KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANSKI GRAD V STAREM VEKU JARO SASEL Strmo pada 80 m visoki poslednji skalni izrastek Zasavskega in Dolenjskega hribovja — Ljubljanski grad — v koleno Ljubljanice, onstran katere se neposredno pričenjajo vse višji izrastki Polliograjskili Dolomitov, ki se skupno z gorenjskimi visokimi planotami in Notranjskim Krasom pno v Julijske Alpe. Viden je od kraških robov nad Vrhniko, od robov Bloško-rakitniške planote preko vrhov Zasavskega in Dolenjskega hribovja, od Kamniških Alp, Karavank — pogled s Kranjskega polja zapira Šmarna gora — in od Polhovega Gradca. Barje in Ljubljansko polje sta z njega pregledna kot reliefna karta. Mesto, ki tesno zapira edini zložnejši pre- hod od Panonije preko kraških planot v se- verno Italijo,' je brez gradu obrambno moč- no okrnjeno. S prostim očesom je ob pri- merni signalni organizaciji z njega mogoče kontrolirati vse pristope k temu vozlišču. , Preseneča dejstvo, da je o zgodovini hriba i in o najdeninah z njega ljudem komajda I kaj znano.2 Na prvi pogled kaže, kot da bi! bila peščenčeva skala nad Ljubljano v dav- j riini neposeljena, zgolj geografska tvorba, \ nebistveno povezana z življenjem in organi-1 zacijo spodaj. Da ni bilo tako, kažejo že pra- i zgodovinske in antične najdbe, ki so doku- j mentirane po všem njegovem vznožju.^ Ven-' dar je smotrno zbrati in pregledati gradivo, 1 ki je doslej znano, strniti komaj opazno svet- i likanje, ob katerem bi jeli slutiti historični i obris hriba v starem veku. i Nelokalizirano je z gradu znano: i 1. Glinast oblep od primitivnih koč, morda i v gradišču (J. Pečnik, IMK 14, 1904, 129). j 2. Kosi prazgodovinskih posod (S. Rutar, I LMS 1891, 184. Id., MZK 17, 1891, 139: cf. P. i Hitzinger, MHK 16, 1861, 46). Oba podatka j SI. 1. Ljubljanski grad. Lego vodnjaka in osrednje vzpetine ob njem označujeta puščici 1 - ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KftONlKA sta edini dokument o obstoju življenja v prazgodovinski dobi na gradu. 3. Tri srednjeveške puščične osti iz železa (Landesmuseum im Herzogthume Krain 1836—1837, Laibach 1838, 26). 4. Dva nedoločena bronasta predmeta (Landesmuseum im Herzogthume Krain, 2. Jahresbericht 1838, Laibach 1859, 25). Območje osrednje vzpetine na grajski planoti. Ob planiranju te vzpetine in starih utrdb (F. Richter, Chronik von aus- gegrabenen Alterthümern zu Laibach, IB 1820, 155 s.; cf. id., Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst 12, 1821, 136 ter LT 1869 Nr. 67 z dne 24 marca) so leta 1820 našli: 5. Novce od Avgusta do Teodozija (F. Richter, IB 1820, 155 s. Id., Archiv für Geo- graphie, Historie, Staats- und Kriegskunst 12, 1821, 136. P. Hitzinger, Alterthümliche Funde, MHK 9, 1854, ki piše le o več rimskih novcih, podobno kot v sestavku Pläne römischer Städte in Krain, MHK 16, 1861, 46 s. Cf. tudi LT 1869 Nr. 67 z dne 29. marca), med njimi prejkone eden z napisom diDus Augustus pa- ter, ki ga hrani Narodni muzej. 6. Bazo iz belega apnenca (12 X 15 cm), hranjeno v Narodnem muzeju z napisom C. Aemilius \ Felix Aecur(nae) \ v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito). Votivno bazo, po- svečeno boštvu Aequorna, objavljajo: F. Richter, IB 1820, 155, Id., Archiv für Geogra- phie, Historie, Staats- und Kriegskunst 12, 1821, 136. Id., ib. 20, 1829, 245. P. Kandier, Esplorazioni di antichitä nella cittä e neu' agro Tergestino nr. 6 lul. 1842 p. 4. Id., LTstria 1851, 146. Henzen 5869. J.Richter, Archiv für die Landesgeschichte des Herzog- thumes Krain 2-3, 1854, 147. Petruzzi, MHK 19, 1864, 72. LT 1869 Nr. 67. A. Müllner, Emona, Laibach 1879 nr. 187. Th. Mommsen, Sl. 2. Votivna baza Sl. 5. Votivna kapelica CIL III 3831. H. Dessau, ILS 4875 a. V. Hof- filler-B. Saria, AI J 148. 7. Edikulo z nišo iz belega apnenca, vel. 43 X 16 cm, hranjeno v Narodnem muzeju. Napis: C. Cl(audius) Pri | am(us) Aec(ornae) \ v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito). Votivno ka- pelico, posvečeno boštvu Aequorna, objav- ljajo: F. Richter, IB 1820, 155. Id., Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegs- kunst 12, 1821, 136. Id., ib. 20, 1829, 245. P. Kandier, Esplorazioni di antichitä nella cittä e nell'agro Tergestino nr. 6 lul. 1842 p. 4. Id., LTstria 1851, 146. Henzen 5868. J. Richter, Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthumes Krain 2—3, 1854, 147. Pe- truzzi, MHK 19, 1864, 72. A. Müllner, Emona, Laibach 1879 nr. 189. Th. Mommsen, CIL III 3833. LT 1869 Nr. 67. H. Dessau, ILS 4875 c. V. Hoffiller-B. Saria, AI J 150. 8. Aro iz belega apnenca (18.5 X 11.5 cm), hranjeno v Narodnem muzeju. Napis: Auctus \Aecornae\v(otum) s(olvit) l(ibens). Minia- turno votivno aro, posvečeno boštvu Aequor- na, objavljajo: F.Richter, IB 1820, 155. Id., Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, 12, 1821, 136. Id., ib. 20, 1829, 264. P. Kandier, Esplorazioni di antichitä nella cittä e nell'agro Tergestino nr. 6 lul. 1842 p. 4. Id., LTstria 1851, 146. Henzen 5870., 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 4. A'otivna ara F. Richter, Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthumes Krain 2—5, 1854, 147. Pe- truzzi, MHK 19, 1864, 72. LT 1869 nr. 67. A. Müllner, Emona, Laibach 1879 nr. 188. Th. Mommsen, CIL III 3832. H. Dessau, ILS 4875 b. V. Hof fiUer-B. Saria, AI J 149. 9. Kose stebra iz — verjetno — škofjelo- škega konglomerata z ostanki veznega železja v moznicah (F.Richter, IB 1820, 155 s. Id., Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst 12, 1824, 136. LT 1869 Nr. 67). 10. Veliki kameni plošči — verjetno bazi stebra — s sledmi ognja (ista lit. kot pod št. 9). 11. Pepelnico iz sivega apnenca z rumen- kasto oljenko ter črepinjo rdeče skodelice z luskastim ustjem (lit. ista kot pod št. 9). 12. Železno orožje, sulične osti in podobno (lit. ista kot pod št. 9). 13. Vodnjak pred gradom na grajski planoti je bil odkrit in delno očiščen pri ure- janju vrta leta 1830 (A. Müllner, Emona, Lai- bach 1879 p. 60; cf. tudi SN 1910 nr. 58), do dna očiščen pa leta 1849 (J. Rus, J 1929 št. 76 z dne 30. marca). Venec vodnjaka je bil pod sipom, notranjost do vrha zasuta. Sestavljen je iz rezanih, skrbno zloženih kosov podpe- škega apnenca, globok 65 m. Pri čiščenju sipa, ki je vodnjak prekrival, in pri praznje- nju vrhnjih metrov zasipine v njem so prišli na dan: 14. Rimski srebrnik familije Fannia (C. Desclimann, Führer durch das Rudolphinum in Laibach 1888, 103 n. 7). 15. Glava in udje marmornega kipa (A. Müllner, Emona, Laibach 1879 p. 60. J. Rus, Rimski vodnjak na Ljubljanskem gradu, J 1929 ur. 76 z dne 30. marca). 16. Kamen z arabeskami^ (P. Hitzinger, Alterthümliche Funde, MHK 9, 1854, 93). 17. Ara iz moravškega peščenjaka, spodnja polovica odlomljena (40 X 26 cm), hranjena v Narodnem muzeju. Napis; AurelU j Seuthii | [—]. Žrtvenik objavljajo: P. Kandier, LTstria 1851, 148. P. Hitzinger, MHK 9, 1854, 93. Id., ib. 11, 1856, 4. Petruzzi, ib. 19, 1864, 71. A. Müllner, Emona, Laibach 1879 nr. 209. Th. Mommsen, CIL III 3854. V. Hof f Üler-B. Saria, AI J 182. 18. Bronaste kleščice (lit. kot pod št. 14). 19. Bronasta pinceta (C. Deschmann, Füh- rer durch das Rudolphinum in Laibach 1888, 112 n. 2. Inventar Narodnega muzeja, R. 2201). 20. Poliedrična belo, rdeče in modro v cik- caku okrašena glinasta jagoda (lit. kot pod št. 14). , Vzidani v grajskem poslopju — ne da j bi bilo ugotovljeno, od kdaj — in porabljeni; kot zidni material so naslednji rimski kameni i spomeniki: 21. Nagrobnik iz apnenca (90 X 58 X 27 cm) z rozeto v zatrepu in delfinoma v zaklinkih; odkrit pri obnovitvenih delih v letu 1940. Na- pis: D(is) m(anibus) I Antoniae I Ma.vimillae I SI. 5. Votivna ara 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA I Laberius \ Priscus \ nur(u)i dign(i)s(simae) \ \b(ene) m(erenti). Objavlja B. Saria, GMS 22, 1941, 133 (k čitanju imena v 4. vrstici cf. A. Mocsy, Die Bevölkerung von Pannonien, Budapest 1959 p. 202 n. 35). 22. Nagrobnik iz apnenca, odlomek (28 X X 22 cm), vzidan v zahodni grajski steni. Od napisa ohranjeno: C(aius) Z[.....] \ Cla(udia tribu) [.....1 I d[—. Objavil B. Saria, GMS 22, 1941, 36 n. 1. 23. Del spomenika s fragmentirano ohra- njeno navedbo velikosti grobne parcele: In fr(onte), vzidan v peterokotnem stolpu. CIL III 13401. 24. Odlomek terminalnega napisa z na- grobnika iz svetlosivega apnenca (25 X 50cm), vzidan v višini oken prvega nadstropja vzhodne stene peterokotnega južnega stolpa. Od napisa ohranjeno le [locus] mon(umenti) [—. J. Šašel, Arheološki vestnih 11-12, 1960 do 1961, 201 št. 17. 25. Odlomek prejkone terminalnega na- pisa iz apnenca, vidno le N F; objavil B. Sa- ria, GMS 22, 1941, 36 n. 2. 26. Odlomek napisa (ohranjena le črka R) iz svetlosivega apnenca, vzidan v višini oken prvega nadstropja v južni fronti stolpa, ki je prvi zahodno od peterokotnega grajskega stolpa. Prim. J. Šašel, Arheološki vestnik 11-12, 1960—1961, 201 št. 19. 27. V ljubljanskem gradu je vzidanih mno- go obdelanih blokov, prvenstveno iz apnenca in grajskega peščenjaka, profiliranih frag- mentov plošč, kamnov z moznicami, ki spa- dajo v antično obdobje. Prim. B. Saria, GMS 22, 1941, 133 ter J. Šašel, Arheološki vestnik 11-12, 1960—1961, 201 št. 19. Dobrih kronoloških elementov za sklepa- nje o poselitvi gradu v prazgodovini ni. Raz- vidno je — brez podrobnosti —, da je bil po- seljen; po drugih prazgodovinskih najdeni- nah iz Ljubljane sodeč, od konca mlajše ka- mene dobe dalje.5 Drobnarije kot novci, kleščice, pincete po- trjujejo tudi v rimski antiki obstoj stalne po- selitve,* ki si jo je možno ponazoriti na razne načine. Za kamene nagrobne spomenike — pretež- no so iz I. in II. stoletja po n. št. — je treba, dokler se drugače ne dokaže, zastopati sta- lišče, da so prispeli na grad kot stavbno gra- divo. Možno, da že v antiki;' verjetneje pa so bili pripeljani v visokem srednjem veku z ene od emonskili nekropol.* Tem prej, ker so vsi doslej s hriba znani nagrobni spome- niki porabljeni v zidovih grajskega poslopja. Načelno bi bilo treba isto domnevati za votivne spomenike. Vendar pri njih temu mnenju nasprotuje dejstvo, da so bili vsi najdeni v območju vodnjaka na grajski pla- noti in da gre — v treh primerih od štirih — za miniaturna ex vota boštvu Aequorna, ki kot gradbeni od daleč navoženi material ne pridejo v poštev. Poleg tega so ti spome- niki izraz predrimskega, avtohtonega kulta, Aczanega na prostor med Nauportom in Emono. Verjetno je kult v organski zvezi z barskim svetom, saj spada Aequorna v sklop vodnih boštev.' Med sloji prebivavcev, ki so imeli z Barjem ali na Barju kakršenkoli opravek — tovorniki, ribiči, prekupčevavci — je bila zelo v čislih.*" Kultni prostor takega boštva pa ima ravno na Gradu, ki pregledno obvladuje Barje, izreden položaj.*' V ta krog bi lahko spadali tudi ostanki stebra, pod- nožja in kipa, ki so bili odkriti na istem pro- storu. Odgovor na vprašanje, iz katere dobe bi bil vodnjak, je odvisen od sklepanja. Dej- stvo je, da ga doslej znano srednjeveško li- stinsko gradivo ne omenja. Ker je bil tudi Valvasorju neznan — težko je dvomiti, da bi ga ne bil omenil, če bi ga bil videl —, je čas njegovega zasutja starejši od njegovega dela. Celotna grajska planota je bila vklju- čena v obrambo šele v XVI. stoletju, ko so bile Šance dograjene.'^ Dotlej je bila obramba omejena na grajsko poslopje z obrambnim jarkom, dvižnim mostom in zidom, ki je ve- zal grad s Irančo.'^ Vodnjak sam je bil pred obrambnim sklopom. Utemeljeno je torej sklepati, da ga tedanji branivci niso izko- pali, ker bi pri obleganju koristil napadav- cem, posebno ne, ker so imeli na grajskem dvorišču drug vodnjak, v času pred njim pa so si mogli pomagati s cisterno, ki je sedaj ugotovljena.'* Torej utegne biti zgradnja vodnjaka, starejša od visokega srednjega veka, ko je bil po vsej priliki res že zasut. Ker zgodnji srednji vek za taka arhitekton- ska dela v tem prostoru ne pride v poštev, preostaja kot čas nastanka — do neke meje prepričevalno — antično obdobje.'^ Najdba rimske pepelnice s pridevki nad- vse preseneča. Vendar je možno računati s posamičnimi grobovi na gradu. Iz katerega časa? Po opisu — predmeti niso ohranjeni — iz III. ali IV. stoletja. Tudi na Ptujskem gradu je dokumentiran grob iz IV. do V. stoletja.'^ To je doba, ki strogi red cvetoče antike razblinja, doba propada in obleganj; pokop kjerkoli postaja vsakdanji pojav. Da bi v IL, predvsem pa v vseh nadalj- njih stoletjih na gradu ne bilo opazovalne postaje, je nemogoče, čeprav — razen nekaj kosov orožja — ni za tako sklepanje tvarne opore. Kot kažejo številne analogije — tudi 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ptujski grad''' —, je obstajal na njem vsaj opazovalni, obzidani stolp, burgus, z mož- nostjo signaliziranja.'^ Na njem so mogli biti prestreženi, oziroma oddani, znaki od vzhod- nih obronkov nad Barjem ali od trojanskega hribovja pa do utrdb pri Nauportu, na Po- kojišču, Rakitni in Robu nad Turjakom. Od zahodnih robov Panonije — to je, na primer, v Poetovioni, prvi večji strateško pomembni postojanki — so optični signali preko Trojan, Ljubljane, Logatca, Hrušice in Ajdovščine lahko prišli do štabne trdnjave Aquileia v eni do dveh urah. Obrambne enote, ki so se po alarmu od tam napotile na položaje po vzhodnih robovih Krasa, so jih mogle doseči v 2 dneh. Nekako 2 dni pa je potreboval tudi sovražni sunek od Poetovione do vznožja kraških planot pri Nauportu. Razen omenjene jagode z ogrlice, ki jo ne- kateri pripisujejo Frankom'« — kar je nego- tovo, vsekakor pa spada v obdobje preselje- vanja — ter časovno težko opredeljivega orožja, manjkajo elementi za sklepanja o živ- ljenju v zgodnjem srednjem veku. Po po- bočjih Gradu je najti keramične fragmente, ki spadajo v X. do XIII. stoletje, torej v čas, ko se je arhitektonski zametek današnjega grajskega poslopja že razvijal.^" Še enkrat na kratko. Življenje, ki je na Gradu izpričano v prazgodovinskih obdob- jih, je na osnovi najdenin šele za antiko mož- no rahlo skicirati. Poleg stražne postaje — posebno v kasni antiki aktualne — in vod- njaka je bila na planoti tudi kultna stavba boštva Aequorna. Logično je, da je odredila nanj opazovavce vsaka enota, ki je za pre- seljevanja stremela v Italijo. Končno ga je poselil neki slovenski rod, čigar veljaki so sčasoma na antičnih temeljih ustvarili zame- tek kasnejšega mogočnega spanheimovskega gradu. OPOMBE 1. Sodili bi, da je takih prehodov več ali da bi jih vsaj z lahkoto zgradili. To pa ni tako. Vzhod- no od Ljubljane ne otežuje poti proti Italiji le Zasavsko in Dolenjsko hribovje, ampak tudi sav- sko korito s svetogorskim hribovjem; z Dolenjske prihajajoče poti se morajo ogniti Barju — torej skozi Ljubljano — ali pa se pod neugodnimi geo- grafskimi pogoji dvigniti na Kras in ga po nje- govi dolžini preiti. Zahodno od Ljubljane so ovire , še večje. Prim, delno tudi L. Hauptman, Italija i srednja Evropa, Split 1928. — 2. Zadostuje po- gled v Zgodovino Ljubljane 1 1955. Prim, tudi F. Stele, Ljubljanski grad — slovenska akropola, Celje 1932 ter id., Problem Ljubljanskega gradu. Kronika 1, 1934, 106 ss. — 3. Prim. Zgodovino Ljubljane pass. Dalje, F. Stare, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954, posebno 115 ss. S. Rutar, LMS 1891, 184 ter IMK 9, 1899. 41. J. Pečnik, IMK 14, 1904, 129. — 4. Možno, da je kamen z arabeskami, ki ni ohranjen, kolikor vemo, identičen s kamnom, ki ga navajam pod št. 17. To bi lahko sledilo iz notic, ki jih prina- šata P. Hitzinger, MHK 9, 1854, 93 ter Petruzzi, ib. 19, 1864, 71. — 5. J. Korošec, v delu Zgodovi- na Ljubljane I 1955, 243 ss. Prim, lit., ki jo na- vajam v op. 5. ~ 6. Prim, tudi C. Deschmann, Führer durch das Rudolphinum in Laibach 1888. 103 in 112 ter P. Hitzinger, MHK 16, 1861, 46 s. — 7. J. Rus, Rimski vodnjak na Ljubljanskem gra- du, J. 1929 št. 76 z dne 30. marca, se nagiba k temu mnenju. — S. Tako že B. Saria, GMS 22, 1941, 133. — 9. Glede tega skladnega mnenja — čeprav izvor kulta različno interpretirajo — so . Th. Mommsen, CIL P 2285 = III 3776; Roscher, ML s. v. Aecorna; Wissowa, RE s. v. Aecorna: H. Krähe, Lexikon altillyrischer Personennamen, Heidelberg 1929, 3. — 10. To sledi predvsem iz spomenika, najdenega v bližini mesta Savaria, z naslednjim besedilom: Aecornae \ Aug(ustae) sa~ c(rum) I Emonienses j qui \ consistunt \ finibus \ Saoar(iae) j v(otum) s(olverunt) l(ibentes) m(e- rito). Nedvomno gre za trgovsko zaposlene ljudi iz Emone, kot je dokazal B. Saria, Eine emonen- ses Landsmannschaft in Savaria, Pannonia-Koniv- tär 8, 1935, ki podrobneje obravnava tudi kult boštva Aequorna. — 11. B. Saria, GMS 22, 1941, 133. — 12. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 1955, 33 ss. — 13. M. Kos, 1. c. — 14. P. Petru, Kronika 9, 1961, 182 s. — 15. Petruzzi, MHK 19, 1864, 71 in A. Milliner, Emona, Laibach 1879, 60 sta pre- pričana v isto. — 16. J. Klemene, Ptujski grad v kasni antiki, Ljubljana 1950, 29. — 17. j. Kle- mene, o. c. ter L Sasel, Kronika 9, 1961, 126. — 18. To je bilo jasno že P. Hitzingerju, MHK 16, 1861, 46 s. K obsežni literaturi za burgus naj na- vedem le eno študijo: A. Alföldi, Die latrunculi der Bauinschriften der unter Commodus gebau- ten burgi et praesidia, Archaeologiai ertesitö ser. 3, vol. 2, 1941, 40 ss. — 19. Na primer, B. Grafen- auer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, Ljubljana 1952, 415. — 20. M. Kos, K 800-letnici prve omembe Ljubljane v zgodovini, GMS 25—26, 1944—1945, 85 ss. Prim, tudi id.. Pečat in grb mesta Ljubljane, ZUZ 19, 1943, 38 ss. Id., Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane, GV 23, 1951, 157 ss. j. Rus, Organske osnove v začetkih ljubljanskega mesta, GV 14, 1938, 22 ss. 116