôča Nad nami bodôča.
Ka je nê ednáko, to slôko ostáne,
Te nespameten čedno delati nemre:
Z-nami je krhkôča !
42
Vu razmênji sem jas: viš, veliki grátao,
Što bi se tak naišao, ki bi me premogao V-môdrosti, vu znánji?
V-Jeružálemi bár kelkošté ji bilô,
Eden je ne za to mêo pripravno glavô Vu etom pozvánji!
Se i tá sem hodo po modrosti potáj, Napájao, vtihšávao, pri znanost vretinaj Velka gosta kmica Mi obsêla srdcé ino dűšo môtnost,
Ár sem se ogvüšao, ka je svêta modrost Rêtko gda pravica!
Hôd vrêmena.
Zima:
Kakši bod vremena bô v tekáji leta,
Nam pokáže kralüvajôča planeta :
Trda ino krepka de letošnja zima,
Dosta bole, kak je preminôča bila.
Včasi vu začétki, prvle, kak do svétki,
Snêg pokrije zemlô, mraz v-léd stisne vodô.. Tak de stalô vedno, do Majkešovoga,
Dokeč nebode pá k-nam toploga juga. Náimre ob Trêkráli ino kôl cvečnice Se leščile bodo snêžne iskrice.
Na cvečnico medved vö ide z-brloge,
Či je lêpo vrêmen, nazáj se v-njô vrné,
Ali či je mrzlo, te ostáne vönê.
Gospod Sever bode kralüvao, fejst füčkao, Na paláč, kúč, dveraj i oblokaj drnckao.
Na palačaj, kučaj lűknjice ziskávao,
Vu šteri bi si rad zimski stánek spràvlao. Ráj poišče kuče, kak velke palače, V-sirmaški kučaj hitrê dobi stanjišče.
— Mladézen, športnike to vrêmen veseli, Naprê: z-drsálki i z-ší, pa tüdi z-sanmi! Sankajo se vékši, deca se pa škali.
Starci v-topli hižaj pri pečáj sedijo :
Vrêhov sladko župo vživajo, kadijo.
43
Srečen je, ki si je k-zimi vsa pripravo,
Štera so potrêbna, — vu vrêmeni spravo,
Naj misli na one, ki so v-potrebôčì Ino zevse môči njim hiti k-pomôči!
Sprotolêtje :
Gospon Jug se z-Sahare k-nam pripelajo, Obládajo Sevra, v-Siber’jo stirajo,
Njegovo vládanje se je dokončalo,
Jug vladár vzeme prêk držáve králevstvo. Preci de vse nači, prído topli hipi,
Ni héra, ni glása, ne bode že zími.
Šándor, Jožef, Benedek na klin vêsi köpenjek, Veséla de natüra, stvár, náras, človek !
Bode bár v-aprili vrêmen nevugodno,
Ali v-májuši se poprávi popolno Drevje, nárasi, do se vse zelenili,
Spêvajôče ftice, včelé, vršenìli.
Žüževke zunele, deca se zmênjali,
Odrašeni v-poláj záčali delati:
Gjeríno, sprot´lêšnji pôv, v-zemlô správlati,
Da njim i živíni v-zìmi neo strádati.
Kí zdâ zamüdi ta svoja doprinesti,
Onomi de zimo težko preživeti.
Gjüri na svoj dén že žítno vlát pokáže, Marko, Filip, sadjenjé odprávita vse.
Mrzli svétci: Servác, Pongrác i Bonifác,
Brez škode minéjo, odídejo od nás.
Vrban, ki z-vrêhi i goricami ravna,
Da rad žíja, ino sladko Vince píja:
Vrehé od mraza, točé, obarje, čúva !
Leto:
Z-Ivan Krstitelom se leto nakloni,
Dnévi se vtégnejo dela de povôli; Polodelec se ga záto ne navoli,
Od gojdne do véčara se vu njé vtoni.
Boží blagoslov, trűdov sád vküper správla, Za doblene dári, Bôgi hválo dáva :
44
Dober pôv darűje nam dobro bodočnost,
Düši i teli dá právo zadovolnost.
Od etoga leta se nika nebojte,
Bole se menje, kak pa dosta trôštajte:
Bô povôli deždža, vse de lepô raslo :
Krme, silja, vnogo gjerine kapalo.
Peter, Pavel, dosta kôpi pokážeta,
Ino vnogo krme vu bagle správita,
Tak, da de ešče dosta skrbi trbelo,
Dokeč se vsa ona správijo pod strêho.
Jesén:
Leta pôv je správleni, kopé zvožene,
Mašini frnijo, tečé mašinanje,
Zrnje se vküp správla, puni do granárje,
Tečé ôtav košnja ino njiv práhšanje.
Kratšiši je vsákí dén, bliža se jesén . . .
— Velka, mála meša je tüdi minola,
Tü je hip sejátvi, potom pride brátva.
Sadü pobéranje, gjerine správlanje,
Síli, tira, kmeta na nji odprávlanje.
Z-têmi je nê ešče konec kmeta deli,
Či je bár napunjen, že vsáki kôt cêli.
Jesénska dela se moro doprinesti,
Do Andrêjovoga vse vu réd spraviti:
Tak, da pride zima, počivamo v-méri,
Zgovárjavši si vu njé dúgi večéri.
Zdâ pa drági brátci, Bôg ostani z-Vami ! Z-mojimi drágimi prêkmurskimi bratmi,
E’n toga ovoga prav vu srdci mête:
Stári, mládi, prêdnji, zádnji, vsáko dête.
Blagoslovi Vás vse, Bog Oča nebeski,
Kí ste eti domá, ali pa v-tühíni,
Gde si z-teškim delom krűh svoj vsagdanéšnji Slűžite, správlate ta potrêbna sebi.
Nebojdite robi tűhoga národa,
Nego sinôvje čerí svojega roda.
Bog dáj, gda pá k-leti nazáj esi prídem,
Vas vse zdrave, zadovolne v-žítki náid em !
Bojdite bláženi, mête doste sreče,          Či bár samo po pétstô dinári banke, Vsákí z-Vás dinárov edno puno vreče.                                                     Dönok Vás to rêši, kákše mále zanke!
Na pávidênje, k-leti. Spoštüvanjem : Stô lêt star prorok l. r.
45
Reditelstva pozdráv na nôvo leto.
V-etom nôvom mládom leti Z-srdcá pozdrávlamo,
Vse čtitele, naročníke Naši časopisov.
Vse, ka ščéte i želête Ví eto pôt meti:
Vam naj dá Bôg v-obilnosti V-etom, nôvom leti!
Srečni bojdite pri hižaj,
Pri Vaši famíljaj,
Ogible se Vás to hűdo, Rùžno i nečisto.
Dűševni mir, zadovolnost, Potrêbno mirovnost,
Vam darűje Bôg nebeski, V-etom mládom eti!
Zvona doma pa na poláj, Vreháj i trávnikaj,
Dosta silja, vína, krme,
Za lüdí i stvaré ;
Pênez pa povôli mête : V-bankaj, v-zláti, srebri, V-etom cêlom nôvom leti Vam naj nezmenkajo!
Naj láda mir ino zložnost, Pri vsákoj držini;
Da vu vesélji živéjo Lüdjé v-vsákcj hiži.
Naj bode mir vu orsági, Národ vu dobroti,
Lűbte i neprijátele,
Dobro činte žnjimi!
Obari Vás Bog nesreče,
Od vsáke nevôle,
Od pogübelnosti zráka I nature kvára.
Doktor, patika i vrástvo,
Naj počíva v-míri,
Srečen je, kí tê nevžíva, Brezi njí prebíva!
Više môči nedelajte,
Da se nevrazìte,
Trêznost, mertüčlivost vu vsem,
Zdrávje si čúvajte.
Vodô pite i nê vino,
V-cêlom etom leti;
Dáj Vam Bôg vse, ka nemate V-tom tekôčem leti!
Düševnoga zveličanja Više vsega mête,
Brezi toga ste nika nê Vrêdni, tô vsi vête.
Tak de Vam i v-nébi dobro Šlo, ne samo eti,
Tam pri Oči, vsê nás Bôgi, Vu njegovom dômi !
Ka Vam tak naj želém ešče? Vernost k-svojoj veri ? — Prijátelstvo ino jákost V-našem tüvárištvi ? —
Tá so pri tebi tak slovin Vsigdár domá eti,
Dáj Vam Bôg vse, ka želête V-etom nôvom leti!
46
Falôt.
(Péczely József)
Andráš je že šésti tjeden manjárivo zavézani nôg v svojoj máloj kuči. Sedo je, ležo je na svojoj posteli i želno glédo prêk máloga okna v zvönejšnji svêt, gde je zemla že sláčila svojo zimsko oblêko. Sunce je sijalo i pošilalo svojo toploto na zemlo, gde se je že genolo živlênje. Samo on je že neskončno dugo manjárivo v svojoj kuči . . .
Ešče v zími ga je dojšla nesreča. Med kálanjem drv njemi je sekera odskočila z velkoga pena i se njemi zasêkala v dêsno stopalo, prerêzajôč močne škornje.
Zdravnik njemi je zavézo rano, vendar nema od tistoga časa nej dnéva, nej noči. Vsigdár njemi tista misel roji po glávi, s koj bodejo oni trije živeli, dokeč nede mogo na nogo stopiti i pá na delo hoditi. To malo, ka si je v leti prišparo, so že v jeséni potrošili. S koj náj živéjo zdaj ? Jeli bode trgôvec dávo tak dugo na porgo? Tüdi škornji so ga boleli. Istina, mešter je je tak zakrpo, ka se je mesto velke zarêze komaj poznalo, ali tüdi tô ga  je pêneze koštalo. Če bi bár žena živêla! Rozika je ešče nej zmožna dela, Jani pa ešče v šôlo hodi . . .
Té misli so njemi rojile po glávi dén za dnévom — neprestanoma. Samo te se njemi je malo odleglo, gda je proti večéri čüo, ka v kűnji praščí ogenj i rogáčejo piskri. Rozika kűha! Vendar má oni trgovec Srcé! Má! Vej njemi tüdi pošteno popláča za njegovo dobrôto!
Že je okrêvo, gda se je ednôk sôsedov Šanji prêk dvér ogláso: „Jani je dnes pá nej bio v šoli !“
Andráš se zravná na posteli, se na dečka zglédne i právi: „Ka gučíš ?“ Dečko se je trde reči prestrašo, vendar je dale trdio: „Že dugo ne hodi . . . Jesteta tomi že dvá tedna .. . Tri celô . . . !“
S tem je odbêžo, žálec püstívši v Andrášovom srci. Globoko ga je zbodlo! Janči klantiva! Ogíba se šôle! Tákši falôt je njegov sin? Domá se pa potvàrja. Vsakši večér se včí. Ešče pri posvêti nad knigami sedí. Vgojdno pa spoberé knige, v turbo si je dene, slobod vzeme .. i vendar šoli niti blüzi nejde! Na čákaj!
Gda Janči proti večéri na dveri notri stopi, se zderé na njega: „Se prídi! Glás je trdi bio. Oster, grobi. Deteti se na šürko odpréjo očí. Etak, etak čemerno je ešče nej gučo z njim oča.
„Gde si bio cêli dén ?“
Janči je nej znao, ka bi odgovoro. V šôli? To je nej mogo praviti. Nej, ár to ne bi bíla istina. Lagati pa nesmi. Niti je nej probo nikdár. Etak ne ostáne drűgo kak povedati istino... Ali či povê istino ?...
Andráša je mučanje deteta ešče bole razdrážilo. Te je pa že tak pokvarjeni ? Komaj gléda vö z zemlé, pa je že tak trdogláven ? Prôti se njemi postávla ? Njemi — svojemi oči ?!
„Gúči“, se je zdrô na njega", gde se skítaš cêle tédne ?“
Janči je zdaj že vido, ka oča vse znájo. To se právi, nej vse, nego samo telko, ka v šolo ne hodi. Tak de vendar mogo povedati istino. Ali nej je meo že časa!
„Falôt“ se zderé na njega oča i
47
tak ga vdári po obrázi, ka je k stôli spadno . . .
Na velki krič je pribêžala s kűnje Rozika.
„Naj ne bíjejo Jančija !“ je zakričala. „Nikaj lagvoga je nej včíno. Jaz znam !“
„Ka znáš?“ . . . „Tô, ka je...“i njéni glás se je zadrgno od jôkanja. „Gospod vučitel tűdi znájo. Dovolili so njemi, náj dokeč Ví ne ozdrávite, Janči novine odáva . . . náj kaj zaslüži ... Pa prinesé tűdi vsakši dén sedem-osem dinárov.
Kak da bi njemi mrzlo vodo vlejáli za šinjek! V glávi so njemi donele Rozikine rečí: Pêneze slűži .. . na naš strošek ... na dén sedem do osem dinárov . . . cêli den lêče z novinami . . . nosi je od hiše do hiše . . . vučitel njemi je dovolo . . . dokeč je on betežen . . . gvüšno ga je tüdi pohválo . . . : dober dečko si ! . . . pogládo ga je tüdi po líci . .. On pa . . . on pa ga je vdaro !
„Janči !“ — njemi je pridrlo z globočíne düše.
Ali deteta je več nej bilô v hiši. tam je sedo pred škednjom na peni. Povézno je glavô. Vej je vido i nej čüo nikaj. Obráz njemi je goro, dűša ga je bolêla. Oča ga je vdaro !.. . Zaka ? . . . Nej je on dobro ščeo ! ... I „falôt“ njemi je pravo !.. . Če ne bi zakrívo pred njim istine ? ... Ali Rozika je pravla, náj samo te . . . Ali kak so zvedli ? Od koga ? . . .
Edna velka, močna roka se njemi je spüstíla na pléča . . . Gori se zglédne . . Oča je stao pred njim. Trepetajočega glása je pravo: „Žao mi je, ne boj čemeren.“
Janči je včasi velko toploto začűto v sebi. Vstáne s pena i skúznati oči, smehlajôč se právi: „Nej, nej sem čemeren . .
Andráš njemi podá dêsno : „Te pa roko gor !“
I Janči, te máli falôt svojo málo roko v žűlave roké svojega očé položi i ono roko, štera ga je vdárila, k gorêčemi líci nesé.
(Z Magvető-a) Posl.: D.
Elegia k-velkomi štüki.
(Písao : Koa-ko-aš Mo-ár-to-ang. Kitájski pisátelj. Poslov.: Flia-so-ár Jo-á-no-áš.)
Cenjeni votli med, vse pűkš dêdek stári I žveplene sagé pekla oča právi.
Obrni k-meni — nê lampe — samo vűha,
Da te pozdrávlajo v-pesmi moja vűsta.
Ár, kak je znáno, si velki gospod kroto,
Pred lampe ti státi, je nê delo môdro,
Jas sem li samo eden poeta tákši Vu kom čestitela nájdejo ti velki.
Tvoj zrás je tak fini, fajte tündérove!
Za kákše málajo, li Cherobione:
48
Táksa je njih forma, kak si tí v-ledevjê,
Dvê kolê na dvê stráni sta perôti dvê.
Glás tvoj je neprecenjeno tak prelêpi!
V-njem se vsáka pesem náidti dá y-popêvki Odičeni tvoj glás krôto navdüšáva,
Vövzévši one: ké z-pét meče i vmárja.
Ti si na svéti zdâ glávni inštrumentom,
Tí zapovedávaš dnes vsém elementom.
Koga tí brániš, njegova je pravica,
Koga tí osôdiš, toga pa krvica.
Tvôje činênje je argument istine,
Na njé apellálva, vsák sôda iskanje. V-motivumaj, štere tí prineséš gori Je te osodjen zad’volen i pokorni (?!)
Gospôd i siromák so pred téov ednáki,
Tebi je podvrženi, kí je tam vsákí.
Prostoga, prebránoga, vse naglih vmoriš, Neprebéraš ničesa, gda nad njé strdiš.
I kama ščéš idti obládavno notri:
Močine grádovi, šanci so vsi krhki.
Pred tebom se je nê mogôče tak skriti,
Kak je ne mogoče grúm od sé’ pihnoti.
I ka so indašnji proroci predgali,
Ka so Vnogi modri v-knigaj popisali:
On svetovni jezik, šter´ga vsáki razmi,
Si ga ti velki govornik spoznao z nami.
Inda so v-iméni „šeregôv“ šli v-bojno,
Vse tô si zdaj jedino: ti vzéo vu rôko.
Za patrônuša te má vsáka náció,
Pri vladáraj si pa ultima ratio.
jas sem doprinesao, ka sem te obspêvao, Nájema neželém, ka sem ti povedao,
Ár z-kém ti plačűješ: meni pač nê trbê, Pláčaj bole drűgim, meni de tak pravê !
49
Gyürko švércar i finančna kontrola.
Šálna pripovêst. — Notriposlao : Škerlak Aleksander, G. Petrovci. Prestor : Na bojméckom ?
OSOBE:
Mijaoko, šujster i gazda 	Financ L, šef
Anka, Vertinja	Financ II.
Gvürko, švércar
Prvi pokáz :
Mijaoko : (Sedí na svojem šujsterskom stolci i poprávla cipele.)
Anka : (v-málo železno péč kőri i vodô lêva v pisker.) Včeraj je pá kolárov Gyürko bio pri nás. Tebé je iskao Mijaoko!	— Na plé-
čaj je meo veliki karni (hrbnik), ali ka je v-njem noso, tô nevém.
Mijaoko: Véndar se pá špájsaš, Anka ?
Anka : (Namali se smejé.) Vê te pa vendar nemo za nos vodila, kak ednôk svêta. Ka bi se špájsala !
Mijaoko : Že se sômnim, zakâ i gda nosi on karnik ?
Anka: (Norčárivša se.) Mogôče, mábidti sűhe podgani, ali pa vráble nosi v-njem !
Mijaoko: Nê, nê . . . da nôro gučiš. On več, kak vráble nosi. Zagvüšno kaj za dim i bago.
Anka : Te pa ka bi tobák meo. Tisti grdi masen tobák bi noso ?
Mijaoko : Ka tí znáš ? Tí nevêš kakšega ? . . . Madžárskoga, Vogrskoga, toga hválijo po cêlom svêti. Té dá obilno bage za čik ! (Dale dela z-cipeli.)
Anka : (K-péči ide, kűri i vsebi gučí:) Tákše rečí, štere ví moški máte za svojo bago, me pač ne-
brigajo. (Od péči k-okni ide, vö na okno gléda i erčé :) Kak se vídi lehka slabo vrêmen bode !
Mijaoko: Da bi bár Gospodin Bog dao, teda bi jas lehko tüdi kaj več dela dobo. Že tak samo ete dvoje cipele mam poprávlati, (na njé káže) potom pa lêhko v-lisičko lűknjo spát idem. (Z-bole trdim glásom:) Dela več nega! Ali, či zbožno vrêmen príde naprê, te se pri meni žétva začne, lüdjé več nedo mogli bosi hoditi i meni včási tüdi kákši dinárčec spádne.
Anka: (Kak vö na okno gléda, erčé:) Tam ôzdaléč po peškoj poti vidim, ka nikák eti se proti nam ide.
Mijaoko : (Glasno.) Bojdi si što šté je, naj ga samo vrág esi neprinesé ! (Vzeme pipo i tobák, pa si nakláda.) Hvála Bôgi! — Za edno pipo ga ešče mam !
Anka: Tô je pa uprav Gyürko! — No: „či od vuká gučimo, pride !“ Ouzdaleč sem ga nê mogla spoznati. — Že je pri dveraj . . . Tobák nosi !
Drűgi pokáz :
Gyürko: (Po dveraj ednok — dvakrat skloncka.)
Mijaoko : Naprê !
50
Gyürko: Dober dén májster !.. . Tü privas je malo bogše, kak tam vönê.
Mijaoko : Tô pa že ! — Mrzlo je tam vöne ? — No, ka dobroga si pa prinesao Gyürko ?
Anka : (Vöide.)
Gyürko : Ka vragá me spitávate ? Vê tak dobro znáte moj gšeft i Vaš hasek ! . . . — Tobák ! — Kelko ga bodete meli : 200, ali samo 100 (doli jemlé karni).
Mijaoko : Ja, Gyürko, čeras mi slabo ide. Zda ednok mi samo eden réteš (50 falátov) dâš, — kak se kâže : dnes ešče kaj, kaj — vütro pa nikaj, — nede več ni v pipo i tüdi nê v-žalôdec. — Zdâ de véndar kaj falêši ?
Gyürko : Vam ga zdâ sploj fal dam, samo za (trí korone) 75 par mi plačate falat. Ni v-Beogràdi, ni v-Sarajevi ga nedobíte falê. (Prêk dá réteš (kolobár) tobáka. Vê to košta (malo si premišláva) 37 i po dinárov. — Prosim, plàčajte mi ga pa včasi ! Nemam časa. Ešče dale morem idti. (Skrblivo opazűje.)
Mijaoko : (Včasi vövzeme eden pakli tobáka i v-nádra si ga dene, drűgoga pa skríje v-pod zimski kaput, šteri na obešali visí, išče dináre v-kaputi, v-lačaj žebkaj i povséd, dokeč k-konci komaj náide.
Gyürko : Včeraj sem pri stárom Káčnjeki 100 paklinov nihao, pa mi ga je té vrág stári tüdi nê pláčao, na ütro mi je pravo nazâ prídti.
Mijaoko: (V-prigišči pêneze nesé
k-stoli i začne je čteti): 10, 12, 16, 18, 20, tô sta 2 kováča, 21, 22 i pô, 23 . . .
Anka: (Náglo odpré dveri na stéže): Bêžta ! Bêžta ! Zeléni gospodje prihájajo.
Gyürko : (V stráhi.) Kama idejo ?
Anka: (Kričí) Rávno esi k-nam, do notri šli.
Gyürko : (Záča po hiži se i tá bêžati) Kama náj zdâ bežim ? Kak náj vujdem?!
Mijaoko: (Pêneze hitro v-žebko správla erkôči:) Prijátel hitro se v-škrinjo skrij!
Gjürko: (hitro odpré škrinjo i v-njô skoči.)
Mijaoko: (Že na svojem šošterskom stolci sedí i v-rokaj drží cipelo).
Trêtji pokáz:
I. Financ: (Od zvona po dveraj kloncka: ednôk, dvakrat, trikrát).
Mijaoko: Naprê! „Nesreča“. — Grum v-té trešči!
Obá financa: (v-hižo stôpita).
I. Financ, šef: Dober dan stríček! — No kakša „nesreča“ sva midva, zakâ naj práviš: „Nesreča“? — Vê
sva vendar nê vujšla z-pekla Luciferi ?
Mijaoko: Odpüstita mi „gospôda“ nê sam vido skôs dvér i mislo sem, ka je kákša baba prišla k-nam i záto sem vama tak pravo. Ár tak Právijo, či k-hiži prvič baba príde, ka je to nesreča.
I. Financ: Zdâ ednok vam odpüstim, ali drugifart mête striček jezik med zobámi stišnjenoga!
II. Financ: Toplo sobo imáte mojster!
51
Mijaoko: (Ne razmi i malo se razburka): Prosim, ka ste pravli, ka jas vrlo sovo mam . . . gde je?
I. Financ: Nê, nê (bole glasno). On je rekao, da imate toplo sobo. A jaz pa mislim, da V-toj vaši topli sobi vam pomali vrôče postáne!
Mijaoko: Gospôda! jas pa míslim, ka se tak hitro ne segrêje — ár je moja stára rávno zda zakűrila.
I.	Financ: Ja, ja, Májster ! Nevaren veter píše ino se nahája vu vaši bližíni.
Mijaoko: (bojéč) Kakši nevaren veter ? Od tákšega sem ešče nigdár nika nê čüo (se zderé). — Tákši rêči mi več ne ponávlajte ! Záto, ár sem tü jas gospodár!
II.	Financ: Majster mérni bodite! Vê je nê tak nevarno, zatoga volo se ví nemate tak resno proti postaviti.
I. Financ: Znáte, ka majster? . . Toženi ste.
Mijaoko: (Čüdüvajôč) Za volo koj pa moj Bog? — Mogoče za toga volo, ka so mi včeraj krave z-ojícom vred vujšle i edna si je rép vlomila?
II. Financ: Toženi ste za volo švércanja tobáka.
I. Financ: No, povêdte lepô po pravici, pa nika hűdoga nede . . . Ali je tô istina, da ví kâkšo zvézo máte z-tistim švércarom Gjürkom i z-küpüvanjem njegovoga tobaka ?
Mijaoko: Oh! písani kríž! Tô je pa že preveč (z-obema rokama se prímle za glavô.) Velika làž, štere je nemogoče prijéti. Naj mi vse miši i küre spogínejo, či sem ga že trí tjedne vído !
II. Financ: Oh, prokletni šujster, gúčati zná. Kak vam morejo küre spogínoti, da edne nemate. Miši se pa pri vás tak nedržíjo!
I. Financ: (Resno) Šujster mér ! Kaj pa imáte tukaj notri za šörcom (vö vzeme) Odkud pa imáte totega ?
Mijaoko: (napô jočéč) Samo sem toga meo i ešče mi toga ščéte vkraj vzéti? Toga sem jas nê od švércara küpo, nego sem ga dobo. Tak po pravici vam povém. Prinesao mi ga je te stári Mimašov Števan, ali kak njemi právijo : Pišta, tak te bole znali. Edne stáre sirinske črêvle sem njemi malo vküp potégno i záto mi ga je dao.
II. Financ : (išče, šnofa, slêdi vsepovsédi vu vsâkom kôti vu hiži tobák, že je pri škrinji i ščé jo odpreti).
Mijaoko: (se zderé nad njim) Ne odpérajte, či Vas je Bôg dao! Rávno dnes je moja stára z-piščanci kvoko notri zaprla v-njô i či gori odpréte piščanci do völeteli i nevola bode!
I. Financ: (glasno) Niháj vrági lado i kvoko s piščanci vréd! Išči bole švércarski tobák, — nê kvoko !
II. Financ (naravno k-obešali ide. Tü ešče tüdi morem poglédati! (vkraj odgrné kapút) — Ahà, káj pa je tukaj notri v-etom paki? (nesé ga k-stoli) mogôče so kolbási notri?
E Financ: Tí, tí čarna lisica, prokletni šujster. Kaj ste pa Vi rekli, da nemáte tobáka ! Po mali ga za eden voz náidemo pri Vás.
Mijaoko: (Vu velikom stráhi.) To mi je nikák nalékao. Nájhitrej tisti,
52
ki me je privas tožo (ešče bole namíli) Bôg moj! Bôg moj! — Zdaj na stáre dní, sem se ešče toga mogao včakati! . . .
II. Financ : (Dene tobák v-vreče, štero je z-sebom prinesao i dene pod sto.)
I. Financ: (Pomali i rázumno govorí.) Stári z-pravicov na sveklo, ár de se Vam ovak dűša k-Luciferi trucala !
Mijaoko: Tô je meni tisti nalékao, ki me je pri Vás tožo. Tistoga pa tak poznate, — tomi sem nê jas krív.
I. Financ: Tô je né zadosta ! — Kak se píšete ? (Vzeme z-táške potrêbne akte, zvézek, plajbás i. t. v.) Ka je Vaše imé ?
Mijaoko : Ka Vas briga ? Pri etoj hiži sem jas Gospodár ? — Bregar — no, (bole tího) či me že teliko spitávate.
I. Financ: Ka je pa Vaš priimek?
Mijaoko: (Čemerno) Ka vragá me spitávate, vê tak samí vídite, ka sem šujster!
I. Financ: Ka je Vaše imé ?
Mijaoko: Mihao, ali pa Mijaoko. Tak mi Právijo.
I. Financ: Te pa naj píšem : Brêgar Mijaoko?
Mijaoko: Ja . . . gospon.
I. Financ: Kolikšno številko, numero pa imáte?
Mijaoko: Kelša je moja numera? To pa nevém. Hišna numera je 13. To dobro znam. Ali itak pa nevém jeli je záto tá hiža tak nesrečna, ka tak nesrečno numero má: 13.
I. Financ:	Nê številka! Nego
samo lüdjé so nesrečni. — Gda ste rojeni ?
Mijaoko: Tô pa stálno pač nevém. Gda sem prvikrat bio na Štelingi te sem bio 21 lêt star. Toga se ešče dobro spomínam, ár so násžúti vôgri cmarili vö z-Kapošvára. I rávno včeraj sem računo, ka tomi, že tá tečé 43 puni lêt.
I.	Financ: Po tákšem ste te stári 64 lêta i rodíli ste se te 1876-ga leta. (Píše.)
Mijaoko: (Trdno.) ja ! Moja pokojna babica, Bog njim düši dobro daj, so mi večkrát pripovedávali, ka sem se rávno na máli fašenek narôdo, ali šteroga leta, to so mi oni tüdi nê znali povedati.
II.	Financ: (Kí ga cêli čas samo opazűje, právi :) Májster lüden človek ste Ví. Cêli čas samo modrűjete. Ali se Ví nebojíte, ka se Vam pleve vu glávi vužgéjo ?
Mijaoko : (Čemerno) Što tô právi, ka se meni vu glávi pleve vužgéjo?
I. Financ: (Na njega svečé) Tiho! Teliko si jezika nebrűsite (vzeme knigo, začne čteti) Po paragrafi 99/3 prôti švércanji i za oškodovánje držávnoga monopola boste obsojeni nâjmanj 6 mêsecov vôze i do 3000 din kázni.
Mijaoko: (K-tle se nagnovši) Kak z-vedrine grumska strêla me je dnes nesreča doletêla!
Štrti pokáz :
Anka: (Stôpi v-hižo.)
Mijaoko : (Kričí prôti ženi) Dnes so me naveke zadüšili, — 6 mêsecov mo v-vôzo mogao idti.
53
Anka : (Čüdüvajôč) Za té tobàk 6 mêsecov vôze. Kak dugo boš pa te mogao sedeti za tistoga, šteroga tam vönê máš v-škegnji v-slami skritoga, šteroga pétkrât telko jeste ?!
Financa obá: (Prôti ženi) Gde ? Gde? V-škegnji, v-slami?
Anka: Ja . . . ja . . . Kolarov Gyürko ga je tam nihao.
Financa obá: (Prevržeta vse vu hiži, na stôli i vöbežíta.)
I. Financ: (Nazâ kričí.) Ženska hodte z-nama! Pokažte nama, kje je?! . . .
Anka: (Za njima vöbeží.)
Mijaoko: Gyürko, skoči vö! — Naj ešče tebé nezgràbijo!
Gyürko: (Vö skoči z-škrinje i z-svojim tobákom vréd vöbeží na drűge dveri z-hiže — med dverami se sréča z-màjstrom i erčé: té tobak, ka sem ga dnes prinesao, Vam nede trebelo pláčati i beží.)
Mijaoko: (Vesélo prôti občinstvi) Zeléniva škürca ga ešče vu slami iščeta— ah — da ga pa tam nenàideta. Žena njiva je nabiksala !
Péti pokáz :
Anka : (V-hižo stôpi) Cêlo slamo vu škegnji véndar vse prekopata.
Mijaoko : (Smehéč) A da ga pa nenâjdeta! Ešče i toga nebodeta nesla sebom. (Pokáže pod sto, vzeme vreče i vönesé z tobâkom.)
Anka : V-péč ž-njim !
Mijaoko : (Pá si eden paklin vzeme žnjega, si nákláda pipo.) Ešče si edno pipo nakladém i sladko skadim.
Anka : (Doj jemlé z-péči rinke.) Notri žnjim !
Mijaoko : (Gizdávo) Zdâ de pa ešče naša péč pušila !!
Mijaoko: (nadale) Kama pa zdâ vreče déneva? Vreče je prâzno.
Anka: Jas pa znam kama ; màčko deneva v-njé, máčko, jas jo prinesém.
Mijaoko : Bêži! ... Li bêži friško po njo !
Anka: (vö beží i kriči) Mujc, mujc, mujc . . . miš . . . miš ... Že sem jo zgrábila (notri stôpi v-hižo i v roki drží màčko.)
Mijaoko: Zdâ nas pa ešče od máčke správita. Anka bêži i prinesi eden cigel. Cigel moreva v-vreče djati, ár de ovak màčka žnjim plésala.
Anka: (Hitro beží i prinesé cigel).
Mijaoko: (Máčko v-vreče püsti, zavéže i nazáj pod sto dene.) Nevolna para máčka, zdâ pa ešče tí odideš z-financi!
Anka: No zdâ se pa skriva, záto ár de ovak nájna kôža trpêla. Mijaoko pazi se, naj te več nezadro-bišajo! (On vöide.)
Mijaoko: (Proti občinstvi se obrnovši) Sam vràg je dnes teva zeléniva gospôda poslao k-meni, — zdâ naj 6 mêsecov v-vôzo idem i 3000 din plačam, — i ešče mi naj máčka odneséta. Či bi njima nebi màčko aldüvao, bi mi tobák odnesla, zdâ je pa tobák péč že dávno skadila! Nini! — Akte sta pa lehkar vse tü nihála ! Té aktov pa bogme nedta sebom nesla! — Tobâk sem že v-péč poslao, akte naj tüdi idejo za tobàkom! (vküppobéra akte po
54
stoli). A, t?u je pa té, na tom sem rávno jas spisani. Ejh! Tí boš tüdi za tobákom šô! (Vse vküp pobere, ka je na stoli zvon tâške i vse v-péč potisne). Blagoslovleno delo! — Zdâ se pa morem friško pobrati, ár de mi ovak dnes rêsan vrôče. (Na dêsne dveri odhája).
Šésti pokáz:
Financa obá: (na leve dveri hitro notri stôpita).
I.	Financ: Té lisičji šujster i tá vrbova sűha šujšterca sta nâj dnes nasádila. Cêlo slamo sva vu škegnji prekopala. Ali rávno tak, kak gda sva obslêdnjim práporovo semen iskala i nê sva ga naišla . . Tak sva zdaj tüdi nê najšla tobáka. Oh! Gde so pa moje akte (si segne v-glavô)? V-táški ji nega! Bôg drági! Gde so ?
II.	Financ: Mogôče, ka je té vdárjeni šujster zakűro!
I.	Financ: (k-péči ide) Jaj — jaj !... Rávno zádjen falájček gorí. — Ali je tobák tü ?
II.	Financ: Jaj tobáka tüdi več nega v-žakli. — Zvirína je notri.
I.	Financ: (Prestrahšeno) Kakša zvirína? — Živa?
II.	Financ: Ja, žíva ! Žíva je gospon šef. Da bi samo vreče dobila nazáj, ka bi nama ga zvirína nê vzéla vkraj!
I.	Financ: Püstiva vö tô zviríno !
II.	Financ: Kapa či nede štela vöidti ?
I.	Financ: (ešče bole bojéč) Ali človek dobro mora priprávleni bidti, gda hüdobo vö püstíva. — Prvle se ešče moreva prekrižiti. (Obá se prekrížita.) Náj samo šteroga sebom nepotégne. — Pomali jo pűščaj vö ! — Malo počákaj! — — Naj se jas skrijem! — Eti vškrinji bi se človek lehko skrio, ali kapa či kvoka vö skoči ? (Skríva se za sto, vu roki si na obrázi stolec-drži.)
II.	Financ: (Pomali, skrbno püščáva zviríno z-vreča) Zdâ va pa mela príliko viditi, kakšna je hűda zvirína pri sveklom dnévi! Moj stári otec so mi večkrát pripovidávali, ka. hüdoba vudné nema moči.
I. Financ: (skričí) Ešče sva se. máčke zbojala (obá kumes skočita). Znáš prijátel, ka de nama nájbôgše ? Pojdiva lepô domô! Vídim, ka náj. več nišče ne poštüje. Vzemeva si vsáki eden-eden štrik, pa se obesva. Náj naj več svêt nigdár nevídi. Grdo sva ošpotaniva! Financa meštríja je bogme odürna. Tô preživeti je nemogôče! Nama se je bogme zaoblačilo !!
Zagrnjalo se hitro doj püstí.
Podpérajte
EVANGELIČANSKI KALENDARI ! !
55
Žéden môder.
(Kitájski románc.)
Te pobožen i môder Kon-fu-čé Je potüvao nigda vu püščávé;
Brodivši, kak tô k-môdromi slíhši:
Od svêta i od njega velkosti,
Šteri z-četvéro elementov gjé,
Kakti: zemla, zráka, ognja, vodé.
Ali samo, ka gde je on hodo,
Je žnjí bogme samo trôje bilô ;
Voda je samo v-theôriji bíla,
V-istini náidti, se je nê vidla,
Te môder je ves cêli dén žìjao,
Svoj žíj potihšati, se tak trôštao ;
„Či bár vodé nê viditi: — jeste,
Stojí z-oxigén i z-hydrogéne.“
— Na véčar žéden, obtrüdjen príde K-ednomi pálm ložiči, gde náide Med pálmi z-hladne čiste vretine So z-vêdri zajímale dekline.
Moder, Svéti Kon-fu-čé tam stáne,
Da bi se fêst nápio : — jeli ? — oh nê ?
Píta : „Tô vretino, kak zovéjo ?“
Dekline njemi odgovoríjo:
Lêpi plaščáti ôči dekline Právijo: Razbojnikov vretina,
Vsák človek jo tak zové od nigda.“
Na to se vkraj obrné Kon-fu-čé,
Ponüdjeno vôdo tá odvrné:
„Nê ! morálen mož z-tákše vretine,
Ka tak grdo imé má, pio nede.“
Žéden dale ide i drűgi dén Do véčara žéden hodi, dokéč Drűgoga iména vretin’ nenáide.
Tak svét’ i moder je bio Kon-fu-čé. F. J.
56
Pri követi.
Prvêšega követa se je krajina že navolila, ár prê samo za sébe gléda, za nás pa nemára. (Nikoga se nenavolijo lüdjé tak hitro, kak követa. Reditel.) Približalo se je tak želno vrêmen, híp volítev. Krajína si je zvolila nôvoga követa zebrati, te prvêši se je že tak od pét do guta obogato. Eto pôt so si zvolili, ka na popa dájo votume, ár té med njimi živé i tak nájbole zná i prevídi njé potrêbčine. I k-tomi njim nê samo v zemelski potrêbčinaj, nego i vu ti düševni tüdi veren pomočnik má bidti. To je pa njemi uprav nájležê doprinesti. Z-velkov vűpaznostjov i navdüšenostjov so si popa zébrali za poslanca.
Kak je poslánec vu prvi poletni počitnicaj domô prišao, si je eden volilec, kmet, nika čednoga zmislo, gori je poiskao poslanca i térjati je záčao ona obečanja, štere je pred volítvami vu prográma govorênji spuniti obečao.
Követ: Bôg dáj prijátel! Sedte si doli i bojdite k-meni z-vüpaznostjov. Ví ste na méne dáli vôtume. Vam mam hváliti moj mandátum, šteri mené omogôči, da dosta dobra lehko včinim etoj krajíni. Vam vse včinim, samo bojdte k-meni z-vüpaznostjov!
Páver: Lepo ji prosim, záto sem prišao, ár so nam na ednom gjülê-ši obečali, ka . . .
Követ: Nad njega vsečé: Železnico? Oh bode. Tak jo Zagvüšno verte, či bi se že po njê vozili.
Páver : Nê, nê gosp. poslanec, nê sem za železnice volo prišao. Razmim jas to. Dobro Známo mí tô, pa se tüdi vűpamo vu njê . . Istina, ka že skoron desét lêt bode, ka jo obêčejo, ali ednôk li bode. Za železnico se mí dosta nebrigamo.
Követ: More bidti za bőranja Mőre ste prišli ?
Páver: Za toga volo tüdi nê. Petnájset lêt nam že obêčejo, ali od toga nas tüdi nebolí gláva. Mora že od začétka svêta mao doli tečé i to že nišče ne preobrné. Mí smo nê dáli na njí vôtoma ni za železnico, ni za bőranja Möre, ár so tá tak notri vu vsákšem govorênji, to že vse na pamet Známo. Nego záto sem prišao, ár so oni gospon poslanec tákše obečali, štero je zvon njí ešče ni eden kandidát nê obečao.
Követ: I ka je bilô tisto ?
Páver: Jeli pa že nevêjo, lehko so pozábili ?
Követ: Oh, jas jáko dobro znam, ali rad bi znao, či ste ví nê pozábili?
Páver: Nê jas! Rávno so nam oni od polodelstva gúčali i jas sem tá skríčao: „Bogme, ka se toga dostája, dnesdén narêtci prihája deždž!“ — I oni so na to tak pravli: „Ka do na tom, da ga naj telko bode, kelko ga je potrêbno !“
Követ: Istina, tô sem pravo!
Páver : No i te . . .
Követ: No moj prijátel, tak bode, kak sem obečao. Vse dugo nede,
57
ka povôli deždža bode . . . Edno, dvê, trí, dobri rêči, nika malo poti, nisterno písmo . . . Z-ednim vönaznanim, ka drűga krajína nedobi žnjega, ár sem jas samo našoj krajíni obečao.
Páver: Hvála: Ka nam ide za drűge ?
Követ: „Li samo nika malo potrplênja mête ... I či ga včasi nede, nespadnite v cáglost . . . Samo
li povête lüdém, ka gvüšno bode . . .

ár je obečano . . .“
Páver: Tá idôč: Mí mámo vűpanje . . . (nazâ se obrnovši). Samo naj se nezmêšajo, ka bi ga v-drűgo krajíno poslali!
Páver je zadovolno šo domó, svéto je vervao, da követ ednok, či do trplívo čakali pošle deždž. Kak bi nebi Vervali, da je követ gori gosvečeni pop! Oh blájžena slepost! Oh Marko !	F. J.
Fal Bôgec,
(Kitájski románc).
V-Toiping-Vangi gjé edna držéla,
Vu toj jeste en váraš Hieng-Fù.
V-njem je edna pagoda črepnjèna,
V-šteroj stoji en bolvan: Dšin-Han-Búm.
Tá nosijo vrêli marinarje Na áldov: piščance, prásce, gide,
Mláde kozliče i friške ribe,
Sád, gôske, rece, mále ágnece,
Šteri mesô potrošijo samí,
Bolvan bôgec z-tej čűden tál dobí.
Z-perotnine dobi gole škramble,
Z-živìne pa četvéri nôg pajžle,
Z-rib samo rép ino plavanice,
Z-sadű koščice ino lüpinje,
Jeli jeste gder več tak tônji Bog,
Kak je té sirmák bolvan : Dšin - Hán - Búm ? F. J.
Podukšaj si živlenje!
Od toga predmeta je izišla jako zanimiva knigica, štero čtevci dobijo ščista
kšenki, če jo s kártov zaprosijo od pošt. zbirálnoga mesta Ernest Pasternack, Berlin SO., Michaelkirchplatz 13, Abt. III. 37. Na drűgom mesti se od toga lejko
obširnejše podučite.
58
Pošteni tát.
Eden samno živoči starec, kí je malo gučéči človek bio (z-kim bi si zgovárjao, da je sam jedíni bio?) kaj malo je sem i tá hodo i kadio. Rano si je doli légao, kesno je stano. Či je v-noči nê mogao spati, si je na pipo nážgao, na hrbti ležéč, je cêle vöro pušo. Očí so se njemi tak privadile kmici, ka je v-kmici tüdi vido. — Slíhš njemi je tak oster bio, da je vse čüo, ka se	vönê godí. —	Ed-
nok, kak tak leži, čüje ka se po vilici konjenik približáva. Pri oblôki stáne, doj z-konja stôpi, za sojô ga privéže, namali k-oblôki lázi, kelnato dlan na glažojno pritísne, tá se stere i na dláni ostáne i on jo lepô namali vö z-obloka nesé i doli dene na zemló. Starec li mirovno leží i kadí. Tát gori na oblok plêzi i notri v-hižo stôpi, starec ga včasi spozna, ka je to Bandi betyár, ali nê se jé jávo, dale je kadio. Tát je zráven k omári šô i tam je v-
kmici šlâtao, prázne kíšte je vövláčo i v-njí bajšlao. — Te je pá k-stôli šô, v-toga kíšti je ziskávao, — zda se te stári zglási:
— Da si velki norc, Bandi moj sin! — Bandi je obtrdjeni stao, ešče se njemi je odühávanje zastavilo. Ali starec nadaljáva; Právim, Bandi, ka si velki norc, ka v-kmici ziskávaš i šlátaš tam, gde jas vudné, pri sunca sveklošči nika nenáidem. Tát je ešče malo obtrdjeni stao, potom je k-oblôki šütao i vö je od9išao, konja je odvézao, na njega si je seo i od zvőna se odklono: Lehko nôč Oča! — Bôg dáj tebi tüdi Bandi sinek! — Malo se je čüo ešče konja hôd, sledi je vse obnêmilo. — V-pipi je tobák vö zgoro, starec se je na drűgi kráj obrno i li vu svekloj gojdni se je prebűdo. Nê je bio želen znati, ka se je zgôdilo? Znao je, ka je ne bilô nika za odnesti. Sirmák Bandi, zaman si se trűdio — je v-sebi zmúvo! —	F. J.
Narodna popêvka.
Za spêvajôčo mladézen. Vküp Spravo Flisár Jánoš.
R’déča rôža lêpi cvêt.
(Piros rózsa szép virag.)
Rdéča rôža lêpi cvêt, Zakâ máš luba posvêt ? Mujvam ino češem se, Lubi, tebé čákam se.
Z-ténki žágdil plôt stojí, Jaj, lüšno stvorjênje tí: Ni mála, ni velika, Rávno se k-meni šika!
59
Senja.
Cigan je závca zgrabo i k-notároši ga je odnesao. Notáruš, ki je sprevêden človek bio, njemi je nê dao nika šenka, nego njemi je pravo: Znáš, ka cigan ? Závca dam spraviti i šteromi de se z náj jakša senja senjala, tistoga do pečenje.
Cigan je nazlük privolo i závca, šteroga je notároš v-preklati na grablice poveso, ešče tisti večér vkradno i na drűgi dén se vgojdno včasi k-notároši postavo.
— Prišao sem gospon notároš!
Ka se njim je senjalo gospodne?
—	Tak se mi je senjalo cigan, ka je edna dúga lestvica bíla gori oprávlnna od zémle do nébe i jas sem tam zgora sedo vu angelov šerégi . . .
—	Tak je! Istino májo gospon notáruš, vsečè nad njega zaviti cigan. — Jas sem ji tüdi vido, ka kak visiko so odišli i tak sem mislo, ka več nigdár ne pridejo nazáj doli k-nam, — pa sem závca spekao
i pojo.
Národna povêvka.
Ribe po vodi plavajo,
Pa má že vsáka svoj pár, Ah, jas pa povehnjena,
[nevolna stvár,
Bôg vê, gde hodi moj pár? Juhej, hujaj! Vesélo je naše, Vesélo je naše srdcé !
Ftice po zráki lêčejo,
Pa má že vsáka svoj pár, Ah, jas pa povehnjena,
[nevolna stvár, Bog ve, gde hodi moj pár? Ihej, juhej! Vesélo je naše, Vesélo je naše srdcé!
Dečki po pláci šéčejo,
Pa má že vsáki svoj pár,
Ah, jas pa povêhnjena,
[nevolna stvár,
Bôg vê, gde hodi moj pár,
Ihaj, juhaj! Vesélo je naše, f. J. Vesélo je naše srdcé !
Vöre. zlate i srebrne predmete
najbolše küpite, če od stáre strokovne firme H. SUTTNER, Ljubljana št. 93;
zaprosite ilustrirani katalog, šteri se Vam pošle popunoma brezpláčno.
60
Kí nenáidejo svoji nôg.
Sedem cigánjov leži okôli ognja, plamén visiko plahoče. Cigánji tá razprestréjo nogé, tak da so se edne z-timi drűgimi vküp zgrôžale. Vse vkríž, edne prêk po ti drűgi so ležale:	štirinájset kufreni nog v-
ednoj čupori! Lêpo vidênje je bilô. Ali plamén je pomenkávao, na slêdnje je sploj potűno. Po drva bi trbelo idti. Jas bi šô, erčé eden, samo ka nenájdem nôg, tak so se
vküp zgrôžale z-ovimi. -— Te drűgi tüdi tak právi i porédi vsê sedem. — Ni eden je nê znao za svoje. Te stári Vajda, kak vö sprobani vodja, vö plűne z-lamp bago, gori stáne, edno šibo popádne i fêst na vö vtégnjene nogé vsečé edno dvakrat. Včasi so vsi naišli svoje nogé i gori zoskákali na njé. — Pernahájder manjáki ví ! Devla vas . . .!
Trí popêvke.
a)
Kmične nôči temnost pokrìj se na zemlo,
Da naj moja žalost več nevìdi okô.
Hej, ednôk si mené küšnola na vüstaj,
On jedini küš jas prosim od té nazáj.
Nê mené, drűgoga si jálno lűbila,
Nemrem pozábiti, ka si me zvodila.
b)
Čarne vlási glavô mi vu krilo nagneš,
Vrêíe, britke skuzé mi z-ôči doj zbrišeš,
Tvoji ôči pogléd v-srci nosim vsigdár,
Tvoji lêpi ôči nepozábim nigdár!
c)
Krčmarica rozmaring cvêt, moj golôb,
Stô litrov vina daj esi naednôk,
V-dobroj vôli se do zémle zapojim,
Či od tébe eden vrêli küš dobim !	F. J.
61
Vážno !
Príglihe, prílični návučni gôvori,
Vküp pobráni po stárom Flisár Jánoši, Kak se gučíjo po prêkmurskom národi, Pri dáni prílikaj vu vsákom nástaji. Kak po strnjišči raztorjeno vlatovjé,
Je vküper pobráno občinstvi na včenjé. Više kak od štiristô komádaj dáni Vu „Evangeličanskom Kalendariji“.
Prva čupora.
Dober pop se do smrti včí.
Kesno je stároga psa ples včiti.
Tečas bij železo, dokeč je žerjávo.
Tečas vugibli drêvo, dokeč je mladika.
Ka se je návčo Janči, Jánoši de na teško.
Na konci poči bič.
Po záhodi hváli sunce.
Vse je dobro, či je konec dober.
Nevtegűj se dale, kak ti prt ségne.
Kak si posteleš, tak boš spao.
Ki kak sêja, tak bode žeo.
Ki drűgomi dobro čini, sebi správla.
Sebé poštűje, ki drűgomi poštenjé dá.
Zbojati se nê trbê, paziti je potrêbno.
Ki pênez nema, naj neide na plac.
Koza ne bi Šla na senje, či jo nebi gnali.
Lastna hvála, hűdo sago má.
Ne je tak dúgi dén, ka bi večér nebi prišao.
Sebi je vsáki mili sodec.
Po zrni gráta vršáj.
Po kapli de pun lagev.
Nájbôgši kűhar je glád,
Ki nedela, naj nejê.
Ki rano stáne zláto naide.
Nê je vse zláto, ka se lešči.
Bogši je zakrpan, kak nikši gvant Ki dosta lovi malo zgrábi.
L3og nešümi sam od sébe.
62
Ftiča z-pèrja, psa z-kosminja, človeka z-pajdáša
[spoznaš.
Drági kinč je dober glás, dragši, kak nesêri vlás. Hűdi glás perôti má, dober komaj klüka tá. Hitrê zgrábijo lažca, kak plantavoga psa.
Te se vči pes plavati, či se njemi vűha zalêvajo. Zaman se skrije somár za dveri, vűha se njemi
[vö vidijo.
Neskrivaj máčka v žakel, ár škramble vöpokáže. Günca, či ga bár v-Beč odženéjo, li gűnec ostáne. Tiha voda brêg globa.
Pomali idi, daleč prideš.
Prázna vlát visiko stoji.
Prázen lagev veliki glás dá.
Neklesti drêva pod šterim počivaš.
Neslekávaj se tečas doli, dokeč spát neideš. Med günci si je lehko imé môdroga spraviti. Komi je obilen čas, lêhko de njemi têsen.
I slêpa kokôš náide zrno.
Spameten se nepotekne dvakrat v-eden kamen. Spameten se i z-drűgoga kvára vči.
Spameten i soseda hižo bráni.
Bôhar je, komi nedohája lasno.
Vsáki zmêči pred svojov hižov.
Ka štoj nosi vu srdci, vidi se njemi vu lici. Kém ménje što spi, tém duže živé.
Ki dosta župe jê, dugo živé.
Či ogen rad máš, din tüdi trpi.
Edna lastvica nevčini sprotolêtja.
I puna kámra se sprázni po drobiši.
Zakučenec je zakučen, či bi taki na strmci stao. Lêpo je tam dati, gde nišče neprosi.
Bogše je dati, kak prositi.
Skláčene poti za neskláčene nedáj.
Poznanoga prijátela za nepoznanoga nepremêni. Lêpa rêč i protivnike zmiri.
Več misli i ménje gúči.
Dosta guča dosta záji má.
Pijanci i deca istino povêjo vö. I stené májó vüha.
63
Dobro držinče vsigdár náide delo.
I vlás má tênjo.
Lehko je oraniti, ali žmetno je zvráčiti.
Po fünti ide doli, gori pa po drobtini.
Sam je smétlav, drűge veja.
Vu drügom vidi spico, pri sebi pa tramá nê. Bole je dvakrat pitati, kak ednôk zménkati. Koga hiža gori, tisti kriči.
Vbôgi je, kak krajnski Očanaš.
Komi je kôdiši pes?
Istine govorênje, je nê človeče zdênje ... Je
[čiste dűše znamenje.
Mùči jezik, neboli gláva.
Čevketanje dosta plêv má.
Bogši je eden mir od stô bojn, ali svaj. V-dúgoj právdi sodec dobi.
Dosta vidi, slihšaj, čűj, malo guči.
Közöški (medsebni) konj práhšnatni hrbet má. Bôgše je malo lasnoga, kak dosta lüdskoga. Z-žukavcom se prišparajo zláti.
Ki malo nepoštűje, dosta je nê vrêden.
Vönê pompa, domá lumpa.
Vsáki z-sebom nosi sodca.
Vékši je dim, kak pečénja.
Vérta okô podkrmi konja.
Ki v-leti nesprávla, v-zimi stráda.
V-bočkori iskati, i v-čizmaj trošiti, zná poštenjé
[spraviti.
I vu cvetnoj posteli se je bojati trnja.
Po péskom správleno po péskom vesne. Nezvánomi gôsti je za dverami mesto.
Nezváni pro´kator, gôst, nema poštenjá.
Zbit šereg se nepoštűje.
Od gláve vonja (smrdi) riba.
Nê je pišče čednêše od kokvače.
Nemrejo zádnja kôla pred prêdnjemi bidti. Nájbôgša je ednáka pot.
I to lehko je žmetno onomi, ki nešče. Žmâhnêše je, k-šteromi po trűdi prideš.
Bôgši je čaren krüh, kak nikši.
64
Što pita: Jeli trbê? — Nedá rad.
Dobrotivnost nika nede ménša, či bár na ne-
[zahválnoga spádne.
Dojde se pohištvo, či se k-coj nesprávla.
Jálno správleno neprìde na drűgo koleno.
Eden krivi žukavec stô pravični požré.
Nekűpi za râhnški, štero za groš lehko dobiš.
(Nadaljávanje príide v-príšestnoga leta Kalendariji.)
Kajamàni.
(Kitájski románc)
Pri Jan-če-kijange šürkoj vodi Na dve bregê: Tao-Ping váraš stojí Vküp njidva velki, močen môst zvéže,
Z-ov kraj môsta kre tekôče vodé En otok z-bambusmi obrašen gyé,
Tam živéjo kajmani v-šeregê,
—	V-mráki večér, kak mêsec gor príde, ji stô i stô, na vodô vö séde.
Zmênjajo se ino pográždžajo,
I z-repámi po vôdi čupkajo,
Smejéjo se z-stô zôbi gutovmi,
Tê krasno lêpi, máli strahšnički.
—	Vu Tao-Pingi kitájskom váraši,
Se više réda več deklic rodi,
Od desét jezérk več, kak pojbárov,
Záto te višešnje z-vodé bregôv,
V-mráki večér, kak mêsec gor pride, Májo šegô v-vodô zlűčati vse.
Gde se ti kajmáni veselijo,
Da več deklin, kak pojbov nemajo,
Ar vu môdro ravnane držéle
Je to prvo réd i rávnotežje. F. J.
65
ZIMA
Nova naráva, odnemoglo je naše telo i teško se bráni proti betegam. Zato moremo teli pomágati i pripraviti ga za močnoga i Zdravoga. Telo moremo očistiti od preterčenih i škodlivih stvári i njemi doprinesti nove i oživljajoče moči. V te na-
men se priporoča za narávno zdravljenje.
„PLANINKA“ ČAJ
ki je pripravleni z vékšega iz najbolšega planinskoga zdravilnoga bilja, je toga delovánje priznáno že v znanstvenoj medicini kak hasnovito vrástvo.
Dugoletno izküstvo nam potrdi, da je „Planinka“ zdravilni čáj preveč dobro potno vrástvo, ár so njegove sestavine vzete iz znanstvene, delno tüdi iz potne medicine:
„Planinka“ zdravilni čáj je dober regulátor za čiščenje i obnávlanje. Zavolo toga je zdravlenje od 6 do 12 tjednov z „Planinka“ čájom Bahovec zvün rédno dobro:
pri slaboj prebavi i zaprtji, pri nerednom delüvanji čreva, pri napetosti tela i pri odnemoglosti, glavoboli, slabosti i žgaravici, pri obolenji mokročne kisiline, pri obolenji jeter i hemoroida, pri nervoznosti i živčnom betégi.
„Planinka“ zdravilni čáj pospešuje apetit. Zahtevajte v apotekaj edino „Planinka“ čáj Bahovec, šteri je samo té právi, če je zapreti i plombirani ino nosi
 Reg. Sp. br. 14.212 od 10. VII. 1934
MR.BAHOVEC
APOTEKA
LJUBLJANA
66
Zgodovina Mursko-sobošhe egangaličanske gmajne.
Na prostori denéšnje soboške evangeličanske gmajne so v vrêmeni pred reformácijov tri katholičanske, v vremeni reformácije pa tri evangeličanske gmajne stále, kakti: tišinska, soboška i marijanska. Samo eden máli tál indašnje marijanske gmajne sliši dnes k soboškoj evang. gmajni, vékši tál pa k morávskoj i püconskoj gmajni slíši.
Či záto soboške evang. gmajne zgodovino píšem, do vrêmena verepregánjanja od trej gmajn gučím, kakti od soboške, tišinske i marijanske.
V 16. stotini so vse pravice v rokáj veleposestnikov, grofov i plemenitášov bile. Od tej je zavísilo razširjávanje ali pregánjanje reformácije. V našoj gmajni so v onom vrêmeni tri grofovske famílije živele : v Murskoj Soboti grof Széchy, na Tišini i v Petánci je gornjelen-davska grofovska famílija Nádasdya mela imánje, v Rakičani se je pa grof Batthány držo. Vse trí famílije so prijátelje reformácije bilí. Od Nádasdy ž, ki je dugo vrêmena držáve nádor bio, Známo, ka sta on i zôsebno njegova pobožna žena Kanižai Oršolya podpéraia i razšürjávala našo evangeličansko vero. Dijáke je poslao v Wittemberg, náj se tam vönavčíjo. (Kováts Mártona zahválno pismo z leta 1551). Tüdi molítvene knige je razširjávao med verníki. Njegov sin Nádasdy Ferenc je pa na konci 16. stotine s Štajera i Kranjske pregná-
nim evang. dühovnikom svoj petanski gradíč dao, kama so evang. verniki z Štajera i Kranjske skrívoma v veliki vnožinaj vandrala náj od svoji dühovnikov čüjejo božo rêč i z njimi svetijo Gospodnovo svéto večérjo. Eti se je držao tüdi ništerne mêsece z Grádca zavolo svoje vere pregnáni veliki zvezdoznánec Keppler. Tá hiša, gde so oni mantrnicke evang. vere živeli, ne stoji več, ali ono mesto se ešče dnes „Kaštelj“ zové. — Ka je soboška familija grof Széchya evangeličanska bila, svedoči med drűgimi tüdi to, ka so v svojem grádi edno molitvárnico meli, gde so svojega rédnoga dühovnika nastavili za držánje domáče bože slüžbe. Evangeličansko vero rakičanske grofovske držine Batthánya káže edno písmo od 10. aug. 1568., v šterom grofojca etak opomina svojega siná Batthány Boldižára: Za božo volo te prosim, drži si ednoga dobroga predgara. Vido boš, ka de Bog blagoslovo tebé, tvoje vérstvo i tvojo máro.
V šterom leti so vzéli evangeličanci prêk katholičanske cerkvi v Murskoj Soboti, Tišini i Martjanci, ne vêmo; samo telko známo, ka je na konci 16. stotine formulo concordiae že tüdi soboški dühovnik podpisao (Szaloszeghi Jânoš) i ka je eden zapisnik sinóde podpisao 1616. Brekóci Ambrósius soboški evang. dühovnik.
1604. leto je soboškoj gmajni eden žalosten dogodek prineslo. Od
67
1526. leta so tüdi naši kráji pod törsko oblást prišli, törski vojáki so pazili na ete kráje. Zdaj so pa pod revolucijov Bocskaia vogrski vojáki na poti proti Beči v ednoj noči na Soboto vdarili, törske vojáke Stirali, mesto pa vužgali. Vsakša hiša je do tál zgorêla, tüdi farof, samo evang. cerkev je ostála, štera je te na mesti denéšnje kath. cerkve stála. Náj tákša nesreča na mesto več ne pride, so stančarje z dovolênjem grofa dokončali, ka svoji hiš ne zazidajo na stárom mesti, nego v denešnjem grofovskom püngradi. Té je naimre s stênov i pred stênov, gde je zdaj šetališče, z globokim járkom bio okôlivzéti, tak ka neprijátelje ne bi mogli zlejka v váraš. Tak so hiše vse do 1780. leta okôli gráda stále, gda je grof kôli gráda park dao napraviti, hiše razrűšo i stančare v denéšnji vilicaj nastano.
1626 je preveč znamenito leto za •evangeličance v Prekmurji i tak tüdi za soboško evang. gmajno. Le1enyei István škof i dühovnik v Čepregi je vizitácijo držo v prekmurskoj šinjoriji v tüvarištvi Zvonarič Istvána, dühovnika v Cenki i Terboč Jánoša, šinjora v Gornjoj Lendavi. 1627. jul. 10. so začnoli pri Sv. Gjürgji i jul. 11. so prišli na Tiši-
no, gde je na mesti denéšnje kath. cerkve stála lêpa evang. cerkev. Allodiator Mihály je bio te eti dühovnik, pred njim pa Barnabáš. K tišinskoj fari so slíšile vesnice od Skakovec do Gradišča. Štiri vesnice so pláčale vučitela (Vaneča, Rankovci, Kupšinci i Gederovci), drüge pa dühovnika. S Tišine so vizitátorje jul. 12. v Mursko Soboto prišli ali kak so v onom vrêmeni zváli vés: Muray Szombatt. V zapisniki, šteroga so eti gorivzéli, se zamerka, ka sta eti dvá dühovnika bilá. Eden: Svetič Gergej je dvorni predgar bio pri grofi Szechy Miháli; njegova lêtna pláča je bíla: 80 rajnški, 10 metrov pšenice, 10 m. žita, 10 m. ovsa, 10 akôvov vína, 2 prásca i drva, kelko potrebűje, štof za gvant, čizme, strošek pri grofovskoj držini, če na večérjo ali obed nemre príti, se njemi pogače i vino vkraj denejo. Drűgi dühovnik je bio Gederóci Jánoš, šteroga pláča so tiste njive bilé, štere zdaj soboški plebánoš má. Interesantno je, ka on od műzge prêk jezera gučí, gde je dühovnik trávnik meo. Zdaj je samo imé ostalo Jezer potoki, mesto se ešče vidi ali vodé nega v njem. Veliki trávnik je meo farar na Fararovom kôti, gde je 30 vôz sená dôbo. Eto imé
Poštüvane čtitele
našega kalendarija zôseb opominamo na več kak 50 let poznáne i prilüblene zdravilne proizvode THIERRY-BALZAM
i THIERRY-jovo CENTIFOLIJSKO MÁST za rane. Točno Poglednite oglás z zákonom zavarvanimi znáki v našem kalendariji. Thierry-ovi zdravilni proizvodi (Thierry-Balzam i Centifolijska mást) se dobivajo tüdi v apotekaj, ali pri küpüvanji pazite vsikdár na z zákonom zavarvane znáke i odločno zavrnite brezvredne pretvorbe. Direktne naročbe naslovite vsikdár točno : Ljekarna Angjelu Čuvaru, ADOLF-a pl. THIERRY-a nasljed. PREGRADA br. 61 Savska banovina, Jugoslavija.
68
káže, ka so v Soboti dugo mogli evang. dühovniki biti, ár so od njih eden cêli ograd imenüvali. Farar náimre samo evang. dühovnik more biti, ár kath. dühovnika ali za plebánoša ali pa za popa zovéjo. Z zapisnika se vídi, ka je soboška gmajna v onom vrêmeni ednoga nepoštenoga blagajnika mêla. Gmajna je náimre tožbo dála notri prôti kuràtori Moravčak Mihályi, ki je gmajnske gorice v Sebeborci odao sebi za 22 rajnški i od tistoga dnéva mao je on nücao eto gmajnsko imánje. Vizitátorje so odlôčili, ka nazáj more dati gorice gmajni. Trí vesnice: Korongh, Buzinc i Lukašoc so vučiteli dále silje, drüge pa dühovniki. Vučitelov je več bilô, ár zapisnik vöpovê, ka vsakše dêête vsakšomi vučiteli 32 denára more pláčati. Ne vê se, jeli je te Sobota vékša bila, ali so pa deca bole redovno hodila v šolo, ár je, kak stári lüdjé Právijo, pred sto leti pá samo eden vučitel bio v Soboti.
S Sobote so vizitátorje jul. 13. v Martjance prišli. Dühovnik je eti Domján Mihály bio. Martjanska fara je dosta vesníc mêla, esi je slíšo ešče Strukóc tüdi, vesníce denéšnje püconske gmajne, ešče celô Mačkovci. Zvün tej ešče Noršinc, NemŠoc, Mladetinc i Moravci. Pred vizitátore so eti edno znamenito tožbo prinesli: Törkí so pét vesnic porűšili : Hegonc, Tešanoc, Križonc, Obrančakoc i Bükovnico. Ali vsê stanćarov so záto nej bujli i tej so sledi na nôvo zazídali svoje híše,
ali nej na onom mesti, gde soprvle stále. Od tej so zdaj pá térjali cerkveno dáčo. Ali nej so ščeli pláčati. Oni pét vesnic nega več, so pravli tej lüdjé tak smo nej, dužni pláčati. Ali na etakšo modri-jo so vižitátorje nej poslűhšali. Martjanska gmajna je bogáta bíla, mêla je na pôsodo dáne pêneze 228 rajnški. Zvün toga je dühovnik Domján Mihály ob prilíki vizitácije na gmajno njao svoje gorice na miháloškom brêgi. Noršinc i Nemšoc so vučiteli dále silje, drüge vesnice pa dühovniki.
Ete zapisnik vizitácije od 1627. leta, šteri se ešče dnes v knižnici šopronskoga liceuma nájde, svedoči, ka so na prostori denéšnje soboške fare bodoče evang. gmajne lepô Cvele, v imánji i dühovnom žítki bogáte gmajne bilé.
Ali na žalost mir je nej dugo trpo.
1643. leta je veliki vdárec prišo na našo gmajno. Vrêle evang. grofovske držine sin, Nádasdy Ferenc je zatájo vero svoji očákov i prejk je stopo na katholičansko vero. Tak právijo, ka je tô Duellan priora delo bilô i grof je na dén Katalíne v Csepregi rêsan prêk stopo. Kak preveliko radost je spravo s tem katholičanskoj cerkvi, káže to, ka je njej nej zadosta bilô, ka je grof Nádasdy ednok prêk stôpo ; Na koledne svétke istoga leta, ga je vesprémski škof v Sárvári med svétešnjòv božov slüžbov ešče ednok povrno. Ali škoda njim je bilô tak
69
preveč se radüvali. Nej je, kak so, oni pravli, spoznanje istine vodilo Nádašdya v katholičansko cerkev, nego lübézen do pènezov, štera je začétek k vse hüdobíji. Že 4. febr. 1644 se je oženo z Eszterházy Juliov, štero bogáto grofojco je samo tak mogo dobiti, če je prvle prek stopo na kath. vero. Nádasdy je prêk stôpo zatájo vero svoji očákov, preganjao svoje prvejše verebrate, vzeo njim je tüdi njih najdragši kinč — cerkev. Ali boža kaštiga je nej zaostánola, v krvníka rokô je spadno, odsekali so njemi glâvo.
Gda je odvzeo Nádašdy od evangeličancov tišinsko, soboško i martjansko cerkev zagvüšno ne vêmo. Ali okôli 1660 se je moglo to pripetiti. 1700. leta je samo edna evang. cérkev bíla v Prekmurji, pri Sv. Benediki. Ali 1732. leta se že tüdi tá cérkev med zgüblenimi opomené. Zdaj so nam vse vzéli. V Šurd i Nemeščo, več dnévov hôda so mogli vandrati oni, kí so evang. cérkev iskali.
Gda so nam že vzéli cérkve, so evang. vernike na rázločne načíne prisiljávali, náj zatajíjo svojo vero. V Soboti je Varaška oblást vöpovedala, ka se eti evangeličánec nesmi držati. Što je eti ščeo ostánoti, je prisiljeni bio prêkstôpiti na kath. vero, drűgi so se pa ráj odselili. Na vesnicaj, zôsebno na bregáj, so trdi goričanci zvêsti ostanoli svojoj veri, ali v Soboti je nej ostao niti eden evangeličánec. Po dúgom vrêmeni, 1840. leta, gda je po cêlom svêti sloboščine veter zapíhao, so pá dopüstili evangeličáncom se v Soboti nastaniti. Prvi je bio nikši Horváth, potom je prišao Berke Jóžef fiškáliš i drűgi.
V vesnicaj okôli Sobote ešče preostanjeni evang. stančarje so se po verskoj sloboščini, vödánoj 1781. leta, pridrűžili k püconskoj fari, štera je včasi po vödánji sloboščine v žítek stopila. I k etoj fari so slíšile vse do 1890. Evangeličanci oni vesníc, štere pri Mőri ležijo, so preveč daleč bilí od püconske cerkve
Či ščete dobro blágo
i po solidnoj ceni küpiti specerijo, si poglednite novo trgovino na LENDAVSKOJ CESTI 37.
(prvle Hirschl), gde te točno vöobslüženi i gde je tüdi vsigdár na zálogi ribja mela, klejno vápno, rafija, modra galica itd. itd. itd.
Se priporoča cenjenim odjemálcom
B
ERDEN KÁROL, M. Sobota.
70
i šôle. Deca so nej mogla rédno hoditi v šolo, vnôgi so v kath. šole hodili, Vnogi pa nikam nej. Pa tüdi dühovniki ete velike gmajne so nej mogli preskrbeti svoje vernike. Záto so tej dokončali, ka se vkrajodtrgnejo i ménše gmajne stvorijo, gde do bole preskrbleni z düševnov hránov.
1892. leta je tišinski kath. šinjor Dr. Ivanoci v ednom kath. listi pisao, ka za 30 let preprávi z murske krajine evangeličansko kügo. V tom se je lejko vüpao, ár so zavolo prevelike oddaljenosti od cérkve i šole najšli se med evangeličanci tákši, kí so svojo vöro zatájili˙ Hvála Bogi, dr. Ivanocija proroküvanje se je nej spunilo, ár čisti evangeliom nemre nigdár vesnoti. I zdaj nej samo na etom, nego tüdi že na drűgom bregi Mőre živéjo vreli evangeličanci i vse bole i bole rasté njih šereg, tak ka se je v Apači že edna missionska gmajna mogla grüntati.
V začétki osemdeseti lêt, gda so se evangeličanci v Soboti vse bole povnožávali, so večkrát gučali naši verniki, ka bi eti edno gmajno mogli grüntati. Velka sreča je bíla za bodočnost soboške gmajne, ka je eden vrêli evangeličánec prišao esi za glavára — Csorna Jenő. Njegovo delo je bilô, ka so naši verniki 27. mája 1886. ob prvim prišli v Soboti vküper na cerkevno správišče pod predsedništvom Cipoth Rezső püconskoga dühovnika i Berke Mihály inšpektora. Püconska gmajna se je nej protívila, náj se zaednôk fílija grünta v Soboti, k šteroj
bi se pridrűžili evang. verníki vesnic: Murska Sobota, Nemšavci, Martjanci, Noršinci, Mlajtinci, Černelavci, Veščica, Kupšinci, Borejci, Vančaves, Rankovci, Krajna, Gederovci, Sodišinci, Murski Petrovci, Petanci, Tišina, Tropovci, Gradišče, Murski-Črnci, Barkovci, Krog, Rakičan, Beltinci. Trbelo bi si cérkev ali molitvárnico i farov spraviti i kaplána pozvati, šteri bi pod voditelstvom püconskoga farara oprávlao eti düševno pastérstvo. Verníki eti vesnicbi dáčo i nadale pláčali v Püconce, dokeč se ne bi sploj odločili i svojo soboško matergmajno stvôrili. Ali pred navdüšeni začétek so nečákane žmetnôče prišle. Váraš je bár na severnom kráji šetališča kšenki ponűdo funduš za cérkev i farov ali grof Szapárija držina je proti Stánola i tak je nikaj nej bilô s toga. Potom so verníki na več mestaj ščeli kűpiti funduš, ali v slêdnjom hípi, pri podpisüvanja je odávec vsigdár nazáj vzeo svojo ponüdbo. Tri leta so tak skrívne roké nej omogočile spuniti vročo želo vernikov. Te je eden veren evangeličánec, Köhler Jánoš krčmár kűpo za sébe od Tower Jánoša, kí je pa nê dávno küpo od Nemeth Jožefa, oni funduš,. na šterom zdaj stojí cérkev. Gda je že ete, na nájlepšom mesti váraša, ležéči funduš na svoje imé dao spísati, te je vküp dao zezvati gmajnsko správišče i na znánje je dao verníkom, ka je oni funduš gotov po lastivnoj cêni gmajni prepüstiti. Gmajna je ponüdbo z velikov ra-
71
dostjôv i zahválnostjov vzéla. Meli so zdaj funduš na nájlepšem kráji váraša. Včasi so skončali, ka na zádnjem táli funduša stojéčo gümno prezidajo za molitvárnico i pozovéjo kaplána.
5. okt. 1890. je bio pozvani za kaplána Balogh Ištvân z Alsó-Büka, na tréjo adventsko nedelo onoga leta je pa nôva molitvárnica bíla posvečena po Kund Šamuel šinjori.
Verniki i drűgi gmajn kotrige so se bár z lêpimi dári paščili nôvoj gmajni na pomoč, dönok so veliki dug mogli na sébe vzéti, ár je nôva hiša 12.000 rajnški koštala, molitvárnica, zvon i orgole so pa tüdi preci stroškov prinesle. Ali verniki so na vsáki áldov gotovi bili v lübézni do svoje cerkve, tak ka so 7. febr. 1892. skončali, ka kűpijo sosedno Spitzerovo hišo z fundu-šom vréd za 4.500 rajnški i tam edno evang. gmajnske šôlo zídajo i potom kàntorvučitela pozovéjo. Na etom istom správišči je Balogh Ištván kaplan naznánje dao verni-
kom, ka zapüstí soboško gmajno, ár so ga v Porrogh-Szentmihâlyi za farara odébraii. Gmajna je z globokov žalostjov vzéla slobod od svojega prvoga kaplána i na njegovo mesto je Kovátš Ištvána, v Lébenji rojenoga čikvánskoga kaplána pozvàla 10. márc. 1892., ki je slűžbo 18. márc. že tüdi prekvzeo. Šola je v septembri 1892. gotova bíla, Márton Lâsló s Kőszega je pozvani za vučitela i začnolo se je včenjé v evang. šoli.
Bár je ešče veliki dug težío pléča gmajne, dönok je začnola spunjavanje svoj Svéti cil — pobéranje na cerkevni fond.
1. maja 1893. leta je mro Berke Jóžef fiškališ, indašnji inšpektor püconske fare, ki je v pobožnosti vsigdár z dobrov példov slűžo našim gmajnarom, vsakšo nedelo je prišo s pesmenimi knigami pod pazdhov v molitvárnico. Lêpi žítek, mirovnost i lübézen do cerkve je kralűvala te v našoj gmajni. Molitvárnica je vsigdár puna bíla, v
Vremen je najbolša sküšnja!
Vnoge novosti, štere se na nagli pokažejo i znáne postánejo po vnogi reklámaj, hitro
prejdejo pá, ár praktične hibe majo i ne zdržijo, ka so Obečale. — Ali ka je zaistino dobro i vredno, ka zadovoli postávlene zahteve, to preživé vnoga desétletja i vse bole prilübleno postáne. To strogo skušnjo časa je zdržalo znamenito domáče vrástvo THIERRY-BALZAM. Račún prijátelov Thierry-Balzama rasté od leta do leta i nájdemo poznáne glaže Thierry-Balzama z zákonom zavarvanim znákom „zelena opatica“ v vsej držélaj svetá. — Povsédik má Thierry-Balzam prednje mesto v hišnoj apoteki, ár v vnogi prilikaj ponűja vredno i zaneslivo pomoč. Pri bolečinaj želodca i žmetne prebáve bláži Thierry-ov Balzam bolečine, rédi apetit i pomága prebávo, pri kašlanji pa pomága čiščenje. Rávno tak dragoceno je to prilübleno zdravilo za mazanje zvüna, ár bláži bolečine. Tüdi v popolnoma zastareli slučájaj je delovánje Thierry-Balzama odlično. Vsikdár bi ga trbelo meti v hiši, nikdár se ne pokvari, či bole stári je, bolši je. Na sto jezerke zahvál dokážejo dobro delovánje Thierry-Balzama, ka pa vsi hválijo, to more tüdi Vam pomágati. 1 škatula z 6 glaži košta s pakivanjom i poštninov 60 dinárov. Naročite isto zráven od: Ljekarna Angjelu Čuvaru, Adolf-a pl. Thierry-a nasl. Pregrada br. 61. Savska banovina, Jugoslávija.
72
gmajnsko šôlo je pa 140 dece hodilo, tak ka smo zavolo máloga prestôra, vsej, ki so se zglasili, ranč nej mogli notri vzéti.
2. jul. 1895. je mrô Berke Mihály, prvi inšpektor gmajne i naš odličen blagajnik. Na njegovo mesto je gmajna za inšpektora Csorna Jenő glavára, za blagajnika pa Vratarič Ivana s Černelavec odébrala.
1900 je za našo gmajno leto radosti bilô. Spunila se jé dávna želja naši vernikov : soboška gmajna je matergmajna grátala, nej je bíla več fília, hči puconske fare. Zvün toga je 18. mája goripoisko našo mládo gmajno Gyurátz Ferenc. To je eden nepozablívi dogodek bio za nás. Ne spomínajo se naši verníki ešče dnes samo njegove predge v molitvárnici, nej si je samo s svojov prijaznívostjov pridobo lübézen vsej gmajnarov, nego zôsebno se ga záto spomínajo ešče dnesdén vsi, ár se je na njegov tanáč osnôvilo žensko drüštvo naše gmajne, štero je že teliko skúz posűšilo i teliko siromákov podpéralo s svojim blagoslovlenim delom.
1902. je mrô gmajne prvi vučitel Márton Lásló i gmajne kurátor i dobročinitel Köhler Jánoš. Za vučitela je Kronpaszky Ede bio odebráni, ali on je po ednom leti odíšao. Te je prišo 1. nov. 1903. Ruzsa Ferenc. Za novoga kurátora je pa Kühár Ferenc, temnice páznik, bio odebráni.
Kak vsakši začétek tak so tüdi prva lêta naše gmajne dosta težkoč
prinesla s sebom. 23.000 koron dugá je težilo pléča mláde gmajne, dönok je že 1892. dokončano, ka se začne pobirati fond za zídanje cerkve. Šuma je od leta do leta rásla i s tem tüdi vüpanje v srcáj naši verníkov, šteri vroča žela je bíla, náj bi se soboška gmajna od nedele do nedele v ednoj lêpoj cérkvi sréčala z vsamogôčim Bogom i s svojim Zveličitelom. 1892. je cerkevni fond 2521 korôn znášao, 1893: 4043,	1894: 4822, 1895:
6135, 1896: 8027, 1897: 8819, 1898: 10.103, 1899: 10.912, 1900: 11.862, 1901: 12.992, 1902: 14.673, 1903: 17.961, 1904:21.716, 1905: 25.730, 1906:27.678, 1907:32.660, 1908: 36.617 koron.
Že 5. febr. 1905. držáno správišče je predsedništvi gmajne zavüpanje dalô, naj priprâvi vse potrêbno k zídanji cerkve. Na g. Baltik Frigyeš püšpeka tanáč smo pozvali z Budapešta Gerey Jenő inženêra. Pogledno je naš funduš i tak je míslo, ka cérkev samo na srêdi funduša nájde prípravno mesto. Ár je pa vučitelovo stanovánje i árendaška hiša stála tam, je oni tanáč dao, naj se ete kak tüdi na desnom kráji funduša stojéči n i s i k i i nezdravi farov porűšijo i na mesto tej se náj na lêvom i dêsnom kráji funduša edna-edna nadstropna hiša zazida, na srêdo pa cérkev. Ete plán g. Gereya se je vsakšemi povido, samo edna žméča je bila — pênezi.
Ali naši verniki so tak navdüšeni bili za té plán i tak so želeli na
73
božo díko edno lêpo cérkev povzdignoti, ka je správišče prineslo tüdi nájvékše áldove. Ápr. 1907. je stári farov porušeni i na njega mesto se je začnola zidati denéšnja lêpa
dec. se je pa tüdi dühovnik mogao že preseliti v zgorâšnje stanovánje. V aprili prišestnoga leta se je že začnolo delo na lêvom kráji funduša: porűšila se je árendáška hiša i vu-
Soboška evang. cérkev.
hiša. Kak pridne včéle so prihájali naši verniki pomágat; 1. okt. 1907. se je spôdnji tál hiše že vömogao dati za trgovino Nemec Jánoši. 15.
čitelsko stanovánje i začnolo se zidanje nove hiše. To delo je že žmetnej šlo, ár je 1908. leta tak velka süša bíla, ka so se vsi štirje
74
stüdenci našega funduša vöposűšili. Eden čas je Ozdaleč trbelo nositi vodo k zidanji. Na právom kráji stojéča hiša je 12.000 korôn koštala, na lêvom pa 24.000. Gda je eta drűga hiša tüdi gotova bila i trgovina vödána Jónáš Jánoši, te je gmajna nikaj pênez nej mêla več. Na stroške cerkev zidanja je 65.000 korôn bilô račúnano, ali samo na zidársko delo. Vsevküper bi 100.000 koron koštala.
Dönok smo brezi vsakšega filera začnoli tô delo, kak je naš dühovnik pravo 13. mája 1909. gda je grüntni kamen položeni: „V našem deli neobtrüdjeni začnemo dnes svojo nájvékšo dužnost, zídanje cérkve. Vüpamo se pred vsêm v onom dobrom Bogi, ki je nás, svojo slabo deco, dotegamao tak lepô podpérao. Vüpamo se v lübézni naši verníkov do njih cerkve i v njih krepkoj veri, štero so pri zídanji do etec posvedočili s tem, ka so se kak pridne mravle vrteli na cerkevnom dvôri podérajôč stáre, zidajôč nôve zidíne — z velikov radostjôv se znojéči na diko Gospodna. Vüpamo se v lübézni naši bratov, ka nás z dobre vôle podpérajo, naše svéto delo v svoji molitvaj pred Bogá neséjo i radűjejo se, če z Božov pomočjov krêpimo vero, pobogšávamo národ, razšürjávamo Bože králestvo že eti na zemli“. V prvi steber na vzhodnoj stráni smo zazidali eden od vernikov podpisani dokument, „Muraszombat és vidéke“ imenüvanoga lista dvê numeri i edno na 10 ko-
ron vöpostávleno knižico Muraszombati Takarékpénztára, z onov pripombov, ka se eta šuma samo za stô lêt — 13. mája 2009. leta more gorivzéti v banki. Pri položítvi grüntnoga kamna so nazoči bilí vsi evang. dühovniki Prekmurja.
Zídanje cérkve je pridno šlo naprej ali zmês so nečákani žalostni dogodki zmotili radost verníkov. 2. ang. 1909. je mrô nágle smrti zvêsti Šafar gmajne, starejši Vratarič Iván s Černelavec. 22. nov. pa rano preminjeni inšpektor naše gmajne Dr. Vratarič Iván soboški fiškališ. V etom vrêmeni, gda je nájveč dela. bilô, je več mêsecov trpéčo žmetno bolézen spadno dühovnik Kovâts Ištván, tak ka je gmajna kaplána zvála — Heiner Gézo.
Za nôvoga inšpektora je Junkunc Šándor živinozdravník bi odebráni, za blagájníka pa Šiftar Lajoš mlinar.
21. ápr. 1910. sta prišla s Šoprôna našiva dvá zvoná, šteriva smo 1. mája dáli prek v svétešnjoj božoj, slűžbi njih svétomi zrendelüvanji. Zdaj so že trijé zvonôvi zvali verníke k božoj slűžbi i se jôkali za odhájanimi verníki. Srêdnji zvon je naše žensko drüštvo darüvalo, kak tüdi naše 8730 koron vredne orgole.
Naslednje je prišo žmetno čákani dén, gda se je zídanje cerkve dokončalo i je cerkev 18. sept. 1910. po Gyurátz Ferenc püšpeki na nezgovorno radost verníkov posvečena bíla.
1. okt. je gotovo bilô prezídanje naše molitvárnice v šôlo z dvema:
75
sobama i 14. sept. je gmajna odébrala drűgoga vučitela Tomka Gizdo vučitelico s Küpšinec.
Cegli so se naši verniki pred nikšim áldovom nej prestrašili, dönok je po dokončanji cerkve 63.000 koron dugá ostalo. Ali eto veliko bremen smo z božov pomočjôv dojpláčali. * *
Zgodovina naše gmajne posvedoči, ka je dober Bog z nami, nás nigdár ne ostávi, náj samo mí ostánemo zvêsti k njemi, náj samo nás ne odloči nikša moč, nikša oblást.
Božo lübézen do nás svedoči tüdi veliki šereg naši dobročinitelov. Do
tegamao je med njimi nájvékši Kübár Ferenc, ki je s svojov tüvárišicov Kolossa Jutkov svojo hišo i funduš na našo gmajno njao. V etoj hiši je naš Dijaški Dom, šteri je tak vnôgim dijákom olejkôto včenjé na gimnáziji. Naš veliki dobročinitel je 19. nov. 1921. spuno svoj zemelski tekáj. Náj bode njegov spômenek blagoslovleni.
Našo evang. gmajno pa náj i nadale podpéra v spunjavanji njéni zvíšeni cílov vsega blagoslova Bôg.
KOVÁTS ŠTEFAN evang. dühovnik...
Jaj, kak bi rad podkováne čízme meo.
(Nôta: Be szeretnék rámás csizmát viselni.)
Jaj, kak bi rad podkováne čízme meo,
Či bi kovač lepô podkovati šteo:
[: Kôvi kováč, ihaja! Ka maram!
Dvajsti râhnški (dinár) neo drági.
Zapijéva je vu Čačinovičovoj čárdábi! :]
Hej, rad bi lêpo devojko obímao,
Vernoga srdcá deklino si ziskao:
[: Hodi luba, ihaja!
Daj meni tvoje srdcé,
Dobiš moje, dobiš moje vu mémbo, v-membo za njé! :]
Odkod rastoče iskanje?
Jeste eden proizvod, šteri od svojega postanka pred več kak pol stotinov ponovno i vse bole
osvája simpatijo različnoga občinstva. Odaja toga proizvoda stalno raste. — Té nenavádni pojáv je posledica popolnosti toga proizvoda. V istini vsi tisti, ki so trpeli na friški ali zastareli, kak tüdi že na gnojivi ranaj i mozolaj rázločni vrst i so pri tom nücali Thierry-ovo CENTIFOLIJSKO MÁST, se tüdi nadale držijo toga resan prvorazrédnoga vrástva, s šterim doségnejo bláženje bolečin i čiščenje ran, ár je Thierry-ova Centifolijska mást po vsoj priliki eden od nájbolši proizvodov té vrste na celom sveti. — Več od toga v oglasi našega kalendaríja. Naročite isto zráven od: Ljekarne „Angjelu Čuvaru" ADOLF-a pl. THIERRY-a naslj. PREGRADA br. 61. Savska banovina, Jugoslávija. — 2 lončiča s pakivanjom i poštninov 28 dinárov, 4 lončiči 48 dinárov.
76
Kriv molčánja.
(Max Wedemayer)
Trgovec Andráš je čüo sodbo, štera ga je zadenola v srcé: na temnico so obsodili ednoga, ki je nikaj hűdoga nej včino, šteroga krivda je rávno v tom bíla, ka je nej včíno nikaj. Môž je molčao, je nej spregovoro, četüdi bi z ednov rečjov lehko zabráno razbojništvo.
Gda so obsôdbo razglásili, je Andráš povéznjene glàve i stísnjeni vűst stao med poslüšalci. Gda se je začüla žmetna rêč „kriv je“, se je zadeto i vendar Čűdno razbremênjeni strsno, kak da sodba ne bi za onoga tühénca valála, nego za njega, toga spoštüvanoga stároga trgovca, šteroga poštenost se telkokrat postávla za példo mladini.
V zádnji letaj je malo čűden pôsto te stári trgôvec Andráš, se gučí po vâraši. Ali pa je nej kaj čűdno-ga, če nikâk dén za dnévom beží na sodišče i poslűša razpráve, kak da bi od tej zavísilo njegovo blájženstvo ?
Dnes se pá more nad njim čüdüvati njegova stára vertinja. Ka njemi tüdi príde na misel, tak brez pozdráva iti mímo njé, kak da je niti ne bi bilô na svêti?
Ja, ka príde stâromi Andráši v pamet, trdi kolen se spotikati v svojo sobo i za sebom zaklüčiti dveri ? Ka njemi je, ka s kíšte svoje pisalne míze vzeme fotografijo i te s slikov v roki negenjeno sedí več vör, kak da bi se spozábo s tekâja vremena ?!
Slika v njegovoj rôki káže deklino, štere vôski nôs i visike obrvi nezmotlívo prispodobnost kážejo s starim Andrášom. Lüdjé so vsikdár hvalili prispodobnost med njim i njegovov hčerjov Mártov, njegovim edínim detetom, štera njemi je kak
drága zapüščina ostâla za rano zgüblenov ženov. Nej je bilô vernejšega prijâtelstva med Očom i hčerjov i očinska lübézen je nikdár nej bíla bole pobita kak te, gda je Márta, dvajsetlêtna cvetéča deklina, z nikšim tühim človekom odišla v svet.
Andráš ešče zdaj čűti po ostroj bolečíni ono velko pràznočo, štera ga je té prevzéla. Tak je stao na sveti, kak stéblo, šteromi se odžaga korenjé i korona. Nikaj njemi je nej ostalo, samo trűdno čàkanje, náj njemi vgàsne tüdi slêdnji plamen žítka.
Prebolo je svojo velko žalost! Žítek je dale teko, tôpo i dúgočasno.
Živlênje, boléče i mantrajôče živlênje, je te prišlo pá v hišo, gda se je Márta nazáj povrnôla. Nazáj je prišla. Ali samo iskajôče očinske očí so mogle v njej ono spoznati, štera je nigda v obilnosti svoje mladosti zapüstíla roditelsko hišo. Potrta je bíla. Prišla je domô z edínim želênjem, náj bi lehko v sobi svoji deklinski lêt mrla.
I stári Andráš jo je nazáj vzeo. Nej jo je stiro s svojega praga. On, te spoštüvani i nigdár ogrizávani, je mírno prenášo radovêdnost i ogrizávanje svetá. Kak zadreveneli je bio njegov obráz, kda je po vulicaj stápo. Očinska dúžnost njemi je več bíla, kak sramota iména.
V onom časi se je v njegovom žítki vresníčo Jezušov kríž. Navčo se je, z močí molítve prenášati bremena. Če njemi je žmetna dvorba betežnice dopüstíla ešče ništerne minute, je sedo na hčérinoj posteli i čteo sv. písmo. Ali reči svétoga písma je nej zgovárjo na glás. Za sébe je čteo, kak da bi isko potrdilo, ka Bôg ščé žmeten šorš ti svoji.
77
Z Mártov je nika nej gúčo, niti rêči več od ti najbole potrêbni. Nej jo je spitavo, ka je preživêla vönej v svêti. Nej jo je trôšto z očinskov dobrotov. Nikaj njej je nej ovado od one moči, štero njemi je vera darüvala. Tíhi je bio. I eto molčánje je kak slêdnja neznosna senca ležála nad tôv mérajôčov.
Odprla je vűsta, náj bi se njemi spovêdala. On je pa nêmo odklono z rokov. Gúčale so njéne očí, žaréče v trplênji dűšne vêsti. On pa je zapűsto sobo. Tak je Màrta v svojem smrtnom boji nikoga nej mêla, ki bi njej smileno odvzeo bremen zablôde.
Žítek jo je zapűščo. I tihoča molčanja se je nej prelomila vse do njéne smrti. Tô je bila stároga Andráša sôdba nad spàdnjenov hčerjôv.
Samo dugo potom, kak jo je sprevodo k grobi, je začno z vsakšim stopájom, z šterim je blíže prišo vekivečnosti, glédati z visíne vekivečnosti vse to strašno, ka je prežívo. I z edne vse vékše znotrêšnje nemirovnosti se je kak blísk zbüdílo v njem nôvo spoznanje: ka je pôleg vsega spunjávanja svoje očinske dužnosti zaműdo na svojoj hčéri edno višišo dužnost i je s tem nikaj velkoga zakrívo. Bráno se je etoga spoznanja! Jeli je nej več včíno, kak bi jezero starišov včínilo na njegovom mesti ? Jeli se je nej skrbo za spádnjeno, kak da se nikaj ne bi zgôdilo ? Jeli je nej zamolčao vse ono trdo i ostro, ka bi lehko pravo svojoj hčéri?
Žmetno se je odehno v svojoj moki. To je bíla ja rávno njegova krívda, ka je nej gúčo, ka je molčao. Nikše smileno pítanje je nej zapűstilo njegovi vűst! Za sébe si je pridržo trôšt Gospodna, šteroga je tak obilno spréjo ! „Hodte k meni vsi, ki se trűdite i ste oklajeni“,
zaka je nej gláso etoga trôšta svojoj mérajôčoj hčéri?! Pôleg vse svoje pobožnosti je med one slíšo, šterim Jezuš právi: „Što je brezi grêha med vami, té naj lüčí prvi kamen!“ On je lüčo te kamen, kamen svojega molčanja! I dobro je zadeno! Dén-za dnévom je molo: „Odpüsti nam dugé naše, kak mí odpűščamo dužníkom našim!“ — i sam je vendar nej odpűsto!
Od tistoga časa je posto tak čűden človek, ki svoje dnéve tá živé, iskajôč sodbe. Malo sam svoj gospod je bio, nad šterim se váraš, smejé, ár je stalen poslűšálec sodníjski razpráv; eden od oni, od šteri nišč ne vê, kak njemi gorí srcé!
Dnes je čűo tô sôdbo : kriv molčanja. Človeča vűsta so povedala, ka je on že dávno znao. Pôleg vse potrtosti njemi je to vendar v zadoščênje.
I zdaj nêmo leži v njegovoj rôki slika. Mílo jo prosi: „odpűsti!“ i čű i molčánje nêmoga obráza, kak je sam molčao. Čáka na odgovor. Ali hčí nêma ostáne.
Od etoga strašnoga molčanja se zgűblenoga čűti. Sklűči se i si svojo sêro glávo med roké dene. Jôče se. Skuzé, prek teliki lêt zadržane, sílijo z njegovi oči i vse razčistijo : trdost srcá, krívdo molčânja, moko samotožbe.
Te se nikaj nepopislívoga zgodí z njim: čűti, ka je več nej sam v sobi. Nikši zvíšeni glás prihája nad njega: „Odpűščeni so ti tvoji grêhi!“ Glás v njega síli, prepoji ga i čűje ga praviti: „Hodte k meni vsi, ki se trűdite i ste oklajeni i jaz vam počinek dam!“
Od edne velke dobrote se čűti okoli vzétoga, štera z velkov močjôv prevzeme njegovo dűšo. I te se zravnà... (Kirche und Volk 1939. 3.) Poslov. D.
78
Od šatrüvanja, bajanja navad, vrážke.
Šatringa, šatrűvanje, čalêrstvo, comperníja, z-očârjenje, bajanje, zvörčenje, vu dnévov šatrűvanje, od stvári vkanjanje, nesrečni dnévov, račúnov držanje, decé obranje, prôti tej čűdno vrâčenje i sam Gospodin Bôg zná kakša kriva mišlenja, so od indašnji, blodni poganski národov gori ostánjene blôdne návade, vu šteri so nezevčeni, vu dűhovnoj stepsti živoči národje Vervali ino se od njí bojali. Vu vezdàšnjem zevčenom vrêmeni že malokaj štoj dá na njé. Li samo teliko, ka je vu spômenki držijo i čüdűjejo se nad očâkov blôdnostjov, kí so šatrüvanje za srečno ali nesrečno Vervali i mislili. Tá slêpa vera i kríva nâvada dnesdén že nikšega pomena nema.
jas, kí eti v kalendariji gori namêni prinesti, doli spísati i vöpokâzati očákov eto slabost, vu šteroj so se oni zgàjali, nemam cíla z-tém vezdášnje pokolênje môtiti, tém ménje znova v nàvado prinesti, ár se tak nebi dalo oslepiti. Vezdášnje pokolênje je že dosta naprê vu razumi i zevčenosti, kak pa, ka bi se
té gnűs njega popríjao. Dnesdén že ešče ništerne vu spômenki bodoče šatringe so samo li teliko, ka od njí špotárno, šálno gučíjo, sprevêdno je naprê nosijo, ali nišče ne verje vu njí i nika nedá na njé.
Tak blűzi pred desetimi lêtmi me je eden gimnázijski krájnski profesor oproso naj njemi nakeliko je mogoče vküp spíšem od prêkmurski stancarov: „Vrázk“, šatring. Mogoče je šteo previditi nakeliko so njegovi domorodci, gde uprav tá blodnost vu velikoj meri láda, od nás bole zaostánjeni. (Jas sem ga nê pitao zakaj volo tô potrebűje.) — Vu tom sem gvüšen, ka je billanc na naše dobro kázao.
Blűzi dvê sto komádov sem njemi mogoči bio vküp spisati. Vu šteri naši lűdi jáko máli procent verje i niti minusa nedá na njé. — Te vküp spísane „vrážke“, šatringe v našem Evang, kalendariji po več lêt tekáji v ménši obrokaj notri pokážemo. Vu 1940 toga leta kalendariji eto pôt 40 komádov, nasledüvajôče objávimo:
a) na gvüšne dní:
Na nôvo leto se od dimnikára (rôraša) senjati, je nesreča.
Či ženska príde nájprvle k hiži nesrečo prinesé.
Na Vince dén (jan. 23.) či sunce síja, bode dosta vína, silja i dobra brátva. Či na Pavlov dén čísto vrêmen jeste, de obilno Ieto.
Či se vrábel v kapelci ali na cesti skôple, dosta vína bode.
Či se na Trikrálovo z-strêhe snêg topí, ali v kolotečnici voda tečé, rodno leto bode; či de pa veterno, zvirno vrêmen: prinesé pomor, bojno; či de pa megleno, de nezdravo škodlívo; či de pa té dén snêžen i moker, v-žéli bode krűh i dober.
79
Na svéti post so meli šegô stári lüdjé pod sto prinesti plűžno železo, črtalo, edno veliko tikev, štero tam ostáne pod stolom do trê králov dnéva. V-tom vrêmeni so pod stolom nê pometali. Na trêkrálovo vgojdno rano pri posvêti so poglednoli, ka se náide pod železom ? Či je kàkšega silja zrno náideno, v onom leti dosta tákšega silja bode, či tikveno semen ali grajh, té pov de obilen. Na trikrálov dén so pá vö od stola odnesli tá djáne stvari.
Uprav na svéti post z nôvim bêlim stolnjekom so meli návado sto pokriti, pri štiraj kükláj ga z cvekmi goriprebili i do trikrálov so ga nê vzéli doli. To je pa kázalo ôsvetnost svétkov, šteri se na trikrálovo dokončajo, teda je prt doli vzéti i sto z návadnim stolnjekom pokriti.
Či na cvečnico sunce síja (febr. 2.) i lêpi, topel dén je, teda za njim mrzli dnévi prídejo.
Na cvečnico medved vöpride z brloga, či je lêpo vrêmen, nazáj se vrné v-njô spát, či je pa mrzlo, vönê ostáne.
Kê toplêši je sűhšec (február) têm mrzlêši bode máli tráven (márciuš) i Vüzem.
Či Majkeš náide léd, ga spotere, či ga pa ne náide, ga rédo bode.
Máloga trávna snêg škôdi sêjanji ešče i te, či ga v-žákli neséjo prêk po njivi.
Či je máli tráven sűhi, velki tráven pa moker i hladen: obilna žétva i brátva bode. Kelko meglé bode v-tom mêseci, telko plohé príde v leti; kelko rosé pred vüzmom, telko sláne po vüzmi.
Što lepi ščé bidti, máloga trávna snêg more vküp pomesti, na péči ali v-péči ga posühšiti žnjim se spüdrati, popeliti, te de lêpi. (Tô so deklin dostája.)
Či je Gergor (Gergorov dén) čísti: vedrni de mraz, veter snêg pa gedrni.
Šándor, Jožef, Bedenek, na klin vêsita köpenje. V žákli prineséta toplôčo.
Či na štiridesét mantrníkov veter píše, de 40 dní píhao.
Či je na vüzemsko nedelo deždž: do risál vsáko nedelo bode deždž i premenjávno vrêmen.
Či se naTiborca dén (april 14.) trávniki zelenijo, ne čákajmo dobroga leta.
Či je april vlažen, obilno leto de: či breza obzelení, se nê trbê mraza bojati. Či se margêtica pokáže, či črešnje cvetéjo, cvelo bode i trstje.
Po Gjürgjavom telkokrát bode slána, kelkokrát je preminôče leto pred Mihalovom bíla.
Či v-aprili grmí, rodno leto bode.
Kelkokrát pred Markovom (april 25.) žabe brekečejo, telkokrát bodo po njem mučale. (Telko dní.)
Či na Markovo slavíček mučí, premenjávno vrêmen znamenűje, či pa fűčka: vugodno, prijétno sprotolêtje glási.
so
Či Gjüri (24. april) vlát pokáže, silje de se prav osnávlalo.
Či na Gjürgjavo povoli cvêtja jeste, de obilno leto; či ga je pa malo : sükešíno i drágočo znamenűje.
Na Gjürgjavo štal dveri z ščipkom májó šego prevlêčti, naj comprnice nemrejo notri i neobškôdíjo márhi. V-híž okna kroplive zdêvajo naj se hüdi dühôvje spožgéjo, či notri namênijo idti. Na Gjürgjavo trbé „baka“ pečti, da sreča bo pri hiži.
Či je Vrbanov dén (máj 25.) lêpi, de sladko vino.
Či na Medárda dén (jun. 8.) deždž ide, teda de 40 dní deždževno i vsaki dén de menje grozdja i vina.
Vidova megla (jun, 15.) Petrov deždž (jun. 29.) pojé krűh.
Vida trga žiti korenjé.
Či pred Ivanovim (jun. 24.) kukujca kukúče de fal silje, či pa po Ivanovom, de drágoča.
Či de na srpno Marjo (jul. 2.) deždž šo, de 40 dní šo, či de pa ve-drni dén, de dobro leto. „Marja se oblákov bojí, Grumlanca, deždž se ji mrzí.
Či je Jakoba noč (jul. 25.) vedrna: obilnost de vu vrtaj, či je pa deževna: črvivi do orêhi i lešnjeki. Jakob blagoslávla v kopáj silje.
Či v-juliji mravlé velke mravlinjeke rédijo : trda zíma bode.
Či Eliáš zvé za svoj dén (jul. 20.) velko zráka zburkanje, grmlauco, bliskanje, vihér, slápe, točo narédi. Sreča, ka rêtko gda zná za njega. Od toga dnéva so se stári slovenje vsigdár bojali.
Či je na Lovrencovo (aug. 10.) lépo vremen, dobro vino, lêpa jesén, bode. Lovrenc se vu vodo pošči i potom de se hladno kopati.
Kakše vrêmen de na Bertalanovo (aug. 24.) tákše bode cêlo jesén.
(Nadaljávanje príde v-príšestnoga leta kalendariji.)	F. J
tak se posveča tudi dnesdén domáčoj hišnoj zabávi vsikdár vékša pozornost. Veliki i máli, stári i mládi, neščejo več samo poslüšati, nego vsakši Želej tüdi sodelüvati pri igranji, ár naj si bo to že pri kakšoj koli prireditvi, to je hišnoj zabávi, ali izleti — ne je mogoče biti brez lastnoga sodelüvanja pri igranji. Pri tom pa vsakši občuduje i povišáva tiste lüdi, ki znájo igrati na kakšikoli goslaj. Tüdi Vi se lejko navčite igrati na vsakše gosli brez učitela, če se obrnete na svetovnoznáno fabriko glasbenih inštrumentov MEINEL & HEROLD, ki'dava svojim strankam brezpláčen, tüdi deci, razumlivi pouk v igranji. Pri tom pa morete meti, se razmi,
 dobre gosli s čistim i punim zvokom. Tákše pa dobite zaistino po fál ceni v fabriki glasbenih inštrumentov Meinel & Herold, jugoslovanska odávna centrála Maribor št. 242, ár je tá pošila naravnost iz fabričnoga skladišča. Zahtevajte ešče dnes brezpláčen, lepo ilustrirani cenik!
Rak v starih dobrih časaj,
81
Poglavárov pripovêdke.
Bonaparte Napoleon, francuški casar, se je šegô meo v-skrovnoj obláki v-tábori med vojnikmi pošetávati. Tákšega hípa se je nê samo ednok v-guč Vzéo z-ednim i drügim svojim Vojákom, štero zgovárjanje njemi je pri ravnanji vladárstva dostakrát na hasek slűžilo.
Ešče i toga nájpozadnjêšega bobnjaroša je nê samo ednok spitávao, kak si premišláva od njegove politike i tákšega hipa je príliko meo čüti ostro kritiko od podložancov štímanja.
—	Dobro je, dobro: Bogme je casara pozvánje nê lehko, — je na tô šego meo praviti.
Ali ednok se je uprav na pravoga namero. Eden stári gránátoš njemi je na spitávanje popolno odgovoro, erkoči:
—	Bogme je pripraven človek potreben na to visiko čést, i zadosta okla more meti vu glávi; či ga pa nema, je nê tá valón!
—	Ka pa ví míslite prijátel od našega casara, jeli je tá valón na tô mesto?
—	To rávno nemre praviti, ka bí ne tá valón bio, samo ka je já-ko náturen i silen, či bi več dao na tí starêši tanáč i z-vékšim prerazmênjem spunjávao svoje posle, bi ešče kaj bilo žnjega.
—	Jeli pa casar to zná, ka ga vojniki za náturnoga i presilnoga držíjo.
—	To neverjem, ka bi znao, ár njemi oni glaváčke, ki okolí njega
samríjo, tô nevüpajo vu očí povedati.
—	Kapa prijátel, či bi ví tak nevedoč vküp prišli z-casarom, jeli bi njemi vüpali to vu očí povedati ?
—	Hm! — zmúvi gránátuš vu sebi — Bogme bi njemi vüpao ! Vê bi mi lehko sin bio, kakda bi tak nê lêhko gori vzéo od méne dober tanáč?
Na drűgi dén je velka vizita, (pregléd) bíla. Casar je na prijétnom„ sveklo Čarnom jahanci k-gránátuši prigezdo, pred njim Stanovši, ga oberčé:
—	No starko, — ka si míslite od méne?
Stári voják se malo zadrezno, ár je spoznao, z-kém je včeránji dén gúčao :
—	Vrág me v-àngeli, — veli vu sebi: — Veličanstvo! vé tak znájo, ka sem njim včeraj zadosta sveklo povedo! . . .
* *
Ferenc Jóžef, austrie casar, vogrski král je vsáko leto kamčibár ednôk v-Tiroli velko lovíno dao držati. Tákšega hípa je čüla krajína zvűnrédno žíva bíla. — Eden Siromaški oček, kí je dosta čüo od casara milostivnoga srdcá gučati, gori ponücavši vugodno príliko, se je pridrüžo z-veličanskim gospodom (tak nevedoč) sréčati. Rávno tamtá je namali prikazo, gde je Ferenc Jóžef na čati stao; doli vzévši zgiáve krščák, se ponižno poklono
82
Casar ga zaglednovši, ga je oberkao: „Ka ste tak tužnoga obráza starec? — Kama idete? — Milostiven gospod casar, velka nesreča me je doségnola, jedina krava mi je ov dén Prejšla, štera me je zčetvérov drôvnov decov bránila. — Mislo sem si, ka bi od njihovoga dobroga srdca nika malo álmoštva proso. Veličanski Gospod ga je pomilüvao, pítavši ga: „Za keliko bi si mogoči bilí nazâ kűpiti Prispodobno kravo?
— To rávno nevűpam milostivnomi Veličanstvi povedati.
Casar vö vzeme z-žebke bankaš, dvê lêpivi banki po sto rânški vő preberé i tá je ponüdi Siromáki, erkoči njemi naj si drűgo kravo kűpi.
Páver je z-velkov zahválnostjov odhájao, casar je pa vu srdci radost čüto, ka je siromáka v-nevôli zmogao!
Na prišestno zimo je pá velka gyaja držána. Naš sirmák se je pá z-prispodobnov prošnjov pokűso kcasari, kak v-prvêšem leti. Casar ga je včasi spoznao, ka je to lajnski klient, pá njemi je darüvao dvê, po sto râhnški banki miloščine, ali zednim njemi je naznano, ka več tű nebode dao lovine držati, ár te vás vsigdár nesreča dojde, vsigdár vam krava, ali pa kaj drűgo preide, štero kaštigo pa on nemre na svoje srdcé vzéti i prenositi.
* *
*
Kàrolj Eugén Würtembergskoga hercega so za jáko nesmilenoga i zvíšenoga človeka držali. Ednok
je prêk po Napold varašéki potüvao i vu tam bodočoj oštariji je zapovedao sebi i sprévodi obed. Komaj, kak si je k-stoli seo, so mühé obsele sto, na štero se herceg nateliko razburkao, ka je eden vinski glaž popadno i v tla vdaro. Krčmarica je v-kűnji obed priprávlala i kak je začüla glaža črepnjéo rogát, je v hižo hüda, toga zrok ziskávat.
Herceg se je čemerno na njo zdro, govoréči:
—	Zakâ je ne prestrla müham tüdi zôseb eden sto ?
Na to je zdâ krčmarica hitro eden drűgi sto prestrla i kak je gotova bíla, je pred hercega stopila, ponízivša se, právi:
—	Veličanstvo! Müham je sto prestrêti, naj njim zapovêjo doli si sposêsti! . . .
* *
Rusoski cár, Aleksander, gda
so ga po svetovnoj bojni bolševiki detronizêrali, vkraj njemi vzéli casarstvo i z-dvornikmi vréd ga daleč v-Sibérijo odegnali i tam do soda v-robstvo vrgli ; kak so se med sebom eden tomi ovomi tožili, starali se: na koj smo prišli! Z-visike pozíci nisiko spadnoli, je njé bátrivivši pravo:	— Nika se nemate
starati, nad nami se je osojenost spunila. Ka te naj jas povém ? Zvás je nieden nê z-tak visike stube spadno doli, kak jas ! — Zdâ smo vsi v-ednoj vrsti! Takši je človeka šorš !
Za ništerno vöro njim je na znánje dáni smrti sod, šteromi so vsi brez rázločka na porob vrženi...
83
Vesničkoga demagoga rigmoši:
Višji urádnik v-občini na viziti
Pita: „Kak vam káj tű pri vás delo stojí?“
— Naprê stopi modriák, etak govorí:
„Notáruš vu krčmi cêli dén pijači,
Tajnik se v-pisárni z-lüdmí krêga kriči,
Odborniki klumajo: vse je vu rédi,
Pop po nedelaj mešűje, blagoslov deli,
Drűge dní liki tork v-hiži puši, kadí,
Kaplan se okoli žénsk obráča, vrti,
Školnik te hírešen Oštjepika Juri Na njivi kukorco okápa, grâh sadi,
Precektor v-beréki ribe, rake loví,
Deco v-šôli šiba i deraš pázi, včí:
Vse tak pôleg réda ide, ali pa spi!
Či pa tak, ka nejde — teda v méri stojí,
Vse je v-rédi, nikomi nika nefalí!
NOVO VRÁSTVO PROTI REUMATIZMI.
Skoz tri leta sem trpo od reumatičnoga betega, štere so se mi stálno vráčale v sklepi v zvézi z občütkom od reumaticnih betegov v desnoj rami i zgornjem táli rouke.
Bolenje je zavolo toga tak močno napredüvalo, ár sem včasi od začétka razvijanja nej obrno nikakšo pažnjo. Bolenje v začétki je trpelo samo pár dni, nato je prestanolo, tak da sam mislo, da je vsakša nevarnost minoula. Ali tou je bilo samo preváranost. Bolenje se je po dukšem časi povrnolo i natou se je kdakoli pojávilo i trpelo dukši čas, dokeč je nej postanolo stálno i se je razširilo na vse dele tejla.
Dugo sem spitávao od toga betega, probao vsa mogouča vrástva, a bilo je vse brezi uspeha, dokeč sem nej zvedo za nouvo vrástvo pod iménom „ NI BO L“ -táblete, štere proizvája apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani, šteri zavolo svojih drügih proizvodov vživa nájbougši glás tű i v inozemstvi.
Küpo sam v apoteki máli glaž z 20 „Nibol“-tabl. za Din 20.— i jemao notri 3-krát dnévno po 2 „NIBOL“-tableti, pa je bolenje včasi prestanolo. Z maseranjom z „NIBOL“ mastjouv i zavežüvanjom bolečih kolen je po 6 dnévnom negüvanji vejnola oteklina. Dnes se občütim popunoma zdrav, ali če občütim kakši prehlad ali trganje, ka lehko dobi človek na sprotoletje ali v jesén, taki vzemem 2 „Nibol“-tableti, da tak proutistánem ponovnomi betégi. Zdaj mam „Nibol“-tablete vsigdár domá i to velki glaž z 40 tabletami za Din 34—. Z uspehom je nücam tüdi za gripo, glavobol i zobobol. Zavolo njihovoga dobroga delüvanja je vákomi nájtoplej priporočam.
FRANC KRALJ.
84
Mantrnice evangelioma.*
Edna stára, z vrêmena reformácije shájajôča pesem diči močno vero dvej žensk, šterivi ste batrivno svedočile od Kristuša. I na konci one pesmi nepoznáni pesnik právi: „Tak Právijo, ka so ženske sploj slabe nature Ali glédajte, krščanje, kak zná Bog pokrêpiti slabe s svojov rečjov i svojim dűhom ! V istini i v veri Bog nikoga ne ostávi“.
Náj se vnogokrát tüdi po pravici gučí od žensk, kak od toga slaboga spola, ali ka se vere i vernosti do svojega vadlüvánja tíče, so se ženske vsikdár kak batrivne i močne krščenike skázale. I zagvüšno je nej samo od prilike, ka je rávno v žitki Kristušove cerkve verska moč ženske edna sila, štera je bár bole skrita, kak ona moškoga, ali je záto nikak nej menše vrédnosti. Ár je naš Zveličitel bio rávno tisti, ki je ženski tak odlično mesto dao v svojoj cerkvi. Jézuš je žensko náimre dvakrat odküpo! Odküpo jo je od grêha i smrti, kak moškoga, i odküpo jo je z one nisike stáve, v šteroj je ženska v drűgi veraj živêla.
V stárom grško-rimskom poganstvi je ženska nej samo po držávni zákonaj bíla moškomi zapostávlena, nego celô v verskom žitki, gde so jo med nezrêle računali. Celó v Mohamedovoj veri nesmijo ženske tak kak moški moliti Allaha. I po
včenjej budizma, edne nájbole razširjeni ver svetá, ženska nemre notri-iti v Nirváno — v nebésa, nego nájveč, ka lehko doségne, je to, ka se njej nej trbej pá za žensko roditi, gda se njéna dűša na zemlo povrné, náj v kakšem drűgom človeki ešče ednok prevandra proti popolnosti pelajôčo pot zemelskoga žítka.
Če etak samo malo poglédnemo stávo ženske v nekrščanski veraj, že vídimo, ka má ženska Jezuši se zahválni. I stem, ka je Jézuš žensko odküpo tüdi z njéne nisike stáve v Svéti, je ožívo v njej one moči, štere so v kršanskoj cerkvi ženski od prvoga začétka do denéšnjega dnéva tak odlično mesto zasigurao
t.
Že novi zákon nam káže vnogo lepi, plemeniti ženski postáv. V zgodovini Jezuša ne slišimo niti od edne ženske, štera bi se puna odürjávanja i mržnje proti Njemi obrnola. Celó jeružálemske hčére se jočejo, gda vidijo Gospoda svoj križ nesti. Ženske stojijo pod njegovim krížom do slêdnjoga i ženske prve slobodno pozdravijo toga z mrtvi stanjenoga. V hiši edne ženske, Markove materé Marije, so se shájali prvi krščanje v Jeružálemi. Edna ženska, purpur odávajóča Lidija je bíla prvi sád Pavlovoga milijonskoga dela v Europi. I ženske so se že v žítki prve cerkve v slűžbo gmajne postavile kak dijakonise.
* Predávanja, držána na postni zadvečarkaj soboškoga ženskoga drüšiva po: D.
85
Tak so tüdi v kesnejši vrêmenaj krvávi pregánjaj krščanske cerkve ženske, kak mantrnice evangélioma, tího šle svojo pot trplênja i smrti i svojemi Zveličitel i skažüvale nájvékšo i slêdnjo slűžbo vernosti.
Če záto podati ščémo kratki pregled mantrnik; evangélioma, te prehoditi moremo žmetno pot krščanske cerkve od časov prvoga pregánjanja do nájnovejši vrêmenov i na etoj poti mo se srečali z vnogimi ženskami, štere so svetle zvêzde na kmíčnom nébi pregánjanoga krščanstva i glásne svedokinje môči Kristušove vere, štere je nikdár nikša sila nej mogla strêti.
II.
Prva krščanska ženska, od štere mantrništva mámo zapisano svedostvo, je robinja Blandina. 117. leta so se pod Markom Avrelijem v râzločni krajínaj velke rimske držáve začnola krváva pregánjanja krščanov. Râzločni vdárci, küge i slabe letine so razdražile pogansko prebiválstvo, štero je krščane krivílo za vse té nesreče. Praznoverni poganja so naimre krščane za comprnjáke držali, šteri rázločne nevole i kaštige znájo prinesti na svoje protivníke. Tak je v cêloj rimskoj držávi zagoro plamen mržnje i krvávoga pregánjanja. Te nači plemeniti i moder casar pa je nikaj nej včíno, náj bi oni plamen slêpe mržnje vgasno.
Zôsebno žmetno je mogla trpeti gmajna v Lyoni, v južnoj Franciji. Njénoga 90 lêtnoga püšpeka so
pomali na smrt zmantrali. Z njim je ves cvêt gmajne preprávleni bio. Med vnogimi lyonskimi mantrn´ki je najsvetlejša podoba mláde robinje Blandine. Z nájrazločnejšimi i nájgroznejšimi mantrami so ščeli z njé dobiti vadlüvanje, ka se pri krščanski boži slűžbaj kmična dela comprníje vršíjo. Ona pa je med vsêmi velkimi mokami vsikdár samo to edno ponâvlala : „Krščenica sem i pri nás se nikaj hűdoga ne dogaja.“ Od njéne smrti právi písmo gmajne : „Ona se je kak plemenita mati, štera ob prvim bátrivi svojo deco, te pa sáma prestáne vse borbe decé, paščila kak obládnica k Kristuši — puna radosti, kak da bi na gostüvanje bíla pozvana, nej pa lüčena pred divje zveríne. Gda je prestála vdarce biča, bêsnost divji živali í moke razbeljenoga železa, so jo v mrežo zamotali i pred razdráženoga bika lüčili. Stvár jo je vnogokrát vrgla v višíno, ali ona je zavolo močnoga vüpanja blájženstva i zavoio svoje vere v Kristuša že brez občütenj bíla za vse, ka se je z njov dogájalo.“
Ništerna desétlêtja sledi, v začétki 3. stotine, se je začnolo za gmajno v Kartági v severnoj Afriki, vrêmen strahot. I pá se najdete dvé ženski, šterivi z junáškov batrivnostjov posvedočite svojo vernost k Kristuši — Perpetua i Felicitas.
Perpetua, mláda ženska plemenitoga pokolênja, žena pogana, štera je s svojov materjov i svojima sestrama prestopila k krščanstvi, je
86
eden tál svoje mantrniške poti sáma opisala. Gda so jo zgrabili, je 22 lêt bíla stara, mládo omôžena i v prvi dnévaj materinstva. Ali Čüjmo njéno lastno pripovedavanje : „Zaprli so nás v temníco i prestrašila sem se, ár sem nikdár nej vídla ešče tákše kmice. Z váraša je prišo moj oča, sploj pobiti od žalosti. Prišo je k meni, da bi me omájo v mojoj veri. Pravo mi je : „Hči, smiluj se moji sêri lási ! Smilüj se svojega očé, če me ešče sploj vrednoga držíš, ka bi se tvoj oča zvao. Ne dopüsti, ka bi mené, ki sem te odgàjo, zasmehávan cêlo lüstvo. Zgledni se na svoje brate, svojo mater, svojega možà i svoje dete, štero po tvojoj smrti nede moglo žívo ostáti. Spámeti se, ne prepravi vsej nás! To je pravo v svojoj očinskoj lübézni, polűbo mi je roké, pred nogé mi je spadno. I bolo me je pogléd na očo, kí se je nê znao radüvati mojega trplênja. I záčala sem ga trôštatí i sem njemi právla : Gda mo pred sodcom stála, oča, te se zgodí, ka Bog ščé. I on je žalosten odíšo. Na drűgi dén so nás pelali pred sodišče. Vsi drűgi so svedočili od Kristuša. Te je na mené prišo réd. I pá se se je pokazo oča z mojim detetom i mi je pravo: Prosi za milost! Sodnik je pravo : Milűj sêre lasi svojega očé, misli na svoje gingavo
dêtece ! Darüj casari !: Odgovoríla sem : To ne včinim ! Nato Sodnik: „Si krščenica?“ Odgovorila sem: „Krščenica sem“. Nato je nad nami vsemi razgláso sodbo, ka mo se pred divje zveríne lüčili. I vesélo smo se povrnili v temnico". — Tak se je Perpetua po Jezušovi rečáj ravnala:	Što očo ali mater
bole lűbi kak mené, je mené nej vreden — i je odločno šla dale pa poti trplênja. Pred slêdnjov potjov je sebé i drűge pokrepíla a Gospodnovov svétov večérjov. „Dén smrti“, pripovedáva stári opís, „je dén obládanja bio. Obsojeni so tak stápali v cirkus, kak da bi v nebésa šli. I če so trepetali, te nej od stráha, nego od radosti.“ Prvle kak je Perpetua od krvníka zadobíla smrtni sűnek, se je zglédnola na svoje brate i je opomínala : „Močno stojte, vero zdržte, lűbte se med sebom i ne spáčte se nad našim trplênjem.“ Z njov je mrla tüdí zvesta robinja Felicitas, tüdi mláda žena v srečnom zákon i, štera je rávno v časi mantrništva nosila pod srcem dete.
Blandina, Perpetua i Felicitas so seveda nej edine mantrnice z vremena stárobrščanskoga pregánjanja, od šteri kaj Známo. Znamenito je tüdi mantrništvo robinje Potamiene, štera je približno v istom vremeni kak Perpetua i Felicitas šla
Več hasni dobro hišno vrâstvo, nego jezero prijâtelskih tanâčov!
V vsakši dom prináša čudodelni hišni fluid BUJNA ROSA radost i slüži zdrávje Izküstva 100-leltne APOTEKE v BAČI bodo hasnili tüdi Vam.
87
vküper s svojov máterjov v smrt za svojo vero. Znamenito je pa njéno mantrništvo nej telko zavolo nečloveške divjosti, s šterov so tüdi tam ravnali s krščeniki — njo so po počasnom mantranji pomali spüščali v vrêlo smolô — nego v prvom rédi záto, ka je oni voják, šteri jo je mantro, naskori sam krščeník posto i je za Kristuša obglávleni bio. To je edno krepko svedostvo za istino oni reči, ka je „krv mantrníkov semen cerkve.“
III.
Preskočmo zdaj dúgi 1200 lêt, ona leta, gda je s posejánoga semena za Kristuša prelejáne krví zrásla cerkev vžívala mír dugi stotin i sáma zavládala Europi.
Pregánjanja so se te začnola znova, gda so reformátorje začnoli odkopávati evangéliom, šteroga so zasüli i zakrili blodni návuki v míri živočega krščanstva.
Pá so vnogokrát ženske bilé tiste, štere so prvle najšle pot k návuki reformácije, štere so nêtile iskro navdüšenjá za čísti evangéliom v srcáj svoji možov, bratov i sinôv. V Vnôgi králevski i vladárski hižaj so se ženske pred svojimi tüváriši povrnôle k evangéliomi i so batrivno zagovárjale svojo vero i jo tüdi zdržale proti razločnim pregánjanje!?!
Tak je Elizabeta Danska, žena brandenburškoga vojvode, zapüstíla svojo domovino i povrgla svojo držino zavolo evangelioma. Margareta Navarska, sestra francoskoga
kralá Franca I. se je zavzéla za svoje evang. verebrate i je pri tom mogla sáma vnoga prenášati i pretrpeti.
Ali s svojim delom i trplênjem so nej samo visiko stojéče ženske zravhávale pot evangélioma, nego tüdi vnoge drűge so se skázale kak batrivno svedokinje i mantrnice evangélioma. Samo ka so se nam iména teh redkejše obarvala.
Tak se je Katarina Zell, žena ednoga farara v Strassburgi, z rečjov i z djánji zavzéla za svoje pregánjene verebrate, Sáma píše v ednom písmi : „Gda so drűge ženske na gostüvanje, veselice i plése hodile, sem Šla v hiše bogáteov i siromákov, z lübéznostjov sem znášala küge i mrtve, obiskávajoča trpéče i mérajôče. Hvála Bogi, sem se tüdi vnogo navčíla i sem s svojim têlom i svojimi vűstami več slűžila Bôgi, kak Vnogi dűhovnik cerkve. Noč i dén sem lêtala i vnogokrát sem dvá, trí dní nej jela i spála. Záto me je zvao moj pobožni mož za svojega pomočníka, tüdi če sem nej stála na predganci, štere sem za svojo slűžbo niti nej potrebüvala.
Ešče edne ženske se moremo spomenoti, štera je v borbi za evangéliom bár nej zgübíla žitka, štera pa je svojo cêlo živlenjsko srečo batrivno áldüvala za svojo vero. To je Argula Stauf, štera je kak dvorna dáma, sledi pa kak žena ednoga plemenitáša na dvori v Müncheni živêla. Že rano je spoz-
88
nala, ka je včenjé wittemberškoga baráta te čisti navuk svétoga pisma, štero je ona prídno zbrodjávala. Tá ženska je s právov evangeličanskov gvüšnostjov právla ednok : „Tüdi če bi do toga prišlo, ka Luther nazáj vzeme svoje včenjé, meni de to vseedno. Jaz ne zidam na njegvo pamet, nego na edíno právi fundament, na Kristuša sámoga.“ Gda so nikšega mládoga evangeličanca z grožnjami prisilili, ka je zatájo svojo vero, je ona v veči tískani razprávaj odkrito vadlüvala svojo evang. vero. 1 gda je dr. Eck, Lutherov velki protivník, njénoga vladára naheco proti njej i je ona pri svojem moži nej najšla obrambe, je gotova bíla za evangéliom tüdi trpeti. Njé kak ženske so bár nej obsodili, ali njéni možje zgűbo slűžbo. Ka je zdaj tá Prvejša dvorna dáma v žmetni razmeraj mogla živeti, jo je nej zdržávalo od toga, ka bi se tüdi nadale v slűžbo evangélioma postávlala.
Vse té ženske, če so glih vnogo prenesle i pretrpele za evangeliom, so vendar nej práve mantrate. To pa záto, ár je borba proti evangéliomi v Nemčiji nej zavzéla tákše forme, kak v drűgi držávaj Europe.
IV.
Dosta bole nesmilena kak v Nemčiji je bila borba proti evangéliomi v Španiji, Franciji, Holandiji i Angliji.
Če začnemo z Anglijov, se sréčamo s sorodnico v kralevske hiše Johannov Grey. Žalosten je bio šorš ete ženske, lejko bi pravli etoga deteta. Ár je komaj 17 lêt bíla stara, gda so jo obglavili. Henrik VIII., šteri je angleško cérkev razločo od Rima, ár ga je papa nej ščeo od njegove žené ločiti i šteri je ednáko nesmileno postôpo s katoličanci i evangeličanci, je zrendelüvo, ka bi njegova pàpinska hči Marija postala kralica, če bi njegov naslêdnik Eduard brez odvêtka mro. Protestantski Eduard pa, náj rêši prestol one fanatične katoličanke, je
Či ščéte meti dobro i po fál ceni OBLEKO, ne kü-püjte prvle, dokeč ne poglédnete veliko zálogo gotovih moških i dečinskih oblek, zimskih i letnih kaputov, houb iz caiga ali iz štofa pri MÁJERL Tüdi sprejmejo se obleke po želenji na mero. Pridite i se osvedočite!!! .
M
AJER ŠTEFAN
krojač i trgovec z gotovimi oblekami za moške
V MURSKI SOBOTI
Radgonska cesta št. 2.
Istotam
AUTOTAKSA
Vozi vsakši čas i v vsakšo smer Zaprti auto! Solidne cene!
89
Johanno Grey, to zvêsto svedokinjo evang. vere določo za svojo naslednico. Tá ponizna i tiha Johanna je samo na vnoga prigovarjanja sprejéla králevsko korono. I že devét dní sledi je s smrtjov mogla pláčati svoj stopaj, s šterim je samo svojoj veri ščela slüžiti. Več pisem, štere je Johanna Grey s temnice písala, je obarvani do denéšnjega dnéva. Nikšemi visikomi gospodi, šteri je s stráha pred katoličanskov kralicov zatajo svojo vero, batrivno píše: „Drági brat si mi bio; zdaj si mi pa tühénec. Nej si več batriven voják Kristuša, nego strahopeten hüdobnják.“ Prelepo je njéno písmo, s šterim slobod vzeme od svoje sestré i s šterim vréd ji je poslála svoj novi zákon: „Pošilam ti, drága sestra, knigo, štera je bár nazvűna nej pozlačena, znotraj je pa več vredna kak drágo kaménje... Včila dete, kak trbej živeti i mrêti. Bojdi močna v svojoj veri i s Pavel apoštolom si želi pri Kristuši biti, ki tüdi v smrti žítek stvârja... Ka se pa moje smrti tíče, radüj se z menom, dobra sestra. Ar gvüšna sem, ka ete Preminoči žítek za nesmrtnoga zamenjam. V božem iméni te opominam, nikdár ne zatáji svoje vere, niti z lübézni do žitka, niti s stráha pred smrtjov“. — To je písala v noči pred svojov smrtjov. Gda je po tom dugo molila i mírno prespála noč, je vgojdno brez stráha i radostna šla v smrt, I gda je klečéč zmolila 51. žoltár, nemirno položila svojo glávo pod sekiro.
„Gospodne, v tvoje roké poráčam svojo düšo“, so bile njéne slêdnjerečí.
V.
Dosta več kak v Angliji, so mogli evangeličanci trpeti v Franciji. Zgodovina evang. cerkve v Franciji je zgodovina dvêsto pétdesét lêtnoga trplênja. Pregánjanje hugenotov — kak so francoske evangeličance zváli — je svoj višek doséglo v strahôtaj bartolomejske nočí z 23. na 24. augusta 1572. leta. Trí dní je trpelo morjênje evangeličancov v Parízi, náj se te z istov nesmilenostjov razšíri na cêlo Francijo. Kelko lűdi je postalo v tisti dnévaj áldov smrti, to nišče ne vé. Vendar se pa računa na okôji 20.000 smrtni áldovov evangélioma. S pregánjanja nasledüvajôčega vrêmena poznamo imé i zgodovino dvej batrivni francoski žensk, šterivi sta s smrtjov zapečatile svoje svedostvo evangélioma. To sta sestri Radegond i Claude Foucault, šterivi sta 1588. leta bile zežgánivi v Parízi. Te pokvarjeni král Henrik Ul. je obema ženskama šterivi ste trpele v temnici, ponüdo po cêni njíh poštenjá sloboščino. Odgovoríle sta kráti, ka sta gotove mantrnici postati rávno tak za svoje poštenjé, kak za svojo vero. Gda je eden francoški diplomát zvedo za smrt tej dvej žensk, je pravo mládomi, ešče evangeličansko čütéčemi prestolonasledniki, Henriki Navarskomi: „Batrivnost, Gospod, gda jestejo med nami celô dekline, štere májó moč trpeti za evangéliom !“
90
Gda se je kakši stô let sledi začnola drűga žalostna polovica zgodovine evang. cérkve v Franciji, te se je samo prav skázalo, kelko tákši deklin i žensk jeste, štere so mele batrivnost i môč za evangéliom trpeti. Na královo zapôved so v evang. vesnice vojáke poslali, šteri so zapoved dobili, malo lűdi zgrabiti, vnôge pa vmoriti i pri tom ženske nej bole milüvati, kak moške. Tem vojákom je vsakše nasílje dopüščeno bilô, náj samo preprávijo evangeličance. Što je pa nazáj stôpo v kath. cerkev i se je odpovego toga, ka bi „bôgšo vero ščeo meti, kak sam Njegovo Veličanstvo, francoski král“, se je včasi rêso vsega trplênja. I vendar so vnôgi rájši povrgli vse svoje imánje i zapüstíli svojo domovino, kak bi pa zatàjili svojo vero. Na pô mitijôna se cent račún hugenotov, kí so te zapüstíli Francijo i se naselili po Nemčiji, Anglii, Holandiji. Kí so pa domá ostali i so verni bilí svojoj veri, so strašno mogli trpeti od oni vojákov, steri dúžnost je bíla njih mantránje. V prvom rédi so pá ženske trpele.
VI.
V zgodovini evangeličanskoga mantrništva kmíčno mesto zavzeme
tiidi Špánija. Že stôletja pred reformácijov je cerkev eti s krvávov sílov zatirávala rázločna krivoverstva. V 16. stotini se je inkvizícija — kak so se ta sodišča za zatirávanje krívoverstva zvála — na nôvi žítek zbüdíla i je prepràvila vse evang. živlênje, stero se je tüdi eti pokázalo. Pod vladárstvom kmíčnoga i nasilnoga kralá Filipa II., možá že prvle omênjene angl. kralice Maríje, so zagorele grmáde po rázločni várošaj Špánije.
24. sept. 1599. leta je med 22 kotrigami evang. gmajne v Sevilli vmorjena bíla tüdi edna ženska zôsebe verske batrivnosti : Marija de Bochorques. Tüdi če so vsi njéni tüvárisi močni ôstali i so nej zatàjili svoje vere, vendar je tá ženska bíla nájmočnejsa med njimi. Že v temnici je odlôčno zavrnôla vse baráte, steri so se trűdili, povrnoti jo v kath. vero. Gda so jo pred smrtjôv ešče ednôk pôzvali, náj zatají svojo vero, te je onoga govornika ednoga bláznoga zvála i je právla : „Zdaj je nej čas vnôgoga gúčanja, nego v svojem srci náj vsaksi mísli na svojega Zvelicitela !“ I urádni zapísnik od njéne smrti právi : „Barátom, steri so jo spre-
Gda edna dobra stvár v najširsi slojaj národa vse do najvišiši krogaj pride do odobrávanja, že se nájdejo lüdjé, šteri z podobnov stvárjov probajo srečo Tak se proba sreča pri povsem prilüblenom, iz zdravilnoga alpskoga bilja sestávleni „Planinka čaj“, ali vsi tisti, steri so se osvedočili od zvünrédnoga dobroga delovánja „Planinka- čája“ pri vseh motnjai prebáve i pri vnogo številni betegaj, steri nastánejo zavolo nepravilnoga pretákanja krvi, kak i zavolo nerédooga delovánja žalodca, čreva, jeter, ledvic i bubrega, ne dájo se zapelati, nego kupüjejo v apotekaj samo právi „Planinka-čáj-Bahovec“ v zaprejti plombirani paketaj z jasnim i vidlivim imenom „Bahovec“ iz apoteke Mr. L Bahovec v Ljubljani.
Zasleplenost i ístina !
91
vájali, je samo telko právla, ka je dobra krščenica i se vüpa v Bôgi i močno verje, ka de odküplena. I tak se je vidlo, ka je prevec zadovolna. Poznalo se ji je, ka vu srci ranč tô čűti, ka je povedala.“
Istočasno je pri pregánjanji v Balladolidi evang. čütéči Herrezuela zôsebno batrivno šô v smrt. Njegva vdovica Leonore de Cisnere, je pa slaba bíla i se je rêšila smrti s tem, ka je zatajíla evangéliom. Ali nej je najsla míra. Dúgo se je bojüvala s svojov dűsnov vestjôv. Nazádnje je, osem lêt po môžovoj smrti, skončala, ka se za svojo prvejšo slabost spokorí s tem, ka očivesno vadlűje svojo evang. vero. Gda je tô včiníla, so jo v temnico vrgli i jo pred sodišče postavili. Svojim sodníkom je odkrito vadlüvala, ka nešče svoje dűše skvariti, nego ščé za Krištusa mrêti. Gda je nej ščela pâ zatajiti svoje vere, so jo na smrt obsôdili i je, kak njéni môž zdaj tüdi ona verna ostála vse do grozne smrti med plameni grmáde.
VII.
Prve mantrnice reformácije je dála Holandija. 1. julija 1523. leta sta bilá v Brüseli dvá mládiva baráta zežgána zavolo svoje evang. vere. Naskori njidva je nasledüvala velka vnožína drűgi mantrníkov, med njimi tüdi vnôgo žensk.
Edna tej batrivni svedokinj evangélioma je bíla vdovica Wendelmoet. V njénom kráji se je náglo šírila evang vera, tak ka so se ob-
làsti prisíljene čűtile z ednov smrtnov obsôdbov v stráh vzéti vse drűge. Tak so vdovico Wendelmoet edno tího, pobožno evangeličanko zgrabili i jo pred sôd postavili. Pri Pri vsej zaslišávanjaj, s šterimi sojo mantrali v njenom pôlêtnom zápori i pri vsem trűdi dühovnikov, ka bi jo do toga pripraviti, naj bi zatajíla svojo evang. vero, je tà preprôsta ženska vendar močna ostála i vsikdàr batrívno svedočila od evang. istine.
„Neznosno smrt ti priprávlajo,“ so jo ščeli stràšiti. — „Če vam je tàksa oblást od Bogá dána, sem priprávlena trpeti,“ se je gláso njéni odgovor. „Jeli se ne bojíš smrti, štere si ešče nej koštala ?“ „Nikdàr ne bom kostala smrti, ár Kristuš. právi: što moje rečí zdrzáva, nebode košto smrti na veke!“
I gda jo je v temnici obiskala edna ženska i njej prigovárjala : „Drága sestra, jeli vam je nej slobodno mísliti, ka ščéte — i tíhì' biti, te vam ne bi trbelo mreti !“ — njej je odgovoríla: „Če me vcasi vütro zežgéjo, pri Gospodni ščém ostáti !“ I stáro naznanilo od njéne smrti právi: Povéznola je očí i je zaprla, kak da bi zaspála.
Ka je v Holandiji naslêdnje vendar obládo evangéliom, k tomi je vnogo pripomoglo tiho méranje tákši mantrnic evangélioma.
VIII.
Mantrnic evangélioma se ne spomínamo záto, náj bi zbüdíli versko nestrpnost, nego samo záto, náj ví-
92
dimo môč, štero Bôg v vsej vremenaj dá onim, kí verni ostánejo njegovoj rêči.
Dobro pa známo vsi, ka je dnes nájvekši protivnik evangelioma brezbožnost. Ka je mogla krsčanska cérkev trpeti od komunistov v Spá-niji, od toga so nam žalostna poročila prinášali časopisi. Ka so pa mogli verni svedoki Kristuša — možjé i ženske vsej verevadlüvánj — pretrpeti v komunističnoj Rusiji, od toga nemamo točni podátkov. Samo številke so nam po priliki znáne, grozno velke številke Kristušovi mantrníkov. Šorše poedini mantrnikov pa ešče kmica zakríva.
Točne i obšírne podátke pa mámo od pregánjanja i trplenja, štera je cerkev v baltski državaj mogla pretrpeti, gda je po svetovnoj bojni zasédla tiste krajine Bolševiška vojska i je je ništerne mesece držala pod svojov strahovládov.
Rusi so najbole besneli proti evang. cérkvi, ár je tá pod nemškim voditelstvom stála. Samo v ednom vároši, v Rigi, je v krátkom vremeni štiri i po mêsecov 3654 evangeličancov mrlo mantrniške smrti za svojo vero.
Z velke vnožine tej mantrnikov najnovejšega časa si samo edno ščémo predočiti:	sestro Marijo
Schlieps, štera je 18. III. 1919. leta pretrpêla mantrniško smrt — prva v oblêki evang. diakonis.
Marija Schlieps se je za školnikojco včíla. Najprvle je gojitelica bíla, te je postâla voditelica edne
mále šole. Pôleg toga je kak Pomočníca pri mladinski boži slűžbaj verna delavka bíla tüdi v Gospodnovi gorícaj. Včenjé verenávuka njej je príliko dalô, globše se zanímati za verska pítanja. Leta 1912 je v réd diakonis stopila. Že po trej letaj je voditelica svojega diakoníškoga doma postala. Gda je nemška vojska zavzéla Mitau, so se diakonise posvetile oskrbovánji oranjeni vojákov. Gda je pa, Mitau v ruske roké spadno, je njéni diakoníški dom včasi pod bolševiško nadzorstvo prišo. Gda je v diakoníškom špitali mro eden komunistični komisár, so sestro Marijo kak voditelico bolnice zatôžili, ka je rdéčega komisára zagiftati dála. Včasi so jo zaprli. Eden mêsec je bíla v temnici. V tom časi je s svojov globokov pobožnostjov práva mati bíla vsêm onim, kí so z njôv vréd bili zapreti. Glás bližajoče se nemške rešilne vojske je prišo tüdi do robov. Tak radostno so se že priprávlali na oslobodítev, ka je sestra Marija že poiskala pesmi za zahvalno božo slűžbo. Ali nači se je zgôdilo!
Gda so rdéči pred blížajôčov se nemškov vojskov zbêžali, so svoje robe v ednom mrazi do 10 stopínj s sebom gnali.
Naznanilo od etoga smrtnoga pohôda právi: „Ránč se je prikázao med obláki mêsec i je posvêto žalostno sliko: 135 žensk, nepopolno oblečene, v tenkoj obüteli, kak soje rdéči ponoči s postel stirali. Njim na stráni je korakalo 50 težko obo-
93
roženi komunisfov, kričéč i preklinjajôč, strelajôč i z biči pokajôč. Bežéč so sli dale. Vdàrci bicov so leteli na pléča oni, štere so prisíljene bíle na eto žalostno pôt. Što je omágo, što je nej mogo dale, je dôbo vdàrec ali sűnek z bajonetom i je mrtev obležo kraj cesté. 135 žensk je bilo v rokáj zbesneli lűdi. I od tej so samo 83 prišle na cíl i samo ništerne se povrnole sledi domô. V slêdnji redáj je stàpala sestra Marija. Spunjàvala je svojo slêdnjo sestrinsko slűžbo : podpérala je edno stáro, slabo žensko (bile so med njimi tüdi starice 75 lêt). Naj sestra Marija nikak ne bi mogla biti oslobodjena, je srêdi one grozne potí zakríčo eden od komunistični voditelov ime sesíre Marije. „Eti sem“, je právla prijaznoga glása. í pôčili so strêli i šést krúgel jo je zadenolo, edna ranč v srcé“.
Na konci smo ! Velka je vnožína oni veremočni žensk, štere so mantrniške smrti mrle za svojega Odküpitela. Z ete velke vnožine poznàni i nepoznàni mantrnic evangelioma, smo samo ništerna iména vzéli vö, iména oni, štere so zôsebno batrivno trpele, ali oni, štere so zôsebno težko trpele, ali pa oni, steri iména nam je zgodovina rávno obarvala.
One so mrtve, one so za vnôge
nepoznàne, za drűge pa pozáblene, Živé pa ešče tista môč, štera je vse mantrnike i mantrnice evangélioma zmožne včiníla, raj mrêti za Kristuša, kak ga pa zatajiti.
Ženske, štere smo s svojega zgodovinskoga pogléda spoznali, so znale, ka so za dràgo cêno odküplene i ka so več nej sáme svoje, nego Kristušove.
I če so vnôgokrát vzéle tüdi ženske eto môč vere, te se je v njih žítki odíceno posvedocilo, ka „Njegova môč v ti slabi obiljáva“.
Josip Močnik
kamnoseški mojster
Murska Sobota
Lastni interes vsakšega betežnika,
šteri želej, da ozdrávi od astme i plüčni betegov, zahteva, da si naroči popunoma kšenki i franko poučno knigo s slikami i da ponüca ponüdbo od poznane firme Puhlmann & Co , Berlin 406., Müggelstrasse 25-25a, štera obstoji že duga leta. Pazite na oglás v našem kalendariji.
94
Njìhveličanstva žáb kralá, koráta senja.
(Fabula)
Záb král, korát veličanstvo Je nad vojskov vizito meo; Vitézje so vsi vu glédi Na brêgi stáli vu rédi.
Vu velke mlake orsági So se nábrali v-šerégi; Trombötali, bobnjarili Ino komando dávali.
Vse se je povídlo králi,
Lêpa je bíla vizita;
Porédi je pohválo vse — Tak prôste, kak te prednjêèe.
Potom se dao odpelati Med rekítje, vrbja k-gyôški; Gde je po dobrom goščênji, Zadrêmao, na sműdja vrêki.
Na kralá šegavi pléčaj Je plahotao plášč sem i tá; Na šinjeki golêr zláti,
Našit z-zelénmi žamati
V-sne so ga ránč velikáši Sprevájali gor’ k-trônusi, Gda ga je Njiveliőanstvo ; En štrk popadno parôvno.
Kalpag na glávi, z-stráni meč je meo i črêvle na nogáj; Tak so ga vrédi sprevájali, Po močvari, blati, slugi.
Nikaj ga je nê preštimao, Nego brez milošče téčno I med veséljem: „zaps“- hitro Potrošo k-obedi žmahno.
F. J.
ali pri zidanji hramôv tišlarsko delo, kak tüdi vsa drűga v to srtoko spádajoča dela naj se obrné k
Jarnevič Peter
tišlari in drakšlari v Murski Soboti na Lendavski cesti,
ki vse strokovno i po najnišišoj cejni naprávi i gde te tüdi zadovolni. Vsàkovrsten lês zdrakslà po niski cejni.
vsefelé drakslarsko i tišlarsko delo, kakti: stojala za korine, omàre, postele, skrinje itd
Vsaki, ki nüca pohištvo
Na zálogi má
95
Z D R A V J E
s pomočjov zdravilnih svojstev bilja
„H E R S A N  Č A J A “
mešavine posebnih zdravilnih biljk po predpisi R. V. Pearsona, šefa zdravnika v Bengáliji (Angleska Indija). V dugoletnoj praksi meo je Dr. Pearson priliko, da potrdi prednost
„HERSAN ČÁJA“
i to z uspešnim delovánjom pri obolenji : zesükanji arterije, bolečinaj krvotoka, ženski betegaj, bolečinaj pri menstruaciji (menjavi mesečne periode), migreni, reumatizmi, bubrežni bolecinaj, bolečinaj na jetraj, zmešnjávi v žalodci, zagiftanja, zaprtosti, gihta, črevnih obolenj, hemoroida (šüljavosti), splošnoga i prenágloga debelenja, kak proti slabosti (žgaravice).
„Hersan caj“ dobi se v vsakoj apoteki. — Brezpláčni vzorec pošle na zahtevo  „RADIOSAN“
ZAGREB, Dukljaninova ul. št.
Reg. S. br. 14001/1934.
V ednoj oštariji ji je več sedelo, ki so si zgučávali od različni vráčov. Med njimi je bio tüdi eden nas doktor, steri erčé :
—	Od mené pa zaistino nisče nika lagvoga nemre povedati!
—	Istino máte g. doktor — ercé edna ženska — od Vas betežniki nemrejo božnoga povedati — ár vsákoga na drűgi svêt pošlete.
96
Nôta: Devét je vdárila vőra.
(Kilencet ütött az óra).
Devét je vdárila vöra, večér je, Domô bi so, aii velka kmica je: Vuzgi luba gori svêčo, Pokážì mi pôt orsačko: Gdetá je?
Na brêgi Mőre stoji edna krčma, Moja luba je vu njê čaplarica. Zláta štüca, pint srebrni,
Záto hodim kesno k-tebi:
Vu noči!
Drága moja, da bi znála, ka jas znam, Kákse jáko čísto srdcé ti jas mam, Ne nájde se v meni jálnost,
Nego samo dobra stálnost:
Na veke!
Jaj, da rezen ete jesi.
Jaj, da rezen ete jesi,
Po jeziki vrêže preci Nemam rad nikaj reznoga, Brbotaša nesrámnoga.
Jaj, da rezen té ren, p hše, Sűče nôs, ka se mi k hše; Ne lűbi mi ren té dôbi, Nesrámni, — dober de psovi.
Jaj, da je cácavna páva, Tákši devojk dosta máva, — Ne mi trbe tákse páve, Deklé cifraste, gizdáve.
Žežgála me je kropliva,
Kak deklina ta hotliva. Kroplive hüdô dišijo Z táksov nem’ meo pajdašijo
Rábe voda tečè po mali
(Ràba vize folyik csendesen). 
Rábe voda tečé po mali, Hodi k-meni luba namali.
Nebodem šla, àr mam že jas drűgoga,
junáka dosta več vrêdnoga.
Nejdi luba na strnjisce
(Ne meny rózsàm a tarlóra).
Nejdi luba na strnjišče, Slaba si ti za srpišče: Vrezati se znáš na rôki,
Što ti zavéže sirôti!
OH, MATI ČI VU MARBURG PRÍDETE . . .
[: Oh, mati či vu Marburg :] pridete,
[: Na kasárne oblok se :] not’ zglente:
Vidli te me tam v-oblêki komisnoj,
[: I vlasé doli z-gláve :] obritoj.
97
Dvê písmi.
(J. Matthias.)
Gospá Emma se je hitro „rêšila“ svoji dvê hčéri, kak so sôsede pripovedávale, četüdi so nikaj nej nesle s sebom, ka so sôsede tüdi dobro znale.
 Leto z obema gostüvanjoma je hitro mínilo. Gospá Ema je že pozábila vse one skrbí i trűde, stere njej je omožítev svoji dvê hčéri napravilo.
Lina, tá prelêpa starejša, štera je svoje mláde dnéve za pisálnov mízov preživêla, je „dobro partijo“ naprávila. O, kak dobro je spadnolo materi, ka je sôsedam lehko pripovedávala od lêpe hiše, drágoga autoa i dobre slűžbe svojega zeta.
Olga, tá skromna mlájša, je zapüstílašolske klopí, náj nadomesti mater štirim sirôticam. Nej, to je gospej Emmi nej bilô po vôli. Hčí se je zdaj mantrala na vési, obtrűdi pod jármom žmetnoga dela — pa bi lehko tak lêpi, slobodni žítek mêla. I vse tô za deco edne drűge! Tak je premislávala gospá Emma od svoje drűge hčére, nezadovolna nad njénim hístvom. Če so jo lüdjé za Olgov spitávali, je nej rada dávala odgovore. „Zdaj ste naednôk stirikrátna babica“. Kelkokrát je mogla cüti té strasne recí. I tak se njej je vidlo, ka je ete recí vsigdár eden skodozelni našmêsek sprevájo.
Prijázno pozvánje Olge, náj svétke pri njej prezivé, je krátko zavrnôla. Nej, to njej ne bi bilô pri-
jétno, ka bi se od tühínske decé babico dála zvati.
Vnogo lepše bi bilô, svétke pri Lini preživeti. Pri njej, v njénom prijétnom dômi se spočinôti ednôk od vsej skrbí edne vdovice ! Tam v obilnosli edne bogáte hiše vzívati lübézen i dvorbo svoje decé ! Gizdávo se je vzravnála, gda si je svojo lêpo Lino predstávlala kak gospodínjo bogáte i odlične hiše. I nedovêdno so njéne mísli dosta veckrát zablôdile k bogátoj hiši svoje lêpe Line, kak pa k Olgi, štere žítek je pun trűda i odpovêdanja bio
Svétki so se približávali. Olgi je odposlála pak s hasnovitimi dárí „za vés“, za Lino pa je priprávila vseféle lepotičje. Zadovolno si je mislila, ka zdaj ne slísi med tiste, stere se sáme morejo skrbeti za svétke, nego se lehko brezskrbno vséde na vlák i se odpela v prijéten dôm Line.
Té lêpe mísli njej je zmotilo Linino písmo. Veckrát je prečtêla pismo od začétka do konca, pa vendar je komaj zarazmila njega zdrzétek. Hči i zet sta od prijátelov pozvániva bilá za svétke na veséli izlet med planine. Samo v slêdnjem hípi so se odlôčili i zdaj prosita mater, náj ne pride k njima na obisk. „Tüdi to je nikaj lêpoga, ednôk tak sploh sáma svetüvati“ je písala Lina materi. To je bio konec v náglici napísanoga písma.
98
Lehki papér se je kak žmetno bremen vléglo na materino srcé. „Tüdi to je nikaj lêpoga, ednôk sploh sáma svetüvati“. Nikaj preveč bridkoga je obcűtila v srci. Tak se je zacinjo njéni osamleni žítek.
Pôleg etoga bridkoga občütênja je ešče nikaj drűgoga tüdi občűtila v svojem srci: osramotênje, ka je
Olgino pozvánje tak na krátci zavrnôla. Zdaj so tüdi njô s tákšimi krátkimi rečmí odpravili.
Gospá Emma, štera se je ze odprávlala na obísk svoje bogàte hčére, veséia ka nede mêla za svétke nikse skrbí se je slabe vole začnola priprávlati na njé. Ali kakši svétki bodo to ? Kak nači si je ona to vse zamíslila!
Z njéni kmični misli jo je zbűdilo Olgino expresno písmo : „Ešče nede prekesno. Vcasi se vsedi na vlák. Karci de te s sanmí čako na postáji.“ Esce pôtne stroške sta njej poslála.
Včasi se je brez vsaksega premislávanja odprávila na pôt. Mêsec i snèg sta se kak za stávo svêtila,
gda je gospá Emma na cíl prisla. Kak da bi že vse dugo pripràvleno i dogovorjeno bilo : prijázen i veséli pozdráv zeta, saní, skrbno priprávlena topla oblêka za pôt.
Saní so se stavile pred málov, prijáznov hisov, stere okna so kak od vesélja sijajôce očí svêtile v zimsko nôč. Hci je radostno bêzala pred njô i jo je močno stísnila k
Blagoslovitev fundamentnoga kamna selanske cerkve.
99
sebi. Nej je bilô časa za zgucávanje, ár so štiri do vűj spakivane postáve stále pri stêni i pune pricakovánja glédale na babico.
„Ja deca so nej ščela s toga püstiti, ka bi te eti vönej pocákala“, je razlàgala Olga. Tího so stali i gda je gospá Emma prôti njim šla te je té nàjmensi vöstôpo z réda, stégno prôti njej svoje rôčice i pravo :	„Babica zdigni me !„ I
babica ga je vesélo zdignila i si ga pritísnila na srcé.
I kak so jo v hiso pelali i jo kak spostüvanoga i lüblénoga gôsta na prêdnje mesto posàdili i kak je glédala to držino, je zacűtila môč lűbézni, stera je v toj preprôstoj hisi kralüvala. Njéna hčí, ponízno opràvlajôca na sirôticaj svojo materinsko dűžnost, se njej je tak močna, lêpa i zvísena vidla, kak si
je v svojoj materinskoj gízdosti samo želeti znála.
Gda so deco spàt spravili i so samo trijé odrasli bili v sobi, je gospá Emma napelala pogovor na oni dvej písmi, šteri sta njej tísto gojdno telko presenêcenja prinesli. Olga jo je troštala : „Püsti, mama, gda se Lina nasíti z radostmi živlênja, tüdi ona čísto rédna vertinja postàne“. I bojazlívo je nadaljávala: „Jeli je pa nej lêpo tüdi eti pri nas ?“
„Ja, Olga, lêpo, prevec lêpo je pri vás !“ je pràvla mati. I njéne rečí so z globočíne srcá prihájale. I puna lübézni i zarazmênja je glédala v radostno zaréce očí svoje ponízne hčére.
I tisti večér so njéne zádnje mísli bilé: „Blájženi svétki bodo to!“
Poslov. D.
ŽELEZNINO
RADÍO-APARATE, ŠIVALNE STROJE, BICIKLE itd. itd.
dobite najfalejše pri
NEMEC JANEZ, M. SOBOTA
POLEG EVANG. CERKVI.
Šlosarski sparheti iz lastne delavnice. Postelni vložki, stolci.
VELIKA IZBIRA !
NISIKE CENE !
100
Kmetijska šola v Rakičanu.
Namen zavoda.
Kmetijska šola v Rakičanu ima v prvi vrsti namen, v enoletnem pouku izobraziti in vzgojiti mladeniče, ki so dovršili ljudsko šolo, v dobre in umne kmetovalce. Izobrazba še vrsi iz onih panog kmetijstva, s katerimi se prvenstveno bavijo kmetovalci v okrajih Murska Sobota, Lendava in Ljutomer, ker ustreza učni načrt predvsem potrebam posestnikov iz teh okolišev. Poleg splosnih, utemljevalnih in pomožnih predmetov se obravnavata kot glavna strokovna predmeta poljedelstvo in živinoreja, sadjarstvo in vinarstvo v takem obsegu, kakor to najbolje ustreza kmetijskim razmeram v Sloveniji. Pouk podaja učencem zaokroženo strokovno znanje v teoriji in praksi in jih obenem usposobi za nadaljno samoizobrazbo iz vseh kmetijskih panog.
Banovinska kmetijska šola v Rakičanu.
Ucenči se sprejemajo predvsem iz zgoraj omenjenih krajev, v drugí vrsti šele iz drugih delov Slovenije.
Izven te naloge ima sola se namen, da prideluje na svojem posestvu kjer naj se poedine gospodarske panoge medsebojno izpolnjujejo, priznana semena žit in drugih poljskih rastlin, sadna drevesca ter podlage in da vzreja dobro plemensko živino. Tako služi zavod z oddajo plemenskega in semenskega materiala tudi splošnemu pospeševanju kmetijstva v Sloveniji.
Na ta način urejeno šolsko gospodarstvo nudi učencem vedno dovolj prilike za praktično udejstvovanje in vezbanje pri vseh delih v poljedelstvu
101
živinoreji, mlekarstvu, sadjarstvu, drevesničarstvu itd. in si gojenci ob tej razvrstitvi kmetijskih panog prisvojijo s teoretično naobrazbo tudi praktično znanje v takem obsegu, da ga lahko po dovršitvi šole s pridom uporabljajo na domačih posestvih.
Po potrebi prireja kmetijska šola tudi strokovne tečaje za praktične kmetovalce v svrho poučitve gospodarjev o naprednem gospodarstvu in o novih pridobitvah na polju kmetijstva, ki pridejo v poštev za kmetijsko prebivalstvo v slovenskem Pomurju.
Sprejemni pogoji.
Vsako leto se sprejmè v zavod 25 do 30 prosilcev. V prvi vrsti se sprejemajo sinovi kmečkih staršev v starosti od 16 do 22 let, za katere se predvideva, da ostanejo po dovršnem šolanju doma na kmetiji. Šolsko leto se prične vsako leto s 1. oktobrom in se konča z 31. avgustom. Oskrbnina znaša 30— Din mesečno. Banska uprava prispeva k tem stroškom ½, ½ pa plačajo gojenci samí, oziroma se krije ta razlika s podporo okrajnih kmetijskih odborov, tako, da odpade mesečne oskrbnine na poedinega učenca le kakih 50—75 Din. To je v resnici malo plačilo, če se upošteva, da imajo učenci na zavodu vso oskrbo (hrano, stanovanje, pranje perila, popravlanje in šivanje perila itd.
V interesu našega kmetijstva je, da se tukajšnji posestniki odločijo, da pošiljajo svoje sinove v čim večjem številu v ta nas kmetijski zavod, ki ima vse predpogoje, da nudi gojencem temeljito strokovno izobrazbo.
T
IVAR OBLEKE	:
oblečejo celo Vašo družino OD GLAVE DO PETE !!!
Stalna in velika zaloga vseh vrst letnih in zimskih oblek, spomladanskih in zimskih plaščev za deco in odrasle, za moške in ženske iz cajgof in štofov. V veliki izberi so stalno na zalogi svetovno znani pravi garantirani nepremočljivì „TIVÁR HUBERTOSI“. — Tam se dobi tudi vse vrste kratko in pleteno blago, kak kape, srajce, nogavice za moske in ženske, fino žensko svileno in pamučno perilo, moški in ženski puloveri (strikani kaputi), deke (Koce). Ročna dela : zavesa, namizni prti in postelnjaki., — Prepričajte se o solidni postrežbi in nizkih cenah sami z ogledom blaga brezobvezno za nakup, kajti: Tvorniško niske cena imajo TIVAR OBLEKE!
TIVAR OBLEKE
Murska Sobota	Lendavska cesta 2 a.
(prek od pošte)
102
SMEŠNICE.
Ka more znati eden zlatár
—	Náthán Dolfi, ki je eden jáko, jáko siromaški židov bio nindri tam zgoraj na goričkom, je svojega siná Śámika ednomi zlatári (vörari) dao za inaša. Gda je že Šamek eden tjeden pri májstri bio, je oča za njim prišao. Pita májstra, kak je zadovolen z-pojbárom? Májster je odgovoro, ka je Samuka:
Eden odlìčen dečko.
Oča je jáko veséli bio. Za eden tjeden se pá nazâ povrné i píta májstra:
Kak se njemi vidi dečko? — Té decček je edna práva radost, nega njemi pára.
Náthán opojeni od radosti ide domô i na trétji tjeden pá nazâ pride k-májstri pítajôči:
—	Kak se vam vídi nadale moj Samuka?
Májster ga je zdâ z-čamurnim obrázom spréjao i z-velkov lármov govorì:
—	Ete pojjbár je eden te nájzbožnêši falôt. Peìajte ga od méne, ár je ne vrêden ni ednoga fênika!
Oča se je jáko čüdüvao:
—	Nemrem vás prerazmiti. Te prvi tjeden ste pravli, ka je odlíčen dečko. Te drűgi tjeden, ka je práva radost,
nega njemi pára. Zdâ je pa naednôk nika ne vrêden, kak to more bidti?
—	Poslühnite me gospon Náthán — odgovorì májster. — Eden dober zlatár trôje féle delo more znati:
—	Ob prvim more dobro znati krádnoti, z-toga je odlično djao doli egzájmen.
—	Ob drűgim dobro more znati lagati. Vas sin tak zná lagati, kak kakšté vövučeni lažec, radost ga je poslűhšati.
—	Zvön toga eden zlatár more dobro znati i razmiti svojo meštríjo! No, vište, gda je na tô prišao réd, se je vöpokázalo, ka je vaš sin ni cvajara nê vrêden!
Deca istino gučìjo.
Štiri lêta stera mála Mancika prosi tetico náj doli zapré očí erkôča:
—	Tetica, napa zaprite doli oči.
Tetica doj zapré očí, spuni dekliníci volo.
—	Tak ni . . . erčé zdà deklinica. — Zdâ že vsi bogati bodemo!
—	Kak razmiš to moja mála? — jo čüdüvajôč píta tetica:
—	Papa so pravli včeraj naj samo tetica ednôk doli zapré očì, vsi bogati grátamo.
103
Vu letašnjoj oštariji.
Gôst raztorjeno pita gostilničára:
—	Ka je to, pét dinárov računate edno na méhko skűhano jajce? Tak se vídi, ka pri vás je jajce rêtka hrána ?
—	Nê jajce, gôst je retki pri nás - odgovori gostilničár.
Pri verenávuki.
Katahêt pita máloga Mórica:
—	Povê mi máli Mónc, ka se zgodi teda, či z desétere zapôvedi edno prestôpimo?
Moric brezi toga, ka bi si kaj premislávao, naednôk odgovori: — Ostáne esče devét.
Kríze vic
—	Zdâ vas obslêdnjim opomeném gori moj gospon, jeli že ednôk dobim oni dvêjezero dìnárov, štere sem vam na
krátki čas že pred štirami lêti dao na pôsodo?
—	No, hvála Bôgi, ka de
že tak ednôk dönok konec tomi vekivečnomi térjanji.
V gìmnázijì.
Profesor Král se razčemerí nad razvűzdanim dijákom i černerno právi: — Tí svinja!
—	Diják smehéč nazáj vsečé: — Svinja vdári kralá!
Práva istina.
Velki gospôdov slugi so nájbole gizdávi, žnjimi si je nájtežkê zgučati
Dvá klantoša pred sodcom
—	Gde stanűješ ? — píta toga Prvoga?
—	Nemam stanovánja?
—	Ka pa ti? — pita toga drűgoga.
—	jas tüdi tam, gde ejni! — odgovorí te drűgi.
Spoznati trbê prvlè.
—	Pajdás, gda si spoznao i polűbo tí tvojo ženo?
—	Hja pajdás, ob prvim sem jo samo polűbo, spoznao sem jo pa samo sledi. Bôgse pa bi bilô, či bi jo nê polűbo i niti nê spoznao.
Potnik v varaškoj gostilni.
—	Kak je viditi vì tüdi ménse porcije dávate kak prvle?
—	Gospodne, porcie so tak velke, kak so prvle bilé, samo ka smo dvoráno povékáali i záto se porcije primêrno ménse vídijo, — odgovori kelner.
—	Tak, té sem pa jas v vasoj povékàanoj dvoráni po jêstvini bole lačen grátao?
Nevaren šotör.
—	Prosim te Adolf, toga novoga šotöra vö morem ločiti z-slűžbe. Že više štirikrát se mi je žítek v pogübeli vrtio.
—	Ka mísliš, moja drága, ne bi ga kamči bár ešče ednôk djao na probo?
104
Dvá glühiva, šteriva se neprerazmìta.
Te stári Jánoš i Števan sôseda sta više mere glűhiva bilá. Števan na pléčaj eden véksi hákel nesé, ide proti Janoši. Sréča se žnjim, steri prijaznivo kriči na njega: kama ides sôsed ? Lehko ribe lovit? — Nê odgovori Števan, ribe idem lovit. Na stero je János muvéč odgôvoro: Hja! Mislo sem si, ka ribe ideš lovit! . . .
Ponovni izpit z-hištôrije:
Profesor: Povê mi moj sin, kaksi národ je zìvo vu stárom vrêmeni vu Europi?
—	Normanje, panonje, dáni i, t. v.
—	I zdâ kákšì živéjo?
—	Športmanje, panamištje bolševistje, zapelávci, milionerje, proletárje, brezposelnistje, kapitalistje i kôdisje.
Teško pìtanje.
Pri ednom stoli se arístokrátje razveseljávajo. Pìtanja dávajo gori eden tomi ovomi pa vgonitke, či de jeznao razločsiti.
—	Povê meni, kelko je dvakratdvê? — píta Aristid segavo Ubola, tak se devajôči, ka je nika teskoga dao gori.
—	Štiri, — ogovorí Ubul.
—	Tí tôvaj! — ga eden od nazôči bodôči oberčé, tí si tô že zagvüšno nindri čüo!
Što frisko zamêri.
Ednôk je Blic pravo Zrimi: „Ti norc“. Tô je Zrim jáko zamero i vtožbo je dao Blica. Birôv je Blica osôdo na pênez plačilo za spot. Blic je zdaj pred birôva stano i pítao ga je:
—	Prosim ji gosp. birôv, ka pa či bi Blic zaistino nôri bio, jeli njemi je te tüdi nê slobodno praviti?
—	Nê, — odgovori birôv.
—	Ka pa, či bi njemi pravo: čeden človek, tô bi slobodno bílô?
—	To je slobodno, odgovori birôv.
—	Pa či je nê čeden?
—	Té tüdi nê — odgovori birôv.
Zdâ se je Blic naklono:
—	Z Bôgom naj ostánejo, čeden birôv, vìdim da so oni tüdi tak čedni kak Zrim.
Kaksa pláča, takse delo...
Gospá: Vište kűharca, zsrdcá bi vam rada dála dobro svedočanstvo, ali da ste nigdár nê skűhali na povêdano vrêmen obeda, za šteroga volo sem od možá dosta pogovárjanja vdáblala.
Küharca: Milostiva lepô ji prosim, teda mi naj telko spíšejo notri v-slűžbene knige: Rávno je tak rédna bíla vu oprávlanji slűzbe, kak rédno je pláčo vdáblala.
105
Pred sodcom.
Sodec: Zakâ so vás doj zastavili i v rešt prignali ?
Toženi: Za konkurencije volo, lepô ji prosim.
Sodec: Táksega bína nega, kak naj to razmim?
Toženi: Znájo gosp. sodec, rávno sem tákše banke rédo, kakse držáva má.
Tô se že razmi,
—	Naj povêjo gosp. Berger jeli je to istina, ka ji familija scé v norišnico poslati, ár so dosta vekslinov podpìsali ?
—	O rávno nê! — Zatoga volo me síéjo v spitao poslati, ár one veksline vö ščém rêšiti.
Ideálišno hištvo.
Dvá varaškiva prijátela se náìdeta:
—	Hvála Bôgi nemam se zroka tôžití. Jas i žena sva vu vsem edniva.
—	Mi smo več — právi te ov. Midva sva desét.
—	Kakda?
—	Žena je eden, jas pa
nula pri njê.
Vu oštariji.
—	Gospôd, vu etoj župi nega küreče drobovine.
—	Moj gospôd, vì ste samo pô porcije župe zapovedali, mogôče je drobovina vu ovoj polojni ostála !
V šôli.
Máli Janček domô pride z sôle. Oča ga pita: No kak se ti vidi nôvi školnik?
Janček: Tak da bi malo v pámeti zblodjeni bio.
Včeraj je pravo, ka je tri pa šést devét, dnes pa ka je štiri pa pét devét.
Kríza.
Ka vse interesántnoga nepríde naprê vu vezdásnjem vrêmeni. Vu novinaj sem čteo, ka stáre lűdi Steinnach i Woronoff pomladiti znáta i tüdi tá mestrija njima ide slabo, malo prakse máta.
—	To se zná! . . . Što bišč eo vu vezdásnjem božnom vrêmeni duže žíveti, kak njemi je rávno musáj!
Trôštanje.
Ednoga v-pangrôt pridôcega bankára na vilici obercé njegov prijátel:
—	Ka se je zgôdilo z-tebom, ka si tak razburjerni v obrázi?
—	Ka je z menom? Cêlo svojo vrêdnost sem zgöbo. Na licitáciji so mi odali automobil i vse, ka sem meo, ktomi mi je í zena odskočila.
—	No, no, — odgovorí prijátel: Žena ti ešče nazáj zná pridti!
—	No, vékse nevole mi nede trbelo — právi bankir.
Cejla Jugoslavija zná ka Vi
nevejte, da je
SLATINA
z rdečimi srcami na vignetaj
nájmočnejša Slatina
po narávni ogljikovi kislini i po količini ino razlikosti mineralov,
nenadkrilijvna pijača
sáma za sébe, zvünrédno dobra z vinom mejšana.
Zahtevajte jo tüdi Vi!!!
K M E T J E, OBRTNIKI, T R G O V C I in DELAVCI
nalágajo svoje peneze samo pri
KMEČKOJ P0S0JILNICI
r. z. z n. z. v M U R S KI SOBOTI Cerkvena cesta št. 5.	V lastnoj hiši prek od birovije.
Telefon štev. 62. — Ček. račun štev. 15.229.
KMETJE, ta gasa je Vaša, zato se je poslüžüjte i jo tüdi priporočajte drügim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knjižice i na tekoči račun ino je obrestüje najboljše. Hranilne vloge znašajo dozdaj prek osem milijonov dinarov. (8,000.000 Din). Za té vloge je dobroga stánja polek lastne hiše do 65,000.000 Din.
Letni promet je znásao v preminočem leti 1938-tom nad Din 20,000.000 ali z rečjov povedano: nad dvajsti milijon dinárov.
NOVE VLOGE SE VSAKI ČAS IZPLÁCAJO.
Posojila dávle na poroke (kezeše), tabulacijo i tüdi v tekocem računi. Posojila dávle po nisikoj obrestnoj meri. Rentni dávek od interesa z hranilne vloge pláča posojilnica sáma iz svojega. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci ne smete se spozábiti z té gase, štera v stiski podpéra naše lüdstvo.
Pridite v svoj dom, gde te poslüženi po svojoj voli!
POZOR!
Cenjenomi občinstvi naznanjam, da imam na zalogi veliko izbiro najnovejsega modnega in vsakovrstnega kraikega blaga v moji
manufakturnl trgovini
(prej Brata Šiftar in Hahn).
Prepričajte se in oglejte si zalogo, postregel bom vsakogar
zadovoljivo !
Tvorniška zaloga perila !
Solidna postrežba!	Nisike cene !
PRIPOROČA SE:
ŠIFTAR KAROL
MURSKA SOBOTA.
108
KRONIKA EDNOGA LETA
1938. okt. 1. — 1939. sept. 30.
Zemelski žítek je vandrarje po velkoj pôti vekivečnosti. Dogodki nasega živlênja kážejo, na keliko se dájo poedinci i národi po onoj pôti od Gospodna voditi. Náj bodejo váznejši dogodki preminjenoga leta, stere eti zamerkamo, mera nase vernosti do Gospodna, kažéči, ka smo doprinesli Bôgi na díko, ka smo zaműdili, ka smo pregrêsili!
Naša šinjorija je svoje rédno têtno správisce 8. sept. držála v Morávci. V šinjoriji se je v premínjenom leti narôdilo 287 decé, mrlô je 335 oséb, zdáni je 149 párov, konfirmirani je 367 decé, v naso cérkev je stôpilo- 15 oseb, z nase cérkve je stôpilo 11 oséb, reverzális je dalô na hasek naše cerkve 10 párov, na kvár pa 4 pári. V naše národne šôle je hodilo 2921 decé, v mescanske sôle 17, v sobosko gimnazijo 105, v rakičansko kmetijsko sôlo 2 evang. dijáka.
Prekmursko Gustav Ádolfa filijálno drüštvo je melo dohodkov 14.399·70 din, s toga pride poprêk na vsakso dűšo 68 par. Podpore je dála Apacam 2.000, Lendavi 1.000, Seli 1.000, Dijakoniskomi dômi v Novom Vrbási 100 i Sirotišnici v Novoj Pazovi 100 dinárov. Pok. Bencik János z Moràvec je v svojem testamáliši dolôčo za nase G. A. drűštvo 1.000 din.
Naši mrtveci. 14, januara je mrô v 50. leti svojega delavnoga zítka Vezér Géza, inspektor soboske gmajne, vodilni člán vnôgi kulturni i gospodárski organizácij. — Mrlá sta Banfi Jožef, moščanski kurátor i Zorko Štefan, lemerski presbiter.
Naši nôvi cerkveni voditelje.
9. okt. 1938 je spelani v svojo cést Kühár Ferenc, nôvi morávski farar. Istotam je odebráni za glávnoga kurátora Flisár Štefan s Tesanovec. Puconska gmajna si je odébrala za inšpektora Vlaj Štefana, za podinšpektora Titán Jožefa. Soboska gmajna si je odébrala za inspektora Bác Ludvika, za podinspektora Nemec Janeza, za blagájnika Krančič Jánoša, za glàvnoga kurátora Sečko Ivána. V Gor. Petrovci je odebráni za kurátora Smodiš Lajos, v Nuskovi za podkurátora Rogáč Štefan, v Kuzmi za podkurátora Čurman Franc. V Križevci je nôvi gmajnski blagájnik Oček Šándor.
50 letnica. Benkó Józef, sem inspektor je 3. julija spuno 50. leto svojega živlênja. Pri toj priliki so se odličnoga jávnoga delavca i vnôgostránskoga vodilnoga možá nasega národa z zahválnostjov spômnile vse cerkvene, politične, gospodarske i kulturne organizacijê,
109
sterim je posvečüvo svoje od Bogá doblene odlične sposobnosti.
Nôvo reditelstvo Düševnoga lista i Kalendarija se je odébralo na sinjôrskom správisci, sestojéče se z Flisár Jánosa, vpok. učitela, Hári Lipóta, domanjsevskoga dühovnika i Darvas Aladára ml., soboškoga kaplána.
Nova cerkev. Evang, verniki Sela, sedeža stáre evang, gmajne reformácijskoga vrêmena, so po dúgom priprávlanji skončali si postaviti božo hišo. Njihova velka navdüsenost i áldovnost, dári njihovi slovenski verebratov domá i v Ameriki i razločne podpore so njim omogôčile spunitev etoga dávnoga želênja. Fundamentni kamen je 20. augusta 1939 bio med velkov ôsvetnostjov blagoslovleni. Cérkev se letos pod strêho spràvi. Tô bode ta
11. evang. cerkev v Prekmurji,, stera glásila bode vsem nevernim i malovernim, ka gorí esce plamen vere v srcáj denésnjega človečanstva.
Nôvi zvon so si spravili martjanski verniki, stere blagoslovitev je 2. julija bíla.
Dijaski dôm v Soboti se je za, premáloga skàzo. Upravitelstvo je záto skoncalo ga za dva véksiva prostôra i potrêbne stranske prostôre povéksati dati. Stroške, Okoli 80.000 dinárov, dijaski dom sam nosi.
Verenávucna kniga je dávna poírêba naši sôl. Zdaj je ministerstvo ze odôbrilo po Darvas Aladári prestávlene bibl. zgodbe, štere se v jeséni 1939 ze natisnejo.
Od naši theolőgušov sta dva skončala svoje studije : Leposa Štefan i Curman Ludvik. Prvi nastôpi svojo vojáško slűžbo, drűgi pa jezačasno stôpo v slűzbo dijaškoga dôma. Vrečič Vilmoš ešče 3 semestre má spuniti.
Nasi sezonski delavci so tüdi letos v velkom račúni zapüstili svoje domovino i odisli v Francijo. i Nemcijo, naj si v tühini slűžijo. krűh. S pomocjôv nemške cerkve i Gustav Adolf drűstva se je tüdi letos posrečilo nasoj cerkvi, odposslati na dühovno oskrbovánje nasi, delavcov v severni krajinaj Nemcije, gde so z nájvéksega tàla zaposlení, našoga lanskolêtnoga izseljeniškoga dühovníka Lapoša Štefana, ki je po dokončanji svoji študij dví mêseca, obiskávo nase delavce i njim držo bože slűžbe. Nasi sezonski delavci so povsud z velkim veséljom pozdravili njega, kí njim je božo rêč v maternom jeziki glàso.
Benko Jóžef — 5O lêtnik.
110
Nase orsačko G. A. drüštvo
je v Buljkesi v Bácki melo svoje letno správišče i ôsvetnost. Dohodkov je melo 112.000 dinàrov, z stere sume se je 67.000 din. raztàlalo domàcim gmajnam. S toga so dôbile Lendava 4000, Apace 4000 i Selo 500 dinárov.
Vážnejsi svetovni dogodki. Jugoslovanskoj vládi se je posrečilo
rêsiti pítanje Hrvàtov. Nastávlena je autonomna banovina Hrvàška, sestojéca se v glávnom z Hrvaske, Sla-vonije i Dalmácije. Hrvaska 4 mil. prebivalcov má. Sküpna ostáne samo vojska, finance i zun. politika. Ta autonomija se razšíri tüdi na Slovenijo. — Češ-koslovàška držáva je razpádnola. Slovàška se je lôčila od njé i samostojna drzàva postàla.
Češka pa, stero je Nemčija zasédla, v- okviri nemške držáve posebni autonomni protektorát činí. Podkarpatsko Rusijo i vogrske krajine Slovaske je Vogrska dobíla. — Dvolêtna bratomorna bojna v Špániji se je dokončala z zmágov Frankovi nacionalistov. V cêloj bojni je spadnolo 1 milijon 200 jezero lűdi. — Kitájsko-Japonska bojna se na-
daljàva. Prišlo je tüdi do spopádov med ruskov i japonskov vojskov. Vendar so se pa Rusi i Japonci poglíhali i Japonska zdaj dale osvàja Kitájsko. — Itálija je zavzéla Albanijo. — Nemčija je zavolo nemirov na granici napovedala Poljskoj bojno i jo v pàr tédnaj vküper z Rusijov, s sterov se je pomiríla, zasédla. Poljsko sta si obê zavéznici
Nasi sezonski delavci v Lankeni z Landespastorom Petersenom i izsel. dühovnikom Lepoša Štefanom.
111
raztàlali. Zavolo nemškoga napàda sta Anglija i Francija pôleg svoje pogodbe s Poljskov napovedale Nemčiji bojno, stero nadaljàvate tüdi po zavzétji Poljske.
Znamenite oblêtnìce v 1940. leti.
14.	I. — 50. lêtnica smrti Ge-roka, znamenitoga ev. predgara.
21. I. —	140 lêtnica rojstva
Theodor Filedner-a, océ ponovlene nástave evang, diakonis.
29.	I. — 80 lêtnica smrti velkoga cerkv. pesnika E. M. Arndt-a.
17. III.	—	1740 lêtnica smrti
rimskoga casara Mark Aurel-a, velkoga preganjáča krščanstva.
2.	IV. — 30 lêtnica smrti Friederik Bodelschwingh-a, nájznamenitejsoga predstávnika znotrêsnje misije, „očé epileptični betežnikov“,
16.	IV. — 410 lêtnica Lutherovoga bivanja na grádi Coburg v časi orsačkoga gjülêša v Augsburgi.
17.	IV. — 150 lêtnica smrti B. Franklin-a,izumitela strelovoda, velkoga amer. drzávnika i znanstvenika.
9.	V. — 180 lêtnica smrti grofa Zinzendorfa, nastavitela „bratske gmajne“,
26. V. — 240 lêtnica njegvoga rojstva.
30.	V. — 300 lêtnica smrti Rubens-a, znamenitoga slikàra, od koga vnogo znameniti Kristusovi slík mámo.
3.	VI. — 25 lêtnica zavzétja Pršemisla.
10.	VI. — 10 lêtnica smrti Harnack-a, znamenitoga nemškoga theologa.
15.	VI. — 420 lêtnica toga, ka. je pápa Luthera prekúno.
25. VI. — 410 lêtnica predája augsburskoga verevadlüvánja.
4.	VU. — 310 lêtnica prisestjá Gustav Adolfa, svedskoga kralá, aia pomôč nemškim evangeličancom.
18. VII. — 840 lêtnica smrti G. Bonillonskoga, „čuvára Kristusovoga groba“.
28. VII. — 190 lêtnica smrti j. S. Bach-a, velkoga cerkvenoga komponista
I.	VIII. — 50 lêtnica nemskoga kršč. akademskoga drüštva.
10. VIII. — 1870 lêtnica razrüšitve Jeruzálema, gda je po
Jezusovom proroküvanji rêsan „nej ôsto kamen na kamni“.
15. VIII. — 200 lêtnica rojstva M. Claudius-a, znamenitoga verskoga pisátela i ednoga z očév verskoga prebüjênja 18. stotine.
28. VIII. -4 1510 lêtnica smrti Augustin-a, nájvéksega cerkv. očé zàhodne cerkve.
20. IX. — 70 lêtnica zavzétja Rima, konca cerkv. držáve rimskoga pápe.
22. IX. — 410 lêtnica Apologije augsburskoga verevadlüvánja.
27. IX. — 400 lêtnica odobritve jezuitskoga réda.
II.	XI. — 80 lêtnica sirotisnice v Jeruzàlemi.
15. XI. — 310 lêtnica smrti zvêzdoznanca Kepplera, ki se je nikaj casa v petanskom gradici zdr-závo, pregnàni z Gràca zavolo svoje ev. vere.
10. XII. — 420 lêtnica toga, ka je Luther v ogenj lüco pápovo bulo i zapüsto pápinsko cerkev.
* *
Zemelski vandrao ki postáneš pred dogodki preminôcega leta i se spomínas lűdi i dogodkov preminôči vrêmenov — postavi se v réd oni, kí so Kristuša nasledüvali na pôti svojega zemelskoga vandranja, znajôči, ka si tüdi ti pozváni kak delavce Gospodnovi goric zídati nevidôco, dühovno zidíno Kristušove cerkve.
NAZNANILO.
Naznánjam cenj. občinstvi, da sem povečao svojo
krojaško delavnico
za žensko i moško konfekcijo.
Delavnico sem si preuredo po svojoj mogôčností, da de odgovàrjala nê samo modernim izdelkam, nego tüdi nisikim cênam. — Po svojoj dugolêtnoj praksi sem vpelao dobro znáno
damsko konfekcijo.
V zálogi mam veliko izbiro gotovi dámskì i dekliski kaputov po nájnovêsoj izbéri. Na zelo naprávim tüdi po meri i po izbráni si modelaj.
Cenjenomi občinstvi se priporoča :
KUKEL KAROL
krojač
Murska Sobota - Cerkvena ul. 3.
(Nasproti sodišča.)
L E K A R N A
Mr. ph. Dr. Julius de Bölcs
MURSKA SOBOTA — ALEKSANDROVA C. 21.
Ustanovljeno l. 1842	.	Telefon štev. 42.
EBENŠPANGER ŠALAMON
v M. Soboti	Glavni trg.
Vam nudi res po ceni vsakovrstnega moškega perila, manufakturnega blaga, klobuke, dežnike ter štrikano blago za deco in odrasle.
Na zalogi nepremočljivi „Hubertus“ kaputi, zenski kaputi itd. VELIKA IZBIRA !	CENE NISIKE !
3 KAPLÍCE
odznotra ali odzvünaj:
za vse	zaŠČitni
i vsàkoga radostni dnévi!
Prastára biljna môdrost i snága s vsákoj kaplici!
Vsáki poedini glážek hižnoga fluida
BILJ N A R O S A
zdržüje čüdočinéčo snágo jezero balzamični zdravstveni biljk bližnji i daléči trávnikov, logôv i bregov. Prastára izküstva rázni národov skűpila je stoletna apotekg v Bač-i, stera čuva drágocejno tájno sestavine delotvorne BILJNE ROSE.
3 KAPLICE
odzvüna ali odznotraj nücane, otirajo bolečine mantre preminéjo i človek se spéra frišek i novi.
OD JEZÊR VÖSPROBANO I NÜCANO !
Pri glàvoboll, vmorjenosti, potretosti se nariba temen i čelo z 3 kaplicami. Pri nàšeci i zapretosti nosa po edno kaplico v lüknje nosa. Pri zamuklenosti, kasli, katári se 3 kaplice vlijéjo v tanjer vroče vodè i globoko se dise para skoz nosa i lamp. Pri pokvárjenji želodca, bolečine v želodci, riganji, krčaj vzemejo se 3 kaplice na cukri. Pri zobà bolenji trbej bolno mesto dobro namazati. Pri reumi, gihtl, smicanji, bolečinaj v križi, trganji udov, dobro mazanje vcasi vtiša bolečine. 3 kaplice v kupici vodè dà izvrstno vodo za izprànje vüst i grla. Originálna (práva) BILJNA ROSA odávle se samo z zákona zaštitni zeléni gláìaj za ceno od Din 12— po komádi. Ne dajte, da vam se mesto BILJNE ROSE podmece nekaj menje vredna patvorina.
SNÁŽNI HIŽNI FLUID
Dobi se v apotekaj, dregerijaj i bougsi trgovinaj, ali i vam se narávno poslje, či se obrnéte z navádnov dopisnicov na adresu:
lOO LETNA APOTEKA, BAČ
(DUNAVSKA BANOVINA)
Z poštov pošlemo 4 originalne glaže z poštnim stroškom za Din 52·—, a 8 orígin. glažov za Din 96·— franko — franko, to je ka postne stroške nosimo sami.
ZNAK
114
Kak riba rada má vodô.
(Nôta: Ne menyj rózsám a tarlóra. — Nôta: Ég a kunyhó.)
Kak riba rada má vodo, Tak rad lübim jas lubo tô, Veren ostánem vsigdár k-njê, Tak, kak je lastna mati nê.
Luba dràga, ka te lűbim, To nezatajim pred drügim, Ali nikomi nevadi,
Li tam pred oltàrom pravi!
Stári žerjáv.
(Kitajski románc).
Ling Paon je en stár’ga žerjáva meo, Stári je bio, od očé ga herbao, i té ga od očé öroküvao:
Tè ftič je že stôtri lêta vživao.
Ling Paon ednôk žerjáva tô pita Toga globʼko mučéčega ftìčka:
„Povê mi, kak si grátao tak stári? Da i jas znam to skrovnost nakrátci, Tüdi bodem stôtri lêta stári“
Na štero zdâ žerjáv etak právi: „Stôtri lêta sem jas tak zadôbo,
Nê sem se pri bogátcov stolaj sôdo, Riž mi je bila vsáki dén hrána,
Čista voda pitvina návadna.
Nê sem za drűge dosta brigao,
Nê se pri knigaj sedéči püklao;
Nê sem se trô za žénsek lübézni“.
— Na to Ling Paon žerjávi govori: „Drági stárko! Či ti je skrovnost tô, Ráj nebodem živo lêt tri i stô;
Naj nepijém vina, ne jém mesá, Morskoga závca i drüg dobrogá;
Naj pisátelov pisátvi ne ítém,
Od tákši lepše tüdi nepišem,
Ino ženski ôči nepoglédnem,
Vu njé tüdi lűbaven nebodem:
Te bole naj stôtri lêt ne živém!“
SENJE (SEJMI).
PREKMURJE.
Beltinci (živinsko i kramarsko) 20. január, 24. na prestopno leto pa 25. februára, 25. aprila, 27. junija, 15. julija i 5. novembra.
Bogojina (živ. i kram.) 15. februára, 20. márca, 19. mája, 20. julija, 4. septembra i 16. novembra.
Črensovci (ziv. i kram.) 14. márca, v pondêlek po 3. máji, v pondêlek po 14. septembri i 20. Oktobra.
Dobrovnik (samo živinsko) 6. aprila (ziv. i kram.) pondêlek po Têlovom, 25. 
, 2. oktobra.
Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. januára, 16. februára, 27. márca, 17. aprila, 16. junija, 28. julija, 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra, 18. decembra, pa vsáki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drügi dén.
Dokležovje (konjsko ziv. i drovno) 18. junija i 21. augusta.
Dolenci (drovno) na Tejlovo i 6. decembra.
Grad (Gornja Lendava) 28. márca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra.
Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsàko prve soboto v meseci svinjsko senje. Či spádne na to soboto svétek, je svinjsko senje prvejšo soboto.
Kuzma (kramarsko) na Križni četrtek.
Krog (kram.) 4. mája.
Martjanci (živ. i kram.) 23. màja, 6. augusta i 27. oktobra.
Murska Sobota prvi pondêlek januàra zivinsko senje, prvi pondêlek februára zivinsko i kramarsko, prvi pondêlek màrca živinsko i kramarsko, prvi pondêlek aprila zivinsko, prvi pondêlek mája zivinsko i kramarsko, prvi pondêlek junija zivinsko, prvi pondêlek julija živinsko i kramarsko, 24. augusta zivinsko i kramarsko, prvi pondêlek septembra zivinsko, 15. oktobra zivinsko i kramarsko, prvi pondêlak novembra zivinsko, 6. decembra zivinsko i kramarsko. Če spádne na prvi pondêlek svétek, se vrši senje na drűgi dén.
Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. septembra i 28. okt.
Puževci (kram.) 13. julija.
Puconci (ziv. i kram.) 28. mája, 10, julija, 10. sept. i 10. novembra.
Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. márca, 16. junija, 2. sept. i 28. nov.
Rakičan (ziv.) 26. márca, v tork pred Risáli, 2. jul., 16. aug. i 8. oktobra.
Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo.
Sv. Bertedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdár v pondelek.
Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vüzmi, 15. jun. i 21. dec.
Turnišče (ziv. i kram.) v cetrtek pred Cvetnov nedelov, drűgi pondelek po Vüzmi, cetrtek pred Risáli, 12. junija, cetrtek pred Velkov mesov, drűgi dén po máloj mesi, 4. oktobra i vsáki cetrtek svinjsko senje. Če spádne velko senje na cetrtek, te je svinjsko senje eden dén sledi.
Srez LJUTOMER
Ljutomer živinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. augusta, 12. nov.; kramarsko i živinsko senje: H. febr., H. márca, 13. mája (tüdi konjsko), 16. sept., 17. dec.; samo konjsko i živ. senje 14. okt.
Cven 7. septembra.
Gornja Radgona 3. februára, 25. mája, 10. augusta i 15. novembra.
Sv. Križ pond. po tihoj nedeli, 3. mája, 26. julija, 6. novembra.
Mála Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra.
Veržej 6. mája, 29. septembra, 30. novembra.
Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra.
Negova 8. septembra.
Sv. Peter 17. januára (29. junija), 30. junija, 21. septembra.
Mesto i srez PTUJ.
Ptuj živinsko senje: za konje i rogáto živino vsákí prvi i trétji tork v mejseci, za drüge vsáko srejdo: tržni dén je vsákí pétek; letno kramarsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra.
Sv. Andraž v Slov. Gor. 13. junija, 30. novembra.
Ptujska Gora 18. márca, veliki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vüzmi, 2. julija, 14. augusta.
Sv. Lovrenc na Dr. polji 12. márca, 27. jun., 10. aug. i 29. sept.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srejdo pred Vnébohodom, 23. julija i v soboto pred rožnovenskov nedelov.
Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra.
Sv. Vrbán 25. mája, 25. julija.
Breg pri Ptüji drűgi pond. v máji, 6. junija, drűgi pond. v juliji, 26. augusta, drűgi pond. v septembri.
Ormož Cvetni pétek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (H. nov.), vsákí prvi pond. v mejseci jan., febr., márca, mája, junija, jul., sept., okt., dec. Či spádne na ednoga od tej pondelkov svétek, se vrši senje na drügi pondelek. Svinjsko senje vsákí tork v tedni.
Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra.
MEDJIMURJE.
Čakovec Cventni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov.
Draškovec sredo po Jürjavom, 7. i 16. aug., 11. nov.
Kotoriba 9. márca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra.
Nedeljišče 15. junija i pondelek po augusta nedeli.
Prelog Risálski tork i pondelek po Jakobovom.
Razkriž 19. mája, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli.
Mursko Središče 1. mája, 20. aug. i 26. okt.
Štrigova 19. márca, 22. julija, 30. sept. i 4. dec.
Sv. Helena pri Čakovci 18. augusta i 22. septembra.
Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i .
Mesto i srez MARIBOR, levi dravski breg
Maribor vsáki drügi i 4 tork v mejseci senje za živino; či je v tork svéfek, se vrši živinsko senje dén prvle. Vsáki pétek svinjsko senje; či je v pétek svétek, se vrši svinjsko senje dén prvle. Vsáko sredo i soboto trzni dén.
Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. mája, 24. junija, 2. augusta, 4. Oktobra i 6. novembra.
Marija Snežna na Veliki kram. 20. mája, živ. i kram. 6. aug.
Sv. Trojica v Slov. goricah 10. márca, po Sv. Trojstvi, 28. augusta, pondelek po trétjoj kvaternoj nedeli.
Srez MARIBOR, desni dravski breg.
Fram 21. julija, 21. septembra.
Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. mája, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. okt. i 15. nov.
Slov. Bistrica 24. íebr., Veliki pétek, 4. mája, 4. junija, 25. julija, 14. septembra, 28. okt. i 21. nov.
Spodnja Poljskava 2. febr., 10. márca, 30. junija, pondelek po 3. aug. i 9. septembra.
Studenci pri Poljčanah 25. januára, strti pond. po Vüzmi i 13. dec.
Prvle kak bi steli küpifi manufakturno blágo, si poglednite trgovino
WEISS ŽIGE
V MURSKI SOBOT1
Aleksandrova cesta 17. (poleg trg. Bata)
vse vrste zimske kràtke i duge MOŠKE KAPUTE nepremočlive moške, ženske i otroške „HUBERTUS“ PLAŠČE i duge ŽENSKE KAPUTE, vse vrste moških i otroških GOTOVIH OBLEK. Velika izbira HOB.
Velika zàloga vse vrste kamgarov, štofov i caigov. Obleke izdelávamo tüdi po MERI, TOČNO I SOLIDNO.
Pridite i si vse to lehko poglédnete, brez toga, da bi vás silili za naküp.
Na zálogi mámo
H
OBČINSKA
R ANILNIC A
MURSKA SOBOTA
EDINI POPILARNO VARNI ZAVOD V PREKMURJI
ČEK. RAČ. ŠT. 14.891.
Za hranilne vloge in sploh za vsa obveznosti Občinske hranilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in z vso svojov davčnov močjov, zato se tüdi arvinski penezi in občinske fonde samo tü morejo vložiti. Sprejme vloge na hranilne knjizice in v tekocem računu, ter jih obrestuje najugodneje. Daje posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grünt i na karto bijanko z kezešami).
DOVOLJUJE VSAKOVRSTNE K R E D I T E
(lombardne, menicno-eskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje
TELEFON ŠT. 34.
Nájvékša domáča trgovska hiša v Jugoslaviji
STEMECKI. Celje br. 313.
Prosite taki brezpláčni cenik, v šterom nájdete ešče vnogo drügi predmetov. — Ka ne odgovárja se zameni ali pa se
povrnéjo penezi.
Veliko prebéranje !	Zvünredno nisike cene !
Kleparstvo najfalejše i nájbole trepéče je
BRATA J U G
v Murski Soboti
ALEKSANDROVA CESTA	V NEMEŠOVOJ HÍŠI
Zgotávla vsakovrstno gradbeno špenglarsko delo, kak zlibé na hišo, pokrivanje törme i pokrivanje z palami. Izdeláva strelovode (villámháritó). Poprávla vsakovrstno posôdo.
AUTOTAKSA
brata JUG
vozi vsak čas i vsako smer. CENE ZELO NISKE!
V domovini ročni harmonik,
v nemškom Klingentháli, že prek 45 lejt stoji velika svetska fabrika mužikálni instrumento v Meinel i Herold, štera má prinas odávno filijálko. Njéne harmonike od navádne i bogse sorte do najbogsi zgotovleni kromatični umetniski instrumentov, vživajo prednost po celom svejti i cene so jáko nisike, ár pri njej se küpi narvnoč z fabrike ali fabričnoga skladišča.
Dve velevážnivi novosti v gràdbi harmonik, 1. Vse nase harmonike z celičnimi pérama so opremlene z novimi glási, šteri so brüšeni po dužini. (Dozdaj so se brüsili poprek). To je novi z patentom zavarvani način izdelávanja glásov. Tej glási se nemrejo potreti so jako zvočni i zvünrédno lehko odgovárjajo i po strokovnoj obsodbi so tej štirikrát bole zdržlivi od nàvadni čelični glásov. — Vse nase štirii pét- vrste krom. harmonike so opremlene z novov melodijskov jeklenov klavijaturov (notráánj ost prijemalke, stera je nas lástni patent). 
Velka prednost jeklene klavijature obstoji v tom, ka je pritisk tipk v vsej vrstaj ednáki i zvünrédno lehek. Pri drügi harmonikaj z lesenov klavijaturov je pritisk tipk v prvoj vrsti lehek i vnadalnih vrstaj vsigdár bole žmeten, ka jako ovira pri igranji. — Velko prebéranje nájdete v velkom ceniki, vu sterom so vsa nájinteresantnejsa nova dela na poli izdelanja moderni ročni harmonik. Cenik vam brezpláčno pošle firma
MEINEL & HEROLD, benih instrumentov Maribor št. 242 
K
BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA
EHÉNY MARKO
se vsákomi priporoča. — Vsáki dén friska topla in mrzla jestvina i brezalkoholna pitvina. V mesnici mam vsáki dén friško mesô.
V MURSKI SOBOTI
NA GLÁVNOM TRGI
JELI SE PLÜČNI BETEGI DAJO ZVRÁČITI!
Z tém vážnim pitanjom se brigajo vsi nadüšlivosti trpéči jetični, oni, ki trpijo na plüčnom katári, zastaranim kašlom, slinavosti, dugo trpéči hripavosti i gripi i so do zdaj nê najšli vrástva. Vsi tákši betežniki dobijo od nás
sploj kšenki knigo z kejpami,
štero je spiso dr. med Guttmann z naslovom
„Jeli se plüčni betegi dájo zvráčiti!“
Napisati je potrejbno samo edno dopisnico, franki-rano z Din 2.— i jo poslati na
BERLIN 406.
Mügeistrasse 25 - 25-a.
PULHMANN & Co,
Reg. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933.
Zahtevajte
Brezplàčno i prôsto
od poštarine
veliki ilustrirani cenik za vöre, zlátnino i srebrnino od svetsko poznáne firme
H. SUTTNER
LJUBLJANA br. 93.
Lastivna fabrika vör v Svája. Čüdili te se nisikim cenam !
OGLAŠUVANJE V KALENDARAJ
zvršava nájbougše
STÁRI ŠPECIÁLNI STRUČNl
BLOCKNER-ov
KALENDÁRSKI ODDELEK V KONCERNI
INTERREKLAM D. O. ZAGREB, Masarykova 28.
TELEFON 23- 125.
POŠT. PRED. ZAGREB I/446 PREDLOGI I STROŠKI BREZPLAČNI
V vsakšo evangeličansko hišo naš evangeličanski
„DÜŠEVNI LIST“!
NÁJMODERNEJŠA
FABRIKA
MESNÁTI IZDELKOV, HLADILNICA I FABRIKA 
ZA LÉD
JOS. BENKO
 MURSKA SOBOTA
DELAJO SE VSÁKEVRSTE KLOBÁSI, SALÁMI (ZIMSKI I LETNI) KAK TÜDI VSEFELÉ PREKAJENO MESO.
EXPORT GOVENSKE ŽIVINE, SVINJ, TELET I MESA.
DOBI SE MÁST I. VRSTE
N ÁJNI Ž I Š A  C E N A ! N ÁJ B O G S A K V A L I T E T A.
ZA DELAVCE OCVÉRKE, PREKAJENE SVSNJSKE NOGÉ PO NISÍKOJ CEJNI.
TÜDI NA MÁLO.
Májvékša domáča trgovska hiša v Jugoslaviji
STERMECKI, Celje br. 312.
Prosite taki brezpláčni cenik, v šterom nájdete ešče vnogo drügi predmetov. — Ka ne odgovárja se zameni ali pa se
povrnéjo penezi.
Veliko prebéranje :	 Zvünredno nisike cene :
Nájtsarêša i nájfalêjša trgovina je
Kardoš Jožefa v M. Soboti
Aleksandrova cesta	Prêk od Dobrajove oštarije.
Dobí se vu velikoj meri na prebéranje vsefelé železno blágo po nájfalêsoj cêni, kakti : traverze, beton i palično železo, stávbeno i pohistveno okávanje, vsakšeféle nájfinejse orodje (škér), žage, pile sekire, itd.
Nájbôgse Turske i Švédske kosé, srpi, kosni klepáči i kamni.
Vse gospodársko orodje, plüge, reporeznice, sečkare, preše i vsefelé kotle, pečí i sparhete, nájfinejše fárbe, lake, firnajs, terpentin, mašinski oli i mást, koks za kováče, glažojne za okna iíd. Vse po niskoj ceni. Što ščé pêneze prišparate, more pri tv. K a r d o š küpiti.
Kr. prodaja smodnikov i vsê lovski potrêbščin.
Ali màte dàr za mužiko !
Skoro vsakši ga má, samo se toga niti sam ne zavê. Od toga svedočijo nájbole nezracúnana, jezera na svetskoznáno fabriko muzični instrumentov M E I N E L & HEROLD prihájajôca priznánja celô že tüdi starejši lüdjé, ki so se návcili igrati s pomočjôv njéni preprôsti návučni píseni Knizico „Kak posánem dober muzikant“ dáva tvrdka vsakomi popunoma ksenki. Instrumente sárae pa dobite pri firmi Meinel & Herold zvönrédno fal, ár se pri njej küpüje naràvnost s fabrike, odnosno njenega fabričkoga skladišča Muzični instrumenti té nájbole znáne fabrike vživajo zavolo rêsan őistoga glása i precizne strokovne izdeláve prednost po cêlom sveti, ár što priglihàva kakovost, küpüje glasbila MEINEL & HEROLD
od Din 59’— naprej ednored.
od Din 120· —
Tambure od Din 60·-
od Din 2.580·-
Če ste že glásbenik bole bodete igrali!
Klavir harm. od D 480·-, gosll od D. 65 -, trompete od D. 570 -, gitare od D. 128 Popolno jamstvo dávle tvrdka vsákomi za vsako glazbilo, stero dobite 8 dni na poisküšnjo; zamenjáva je dopüscena.
Povsem brezpláčno dobite lepl, ìlustrlrani cenik, potrebno je samo da ga s kártov sprosite od firme
MEINEL & HEROLD
d. z. o. z. zal. tvornice glazbil i harmonik Msribor št. 242.
Dobavitel odličnih muzikov i slovitih glasbenih zborov !
Nájvéksa odpremna tvrdka glazbil v Jugosláviji! — Zahtevlite brezplàčni katalog !
Če ste nej glásbenik, bodete igrali !
THIE RY-ov B A L Z A M
se nüca pri slaboj prebávi, podrigávanji, žgaravici, napinjanji bolečinaj v črevi i prelêvanji.
Nadale pri slabosti, vöobtrüdjenosti, nezavesti, proti zoboboli, za gargarizeranje, pri bolezni lamp i guta, i končno za bláženje bolečin i trganja.
Oglas po mer. mili. nar. mtr. i soc. politike S. br. 12947 od 7. IV. 1934
THIERRY-ova CENTIFOLIJSKA MAST
(mást za rane)
polehšáva boíečine, vöpotégne z rane nesnájgo, pomága pri vrácenji rane, polehsáva lokálna obetegüvanjai se priporoča pri različni ranaj i mozolaj, ár je razkuzujoče sredstvo že prek polstotine let poznáno tü i v zvünski orságaj. Samo právi z tém THÍERRV-jovi VRAČILNI PROIZVODI zaščitnim znákom! se dobijo v apotekaj, a gde jih ne dobite z gori imenü-
vanimi znáki, je pristelajte narávnost od : Apoteke „ANGéLA ČUVARA"
ADOLF-a pl. THIERRV-ya naslednik
PREGRADA br. 61. Savska banovina (Jugoslavija)
Cena Thierry-Balzama sküpno z pakivanjom i postninov:
6 glážkov 60 Din, 1 špeciáien glaž 55 Din.
Cena Thierry-ove Centifolijske másti sküpno zpakivanjom i postninov: 2 piksisa 28 Din, 4 piksiši 48 Din i 6 piksišov 66 Din.
Pri vékši naročilaj znáten popüst.
Pošle se po povzétji ali či se pejnezi naprej notri pošlejo!
Veliki cenik, nàvucno knizico í kalenádri I. 1940 poslem na želenje brezpláčno!
MURSKA
KRAJINA
Tednik za gospodárstvo, prosveto in politiko
Vsém nasim rojákom tak v domovini kak tüdi v tűjini priporočamo, da si naj naročijo „Mursko Krajino“, ki prinàša vse domáce i zvűnske novice kaktüdi vnogo poučnih člankov.
Naročninaznása za celo leto v domovini 30 Din, v inozemstvo pa 60Din. Naročninase lehko pláca v knjigarnì Hah Izidora v M. Soboti ali pa po čekovnoj poloznici štev. 12.549.
Cena oglásov najnižja.
Oglas po uver. min. zdr. i soc. politike S. br. 12948 od 7. VI. 1934.
Izhája v M. Soboti vsako nedelo
Telefon stevilka 76.
Podukšaj si zivlenje!
Živlenje se more podukšati, betegi se morejo zvráciti, slabi ojaciti, nestanovitni morejo postáti jákostni i nesrečni postanoti srečni!
KA PRIDE ZA VSAKIM BETEGOM ?
Oslabitev živcov, zgüba dobri prijátelov ali svoji biiznji razočaranost, stráh pred betegom, neprávi način zivlenja i vnogo drügi razlogov.
ZADOVOLJSTVO
je najboljši doktor! Vnogo je poti, štere te lejko pripelajo do dobroga razpoloženja, štera te oživijo, te navdájo z novim vüpanjora, a té poti so prikázane v ednoj razprávi, štero vsakši, ki jo zaprosi, dobi
ŠČ I S T A K Š E N K I !
V toj màloj knigici je raztumačeno, kak se morejo v kràtkom vremeni brezi faling pri deli živci i mišičevje ojáčiti, trüjava, slabo razpoloženje, raztresenost, nerazpoloženje za delo i nebroj drügi pojávov betega popraviti ali cilo odstrániti. Zahtevajte tô razprávo, štera vam pove vnogo hasnovitoga.
Poštno zbiralno mesto:
ERNEST PASTERNACK,
BERLIN S. O., Michaetkirchplatz 13, Abt, III. 37.
ASCHER B. IN SIN
Murska Sobota Glavni trg
GRÜNTANA LETA 1855 TELEGRAF: ASCHER TELEFON ŠTEVILKA 15
Kolonska, špecerijska i vsefelé mele, zrnja
velika trgovina.
Izvlecek iz najnovejsega ilustnriranoga cenika
Najvekše domače trgovske hiše v Jugoslaviji STERMECKI Prosite taki brezplačni cenik, v šterom naj-
dete ešče vnogo drügih predmetov.	CELJE št. 312.
Ka ne odgovárja se zameni ali pa se povrnéjo penezi VELIKO PREBÉRANJE!	ZVÜNRÉDNO NISIKE CENE!
Razlaga : Gornja številka v vsakem predelčki je premer (P) [poprek v sredini merjena širokost) okrogloga lesá v centimetri. Spodnja številka je tomi odgovárjajoči klüč (K). V = DxK/10000	to se právi dolgost (D) debela v méri se pomnoži z
Kubična vsebina se nájde na podlagi sledéčega pravila	 onim številom (klüčom), ki odgovárja premeru debeličini
i dobleni znesek se deli z 10.000 — PRIMER : dugost debeličine je 8 metrov, premer meri 47 cm. poišče se te v tabeli število (klüč), ki odgovárja 47 t. j. 1735 kubična vsebina je te 8x1735=13.880, - 12.880 10.000=1.388 m3.
 p K	p	P K	P K	P K	P K	P K	P K 
90 6362	78 4778	66 3421	54 2290	42 1385	30 707	18 254	6 28
91 6504	79 4902	67 3526	55 2376	43 1452	31 755	19 284	7 38
92 6648	80 5027	68 3632	56 2463	44 1521	32 804	20 314	8 50
93 6793	81 5153	69 3739	57 2552	 45 1590	33 855	21 346	9 64
94 6940	82 5281	70 3849	58 2642	46 1662	34 908	22 380	10 78
95 7088	83 5411	71 3959	59 2734	47 1735	35 962	23 415	11 95  
96 7238	84 5542	72 4072	60 2827	48 1810	36 1018	24 452	12 113
97 7390	85 5675	73 4185	61 2923	49 1886	37 1075	25 491	13 133
98 7543	86 5809	74 4301	62 3019	50 1964	38 1134	26 531	14 154
 99 7698	87 5945	75 4418	63 3117	51 2043	39 1195	27 573	15 177
100 7854	88 6085	76 4537	64 3217	52 2174	40 1257	28 616	16 201
 101 8012 	89 6221	77 4657	65 3318	53 2206	41 1320	29 661	17 227 
Preračunjávanje kubične vsebine okrogloga lesá
(P = premer v cm. K = klüča število.)